Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.2 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 837 6676428 6227573 2026-05-16T11:36:29Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ pp 6676428 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1887''' ('''[[rimske številke|MDCCCLXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]], po 12 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[8. junij]] - [[Herman Hollerith]] prejme [[patent]] za svoj tabulator na [[luknjana kartica|luknjane kartice]]. * [[21. junij]] - [[Britanski imperij]] proslavlja 50 let vladavine [[Viktorija I. Angleška|kraljice Viktorije]]. * [[26. julij]] - [[Ludwik Lazarus Zamenhof|L.L. Zamenhof]] objavi ''Lingvo internacia'', prvo publikacijo o [[esperanto|esperantu]]. * [[13. november]] - [[Krvava nedelja (1887)|Krvava nedelja]]: londonska policija nasilno zatre demonstracije v podporo [[Irska|irske]] neodvisnosti. * podpis [[sredozemska pogodba|sredozemske pogodbe]] med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Italija|Italijo]] z namenom ohraniti ravnotežje sil v [[Sredozemlje|Sredozemlju]], utrditi položaj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] na [[Balkan]]u in preprečiti vključitev [[Nemčija|Nemčije]] v možni [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]]-[[Rusija|ruski]] spor zaradi [[Balkan]]a. == Rojstva == * [[14. januar]] - [[Hugo Dyonizy Steinhaus]], poljski matematik († [[1972]]) * [[18. februar]] - [[Hajk Bžiškjan]], častnik ruske carske vojske († [[1937]]) * [[19. februar]] - [[Ana Lebar]], slovenska pedagoška pisateljica († [[1951]]) * [[21. marec]] - [[Manabendra Nath Roy]], indijski filozof, marksist († [[1954]]) * [[1. maj]] - [[Alan Gordon Cunningham]], britanski general in politik († [[1983]]) * [[21. junij]] - [[Norman Levi Bowen]], kanadski petrolog († [[1956]]) * [[22. junij]] - [[Julian Huxley]], angleški evolucijski biolog in humanist († [[1975]]) * [[7. julij]] - [[Marc Chagall]], ruski slikar († [[1985]]) * [[28. julij]] - [[Marcel Duchamp]], francosko-ameriški slikar († [[1968]]) * [[12. avgust]] - [[Erwin Schrödinger]], avstrijski fizik († [[1961]]) * [[17. avgust]] - [[Marcus Mosiah Garvey]], afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma († [[1940]]) * [[28. avgust|20. avgust]] - [[Štefan Kühar (duhovnik)|Štefan Kühar]] slovenski duhovnik († [[1922]]) * [[24. november]] - [[Erich von Manstein]], nemški feldmaršal († [[1973]]) * [[13. december]] - [[George Pólya]], madžarsko-ameriški matematik, fizik, metodolog († [[1985]]) * [[28. december]] - [[Werner Kolhörster]], nemški fizik († [[1946]]) * [[30. december]] - [[Charlie Dunbar Broad]], ameriški filozof († [[1971]]) * - [[Surendranath Dasgupta]], indijski sodobni filozof († [[1952]]) == Smrti == * [[12. januar]] - [[Fran Erjavec]], slovenski pisatelj in naravoslovec (* [[1834]]) * [[31. januar]] - [[Włodzimierz Krzyżanowski]], poljski vojskovodja (* [[1824]]) * [[29. julij]] - [[Agostino Depretis]], italijanski novinar in politik (* [[1813]]) * [[19. avgust]] - [[Alvan Clark]], ameriški astronom in optik (* [[1804]]) * [[17. oktober]] - [[Gustav Robert Kirchhoff]], nemški fizik (* [[1824]]) * [[16. november]] - [[Fran Levstik]], slovenski pesnik, dramatik, kritik in jezikoslovec (* [[1831]]) * [[28. november]] - [[Gustav Theodor Fechner]], nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik (* [[1801]]) [[Kategorija:Leto 1887|*]] tqdee63rjynmwpxipz73ohqiurbljoo 0 849 6676161 6048816 2026-05-15T17:14:35Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676161 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1875''' ('''[[rimske številke|MDCCCLXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[]], po 12 dni počasnejšem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] pa na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[14. februar]] - [[Alexander Graham Bell]] in [[Elisha Gray]] sočasno izumita [[telefon]]. Vlogo za [[patent]] je [[Alexander Graham Bell|Bell]] vložil 2 uri pred [[Elisha Gray|Elishom Grayem]] {{razširi razdelek}} == Rojstva == * [[14. januar]] - [[Albert Schweitzer]], nemško-alzaški zdravnik, človekoljub, filozof, nobelovec († [[1965]]) * [[20. marec]] - [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]], ruski matematik, fizik († [[1942]]) * [[22. marec]] - [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], italijansko-slovenski izumitelj († [[1954]]) * [[11. april]] - [[Ivan Baša]], madžarski slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave († [[1931]]) * [[30. maj]] - [[Giovanni Gentile]], italijanski fašist in filozof († [[1944]]) * [[28. junij]] - [[Henri Léon Lebesgue]], francoski matematik († [[1941]]) * [[26. julij]] - [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater, psiholog († [[1961]]) * [[11. november]] - [[Vesto Melvin Slipher]], ameriški astronom († [[1969]]) * [[19. november]] - [[Mihail Ivanovič Kalinin]], ruski boljševik, politik († [[1946]]) * [[23. december]] - [[Ivan Prijatelj]], slovenski književni zgodovinar, prevajalec († [[1937]]) == Smrti == * [[17. februar]] - [[Friedrich Wilhelm August Argelander]], nemški astronom (* [[1799]]) * [[22. februar]] - sir [[Charles Lyell]], škotski geolog (* [[1797]]) * [[6. april]] - [[Moses Hess]], nemški novinar, socialist judovskega rodu (* [[1812]]) * [[3. junij]] - [[Georges Bizet]], francoski skladatelj (* [[1838]]) * [[4. junij]] - [[Eduard Mörike]], nemški pisatelj, pesnik in prevajalec (* [[1804]]) * [[4. avgust]] - [[Hans Christian Andersen]], danski pisatelj in pesnik (* [[1805]]) * [[23. november]] - [[Friedrich Albert Lange]], nemški filozof in sociolog (* [[1828]]) * [[11. december]] - [[Štefan Pinter]], slovenski pesnik in vaški sodnik na Gornjem Seniku v Porabju (* [[1832]]) [[Kategorija:Leto 1875|*]] hzj6bw9tf8h3c1ugbff3q3o267n4tfx 0 2366 6676139 6056243 2026-05-15T17:02:40Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6676139 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 618''' ('''[[rimske številke|DCXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[Dinastija Sui]] je združila [[Kitajska|Kitajsko]]. *[[Kozrav II.]] je razširil [[Perzija|Perzijo]] na [[Egipt]], [[Jeruzalem]] in [[Damask]]. *[[Kitajska|Kitajski]] je zavladala [[dinastija Tang]]. == Rojstva == * (ali [[607]]) [[Haribert II.]], kralj [[Akvitanija|Akvitanije]] († [[632]]) == Smrti == * [[Šeguj kagan]], tretji kagan Zahodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 618|*]] c5m2nxu9wx94h6hkuwo5piecbn150or 0 2367 6676138 4222297 2026-05-15T17:02:05Z TadejM 738 leto 6676138 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 617''' ('''[[rimske številke|DCXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 617|*]] 7r34geyy7c5yoregreujmuikbc24udw 0 2703 6676136 6675568 2026-05-15T17:01:01Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6676136 wikitext text/x-wiki '''15. maj''' je 135. [[dan]] [[leto|leta]] (136. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 230 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1525]] – S porazom [[Thomas Müntzer|Müntzerjeve]] [[kmet|kmečke]] [[vojska|vojske]] pri [[Frankenhausen|Frankenhausnu]] se je končala [[nemška kmečka vojna]]. * [[1618]] – [[Johannes Kepler]] je znova dokazal svoj [[Keplerjevi zakoni|tretji zakon]]. * [[1718]] – [[James Puckle]] je [[patent]]iral [[mitraljez]]. * [[1795]] – [[Napoléon Bonaparte]] je vkorakal v [[Milano]]. * [[1811]] – [[Paragvaj]] je postal [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1836]] – [[Francis Baily]] je v Inch Bonneyu, [[Roxburgshire]], med popolnim [[Sončev mrk|Sončevim mrkom]] opazoval pojav, znan kot [[Bailyjevi biseri]]. * [[1848]] – [[Pariz|Pariški]] delavci so vdrli v [[Francija|francoski]] [[parlament]], odstavili [[ustavodajna skupčina|ustavodajno skupščino]] in imenovali [[revolucija|revolucionarno]] [[vlada|vlado]]. * [[1911]] – [[Reli]] [[Österreichische Alpenfahrt]] je prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]]. * [[1918]]: ** [[Vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] sta kot prva [[Američani|Američan]]a prejela [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]]. ** Končala se je [[državljanska vojna]] na [[Finska|Finskem]]. * [[1919]] – [[Grki|Grška vojska]] se je [[izkrcanje|izkrcala]] pri [[Smirna|Smirni]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. * [[1926]] – V [[Zagreb]]u je začela oddajati prva [[srednji valovi|srednjevalovna]] [[radio|radijska postaja]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]]. * [[1928]] – Izšla je [[risanka]] ''Plane Crazy'', v kateri se je prvič pojavil [[Miki Miška]]. * [[1931]] – [[Papež]] [[papež Pij XI.|Pij XI.]] je v okrožnici ''[[Quadragesimo anno]]'' objavil odnos [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] do [[socializem|socializma]]. * [[1932]] – V [[atentat]]u je bil ubit [[Japonska|japonski]] [[predsednik vlade]] [[Inukai Cujoši]]. * [[1935]] – Odprla se je [[moskovska podzemna železnica]]. * [[1940]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so bile prvič naprodaj [[najlon]]ske nogavice. * [[1943]] – [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] je razpustil [[3. internacionala|3. internacionalo]] ([[Kominterna|Kominterno]]). * [[1945]] – V [[Poljane|Poljanah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] so potekali še zadnji [[boj]]i v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] v [[Evropa|Evropi]]. * [[1948]]: ** Razglašena je bila [[judovstvo|judovska]] [[država]] [[Izrael]]. ** [[Egipt]], [[Transjordanija]], [[Libanon]], [[Sirija]], [[Irak]] in [[Saudova Arabija]] so napadli [[Izrael]]. * [[1955]]: ** Podpisana je bila [[avstrijska državna pogodba]]. ** [[Lionel Terray]] in [[Jean Couzy]] sta kot prva človeka priplezala na [[Makalu]]. * [[1957]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je na [[Božični otok|Božičnem otoku]] preizkusilo svojo prvo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]]. * [[1958]] – Izstreljen je bil [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 3]]. * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 4]] se je vtiril v [[orbita|orbito]] okoli [[Zemlja|Zemlje]]. * [[1963]] – [[NASA]] je izstrelila [[Mercury 9]], še zadnje vesoljsko plovilo iz [[Projekt Mercury|projekta Mercury]]. * [[1966]] – Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] se je začela [[kulturna revolucija]]. * [[1972]] – [[Združene države Amerike]] so vrnile [[Japonska|Japonski]] [[otok]] [[Okinava]]. * [[1988]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[vojska]] je začela zapuščati [[Afganistan]]. * [[1991]]: ** S služenjem [[vojaški rok|vojaškega roka]] je začela prva generacija [[nabornik]]ov pri [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi]] (danes [[Slovenska vojska]]). ** T. i. »srbski blok« je preprečil imenovanje [[Hrvati|Hrvata]] [[Stjepan Mesić|Stipeta Mesića]] za [[Predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsednika Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]]. ** [[Edith Cresson]] je postala prva [[predsednik vlade|premierka]] [[Francija|Francije]]. * [[2005]] – Odstavljen je bil [[mufti]] za [[Slovenija|Slovenijo]] [[Osman Đogić]]. == Rojstva == * [[1048]] – cesar [[Shenzong]] dinastije [[dinastija Song|Song]] († [[1085]]) * [[1299]] – [[Henrik Habsburški]], avstrijski vojvoda († [[1327]]) * [[1567]] – [[Claudio Monteverdi]], italijanski skladatelj, violinist, pevec († [[1643]]) * [[1713]] – [[Nicolas Louis de Lacaille]], francoski astronom († [[1762]]) * [[1773]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik († [[1858]]) * [[1801]] – [[Joseph Ludwig Raabe]], švicarski matematik († [[1859]]) * [[1808]] – [[Michael William Balfe]], irski skladatelj, dirigent, violinist († [[1870]]) * [[1835]] – [[Émile Léonard Mathieu]], francoski matematik († [[1890]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], rusko-francoski bakteriolog, nobelovec 1908 († [[1916]]) * [[1856]] – [[Lyman Frank Baum]], ameriški pisatelj († [[1919]]) * [[1859]] – [[Pierre Curie]], francoski fizik, nobelovec 1903 († [[1906]]) * [[1862]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik († [[1931]]) * [[1864]] – [[Vatroslav Oblak]], slovenski jezikoslovec († [[1896]]) * [[1873]] – [[Pavlo Skoropadski|Pavlo Petrovič Skoropadski]], hetman Ukrajine († [[1945]]) * [[1891]] – [[Mihail Bulgakov]], ruski pisatelj († [[1940]]) * [[1911]] – [[Max Frisch]], švicarski pisatelj, dramatik († [[1991]]) * [[1914]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa († [[1986]]) * [[1915]] – [[Paul Samuelson]], ameriški ekonomist, nobelovec 1970 († [[2009]]) * [[1929]] – [[Andrew Willoughby Ninian Bertie]], britanski plemič, častnik, jezikoslovec († [[2008]]) * [[1937]] – [[Madeleine Albright]], ameriška političarka češkega rodu * [[1944]] – [[Ulrich Beck]], nemški sociolog († [[2015]]) * [[1951]] – [[Frank Anthony Wilczek]], ameriški fizik, nobelovec 2004 * [[1953]] – [[Mike Oldfield]], angleški glasbenik * [[1967]] – [[Simen Agdestein]], norveški šahovski velemojster, nogometaš in trener * [[1973]] – [[Ivan Lunardi]], italijanski smučarski skakalec * [[1974]] – [[Janja Sluga]], slovenska političarka * [[1976]] – [[Anže Logar]], slovenski politik * [[1981]] – [[Patrice Evra]], francosko-senegalski nogometaš * [[1982]] – [[Alja Velkaverh]], slovenska flavtistka * [[1987]] – [[Andy Murray]], škotski tenisač == Smrti == * [[392]] – [[Valentinijan II.]], rimski cesar (* [[371]]) * [[884]] – [[papež Marin I.]] (* ni znano) * [[1036]] – cesar [[Go-Ičijo (japonski cesar)|Go-Ičijo]], 68. japonski cesar (* [[1008]]) * [[1122]] – [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]], 16. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1079]]) * [[1157]] – [[Jurij Dolgoroki]], veliki kijevski knez (* [[1099]]) * [[1174]] – [[Nur ad-Din]], sirski vladar (* [[1118]]) * [[1175]] – [[Mleh Armenski]], vladar Armenske Kiklije (* [[1120]]) * [[1242]] – [[Muiz ud din Bahram]], delhijski sultan * [[1268]] – [[Peter II. Savojski|Peter II.]], savojski grof (* [[1203]]) * [[1388]] – [[Venčeslav I. Saški|Venčeslav I.]], nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1337]]) * [[1634]] – [[Hendrick Avercamp]], nizozemski slikar (* [[1585]]) * [[1782]] – [[Marquês de Pombal]], portugalski predsednik vlade (* [[1699]]) * [[1879]] – [[Gottfried Semper]], nemški arhitekt, umetnostni zgodovinar (* [[1803]]) * [[1886]] – [[Emily Dickinson]], ameriška pesnica (* [[1830]]) * [[1920]] – sir [[Owen Morgan Edwards]], valižanski pisatelj, pedagog (* [[1858]]) * [[1935]] – [[Kazimir Malevič]], ruski slikar (* [[1878]]) * [[1967]] – [[Edward Hopper]], ameriški slikar (* [[1882]]) * [[1986]] – [[Theodore Harold White]], ameriški pisatelj (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] – dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] * [[Paragvaj]] – [[dan neodvisnosti]] * [[Rimski imperij]] – [[merkuralije]] * mednarodni dan [[družina|družine]] == Osebni praznik == Na ta dan imajo [[god]]: [[Izidor]], [[Zofija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|515]] [[Kategorija:Maj|115]] ekbssudrdgxa9n7flteupathy58gg81 0 2775 6676443 6489893 2026-05-16T11:57:00Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676443 wikitext text/x-wiki '''26. julij''' je 207. [[dan]] [[leto|leta]] (208. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 158 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[811]] – [[Bolgari]] pod [[Krum]]ovim poveljstvom v [[bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]] premagajo [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantince]] * [[1139]] – [[Alfonz I.]] se okliče za prvega [[Portugalska|portugalskega]] [[kralj]]a in razglasi odcepitev od [[Kastilija|Kastilije]] * [[1581]] – severne pokrajine (današnja [[Nizozemska]]) v [[Haag]]u razglasijo [[neodvisnost]] od [[Španija|Španije]] * [[1788]] – [[New York]] ratificira [[ustava|ustavo]] [[Združene države Amerike|ZDA]] in tako postane 11. zvezna država * [[1803]] – v [[London]]u odprejo [[železnica|železnico]] [[Surrey Iron Railway]], verjetno prvo javno železnico na svetu * [[1822]] – [[Simón Bolívar]] in [[José de San Martín]] se sestaneta v [[Guayaquil]]u * [[1847]] – [[Liberija]] postane neodvisna država * [[1887]] – [[Ludwik Lejzer Zamenhof]] objavi ''Dr. Esperanto's International Language'', kjer predstavi umetni jezik [[esperanto]] * [[1908]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] ustanovijo »Office of the Chief Examiner«, ki se pozneje preimenuje v [[FBI]] * [[1936]] – [[Sile Osi]] se odločijo za posredovanje v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] * [[1939]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] prekličejo trgovsko [[pogodba|pogodbo]] z [[Japonska|Japonsko]] * [[1940]] – [[Slonokoščena obala]] se priključi [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]] * [[1941]] – zaradi [[Japonska|japonske]] zasedbe [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]] ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] ukaže zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[1944]] – prvo oddajanje [[Radio Osvobodilna fronta|Radia OF]] * [[1945]]: ** ustanovitev [[Vietnam]]a ** [[Winston Churchill]] odstopi ** [[Harry S. Truman]], [[Winston Churchill]] in [[Čang Kaj-Šek]] podpišejo [[Potsdamska deklaracija|Potsdamsko deklaracijo]] o pogojih [[Japonska|japonske]] vdaje * [[1953]] – z neuspešnim [[Fidel Castro|Castrovim]] napadom na [[Moncada|Moncado]] se prične [[kubanska revolucija]] * [[1956]] – [[egipt]]ovski [[predsednik]] [[Gamal Abdel Naser]] podržavi [[Sueški prekop]] * [[1958]] – izstreljen [[Združene države Amerike|ameriški]] [[satelit]] [[Explorer 4]] * [[1963]]: ** izstreljen [[Syncom 2]], prvi [[geosinhroni satelit]] ** [[potres]] v [[Skopje|Skopju]] zahteva 1.070 smrtnih žrtev * [[1965]] – [[Maldivi]] postanejo neodvisna država * [[1971]] – izstrelitev [[Apollo 15]] * [[1989]] – študent [[Robert Tappan Morris ml.]] je kot prva oseba obtožen razširjanja [[računalniški črv|računalniških črvov]] == Rojstva == * [[1030]] – [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakowa in svetnik († [[1079]]) * [[1308]] – [[Stefan Dušan]] (Stefan Uroš IV. Dušan Nemanjić, Dušan Silni), srbski car ( † [[1355]]) * [[1782]] – [[John Field (skladatelj)|John Field]], irski pianist in skladatelj († [[1837]]) * [[1802]] – [[Mariano Arista]], mehiški predsednik († [[1855]]) * [[1825]] – [[Franc Šbül]], madžarsko-slovenski pesnik († [[1864]]) * [[1855]] – [[Ferdinand Tönnies]], nemški sociolog († [[1936]]) * [[1856]] – [[George Bernard Shaw]], irski dramatik, pisatelj, nobelovec 1925 († [[1950]]) * [[1865]] – [[Philipp Scheidemann]], nemški državnik († [[1939]]) * [[1875]] – [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater, psiholog († [[1961]]) * [[1885]] – [[Émile Salomon Wilhelm Herzog]] - [[André Maurois]], francoski pisatelj († [[1967]]) * [[1887]] – [[Reuben Leon Kahn]], ameriški imunolog († [[1979]]) * [[1893]] – [[George Grosz]], nemški slikar († [[1959]]) * [[1894]] – ** [[Aldous Huxley]], angleški pisatelj († [[1963]]) ** [[Peter Loboda]], slovenski kipar († [[1952]]) * [[1903]] – [[Franjo Dominko]], slovenski fizik, astronom († [[1987]]) * [[1922]] – [[Rafko Vodeb]], slovenski duhovnik, eksorcist, teolog, filozof, umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec (* [[1922]]) * [[1928]] – [[Stanley Kubrick]], ameriški filmski režiser († [[1999]]) * [[1933]] – [[Albin Rudan]], slovenski glasbenik, Avsenikov klarinetist († [[2009]]) * [[1939]] – [[John Winston Howard]], avstralski predsednik vlade * [[1940]] – [[Jean-Luc Nancy]], francoski filozof * [[1943]] – [[Mick Jagger]], angleški rockovski glasbenik * [[1959]] – [[Kevin Spacey]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Sandra Bullock]], ameriška filmska igralka == Smrti == * [[Dži (dinastija Han)|Dži]], deseti kitajski cesar iz [[Dinastija Han|dinastije Han]] (* [[138]]) * [[796]] – [[Offa]], anglosaški kralj (* ok. [[730]]) * [[1380]] – [[Komjo (japonski cesar)|Komjo]], japonski proticesar (* [[1322]]) * [[1411]] – [[Elizabeta Nürnberška]], nemška kraljica (* [[1358]]) * [[1527]] – [[Jovan Nenad]], vojskovodja in samozvani srbski car (* okoli [[1492]]) * [[1630]] – [[Karel Emanuel I.]], italijanski vojvoda (* [[1562]]) * [[1684]] – [[Elena Piscopia]], italijanska filozofinja (* [[1646]]) * [[1863]] – [[Samuel Houston]], teksaški (ameriški) politik (* [[1793]]) * [[1896]] – [[Lothar von Faber]], nemški podjetnik (* [[1817]]) * [[1918]] – ** [[Mick Mannock]], britanski vojaški pilot, letalski as (* [[1887]]) ** [[Fanny zu Reventlow]], nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* [[1871]]) * [[1925]] – [[Gottlob Frege]], nemški matematik, logik, filozof (* [[1848]]) * [[1934]] – [[Rudolf Maister]], slovenski pesnik, vojskovodja (* [[1874]]) * [[1941]] – ** [[Henri Léon Lebesgue]], francoski matematik (* [[1875]]) ** [[Benjamin Lee Whorf]], ameriški antropolog in lingvist (* [[1897]]) * [[1942]] – [[Roberto Arlt]], argentinski pisatelj, dramatik, novinar (* [[1900]]) * [[1944]] – [[Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1878]]) * [[1952]] – [[Eva Peron]], argentinska političarka (* [[1919]]) * [[1958]] – [[Iven Carl Kincheloe mlajši]], ameriški vojaški pilot (* [[1928]]) * [[1969]] – [[Frank Loesser]], ameriški skladatelj (* [[1910]]) * [[1971]] – [[Diane Arbus]], ameriška fotografinja (* [[1923]]) * [[1984]] – ** [[Ed Gein]], ameriški množični morilec (* [[1906]]) ** [[George Horace Gallup]], ameriški statistik (* [[1901]]) == Prazniki in obredi == * [[Kuba]] – dan revolucije * [[Liberija]] – dan neodvisnosti * [[Maldivi]] – dan neodvisnosti * [[Indija]] – [[vidžaj divas]] * God - Sv. Ana [[Kategorija:Dnevi v letu|726]] [[Kategorija:Julij|126]] 4dazgsu4pmu92xz2m3o8a2ak7196aor 0 2783 6676442 6433035 2026-05-16T11:56:10Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pp 6676442 wikitext text/x-wiki '''2. avgust''' je 214. [[dan]] [[leto|leta]] (215. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 151 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[338 pr. n. št.]] – [[Filip II. Makedonski]] v [[bitka pri Hajroneji|bitki pri Hajroneji]] potolče [[Atene|atensko]] in [[šparta]]nsko vojsko * [[216 pr. n. št.]] – v [[bitka pri Kanah|bitki pri Kanah]] [[Hanibal]] potolče [[Rimska republika|rimsko]] vojsko * [[461]] – [[Ricimer]] odstavi [[Majorjan]]a * [[1769]] – [[Gaspar de Portola]] in [[Juan Crespi]] se izkrcata na mestu današnjega [[Los Angeles]]a * [[1798]] – konec [[bitka na Nilu|bitke na Nilu]] * [[1802]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] postane dosmrtni [[Konzulat Francije|prvi konzul]] * [[1815]] – Napoleon pregnan na [[Sveta Helena (otok)|Otok Svete Helene]] * [[1870]] – odprta [[Tower Railway]] v [[London]]u, prva [[podzemna železnica]] na svetu * [[1892]] – v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] preidejo na [[zlato]] podlago in uvedejo novo valuto [[avstro-ogrska krona|krono]] * [[1903]] – začetek neuspešne ilindenske vstaje v [[Makedonija (regija)|Makedoniji]] proti [[Osmansko cesarstvo|osmanski oblasti]] * [[1914]]: ** [[Nemško cesarstvo|Nemčija]] zasede [[Luksemburg]] ** v izvidnici na nemško-ruski [[Državna meja|meji]] ustrelijo [[vojak]]a Paula Gruna, ki tako postane prva [[žrtev]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] * [[1921]] – sprejet [[zakon o zaščiti države in reda]] v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] * [[1934]] – [[Adolf Hitler]] postane voditelj ([[Führer]]) [[Tretji rajh|Nemčije]] * [[1943]] – osamosvojitev [[Libanon]]a * [[1944]] – prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in [[Turčija|Turčijo]] * [[1945]]: ** osvobojena vsa [[Burma]] ** zaključek [[Potsdamska konferenca|konference v Potsdamu]] * [[1955]] – patentiran [[velcro]] * [[1985]] – 137 ljudi umre v strmoglavljenju letala [[Lockheed L-1011 TriStar]] na [[Teksas|teksaškem]] [[letališče|letališču]] [[Dallas, Teksas|Dallas]]/[[Fort Worth]] * [[1990]] – [[Irak|iraške]] čete vdrejo v [[Kuvajt]] == Rojstva == * [[1533]] – [[Theodor Zwinger]], švicarski učenjak († [[1588]]) * [[1669]] – [[Mahmud I.]], sultan Osmanskega cesarstva († [[1754]]) * [[1672]] – [[Johann Jakob Scheuchzer]], švicarski zdravnik, naravoslovec († [[1733]]) * [[1674]] – [[Filip II. Orleanski]], francoski plemič in regent († [[1723]]) * [[1754]] – [[Pierre Charles L'Enfant]], francosko-ameriški arhitekt, urbanist († [[1825]]) * [[1788]] – [[Leopold Gmelin]], nemški kemik († [[1853]]) * [[1820]] – [[John Tyndall]], irski fizik († [[1893]]) * [[1862]] – [[Duncan Campbell Scott]], kanadski pesnik († [[1947]]) * [[1868]] – [[Konstantin I. Grški|Konstantin I.]], grški kralj († [[1923]]) * [[1876]] – [[Aleksandar Belić]], srbski filolog, akademik († [[1960]]) * [[1892]] – [[Jack Warner]], kanadski filmski producent († [[1978]]) * [[1897]] – [[Max Weber]], švicarski politik († [[1974]]) * [[1901]] – [[Slavko Grum]], slovenski dramatik († [[1949]]) * [[1905]] – [[Karl Amadeus Hartmann]], nemški skladatelj († [[1963]]) * [[1912]] – [[Vladimir Žerjavić]], hrvaški ekonomist, diplomat († [[2001]]) * [[1923]] – [[Šimon Peres]], izraelski politik, nobelovec 1994 († [[2016]]) * [[1924]] – [[James Baldwin]], ameriški pisatelj († [[1987]]) * [[1925]] – [[Jorge Rafael Videla]], argentinski general († [[2013]]) * [[1932]] – [[Peter O'Toole]], britanski filmski igralec irskega rodu († [[2013]]) * [[1934]] – [[Valerij Fjodorovič Bikovski]], ruski kozmonavt († [[2019]]) * [[1939]] – [[Wes Craven]], ameriški filmski režiser († [[2015]]) * [[1942]] – [[Isabel Allende]], čilska pisateljica * [[1947]] – [[Massiel]], španska pevka * [[1964]] – ** [[Vlasta Jeseničnik]], slovenska novinarka ** [[Mary-Louise Parker]], ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka * [[1969]] – [[Fernando Couto]], portugalski nogometaš * [[1972]] – [[Corinne Rey Bellet]], švicarska alpska smučarka († [[2006]]) * [[1976]] – [[Kati Wilhelm]], nemška biatlonka * [[1988]] – [[Robert Hrgota]], slovenski smučarski skakalec, trener * [[1990]] – [[Dejan Judež]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1100]] – [[Viljem II. Angleški|Viljem II.]], angleški kralj (* [[1056]]) * [[1123]] – [[Eystein I. Norveški|Eystein I.]], norveški kralj (* [[1088]]) * [[1142]] – [[Aleksej Komnen (socesar)|Aleksej Komnen]], bizantinski socesar, sin Ivana II. (* [[1106]]) * [[1222]] – [[Rajmond VI. Touluški|Rajmond VI.]], touluški grof (* [[1156]]) * [[1277]] – [[Pervane]], regent Sultanata Rum * [[1316]] – [[Ludvik Burgundski]], ahajski knez (* [[1297]]) * [[1322]] – [[Jolanda Dreuška]], škotska kraljica (* [[1263]]) * [[1332]] – [[Krištof II. Danski|Krištof II.]], danski kralj (* [[1276]]) * [[1589]] – [[Henrik III. Francoski]] (* [[1551]]) * [[1788]] – [[Thomas Gainsborough]], angleški slikar (* [[1727]]) * [[1799]] – [[Jacques-Étienne Montgolfier]], francoski izumitelj (* [[1745]]) * [[1877]] – sir [[James Douglas]], kanadski državnik (* [[1803]]) * [[1921]] ** [[Enrico Caruso]], italijansko-ameriški tenorist (* [[1873]]) ** [[Vadžirananavarorasa]], tajski knez (* [[1860]]) * [[1922]] – [[Alexander Graham Bell]], škotsko-kanadski izumitelj (* [[1847]]) * [[1932]] – [[Ignaz Seipel]], avstrijski kancler (* [[1876]]) * [[1934]] – [[Paul von Hindenburg]], nemški feldmaršal, predsednik (* [[1847]]) * [[1936]] – [[Louis Blériot]], francoski letalec (* [[1872]]) * [[1945]] – [[Pietro Mascagni]], italijanski skladatelj (* [[1863]]) * [[1965]] – [[František Langer]], češki zdravnik, pisatelj (* [[1888]]) * [[1976]] – [[Fritz Lang]], avstrijsko-ameriški filmski režiser (* [[1890]]) * [[1978]] – [[Carlos Antonio de Padua Chávez y Ramírez]], mehiški skladatelj, dirigent (* [[1899]]) * [[1986]] – [[Roy Marcus Cohn]], ameriški odvetnik, protikomunistični preiskovalec (* [[1927]]) * [[1990]] – [[Norman Mclean]], ameriški pisatelj (* [[1902]]) * [[1997]] – [[William Seward Burroughs]], ameriški pisatelj (* [[1914]]) * [[2020]] – [[Bojan Kontič]], slovenski politik in elektrotehnik (* [[1961]]) == Prazniki in obredi == * [[Porcijunkula|Porcijunkulski]] odpustek ("Asiški odpustek") v zvezi s [[Frančišek Asiški|Frančiškom Asiškim]] (katoliška Cerkev) * [[Makedonija]] – Ilinden (spomin na vstajo) * [[Kostarika]] – dan Naše angelske gospe [[Kategorija:Dnevi v letu|802]] [[Kategorija:Avgust|102]] 63fin3040a2cgbj45cwvyndbppxyalt 0 2784 6676437 6426830 2026-05-16T11:44:41Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676437 wikitext text/x-wiki '''3. avgust''' je 215. [[dan]] [[leto|leta]] (216. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 150 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[30 pr. n. št.]] – [[Aleksandrija]] pade v [[Rimljani|rimske]] roke * [[1492]] – [[Krištof Kolumb]] iz [[Palos]]a odrine na svojo prvo pot * [[1778]] – v [[Milano|Milanu]] odprta [[opera|operna]] hiša ''[[La Scala]]'' * [[1816]] – iz ozemelj, ki so spadale k [[Ilirske province|Ilirskim provincam]], ustanovljeno [[Ilirsko kraljestvo]] * [[1860]] – začetek druge [[Maori|maorske]] [[vojna|vojne]] * [[1900]] – ustanovljeno [[guma]]rsko [[podjetje]] [[Firestone]] ''Tire and Rubber Company'' * [[1914]] – [[Nemčija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Francija|Franciji]] * [[1916]] – ** [[Roger Casement]] obešen zaradi sodelovanja v [[Irska|irski]] [[velikonočna vstaja|velikonočni vstaji]] ** začetek [[bitka|bitke]] pri [[Romani]]ju med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Turčija|Turčijo]] * [[1918]] – pričetek [[Antanta|zavezniške]] [[intervencija|intervencije]] pri [[Vladivostok]]u * [[1923]] – [[Calvin Coolidge]] postane 30. [[predsednik Združenih držav Amerike]] * [[1935]] – po petletni gradnji odprta panoramska cesta čez [[Großglockner]] * [[1940]] – [[Italija]] napade [[Britanski Somaliland]] * [[1944]] – odrezana je [[Nemčija|nemška]] vojska v [[Bretanja|Bretanji]] * [[1946]] – ustanovljena [[košarka]]rska liga [[NBA]] * [[1958]] – [[Združene države Amerike|ameriška]] jedrska [[podmornica]] pluje pod [[Severni tečaj|Severnim tečajem]] * [[1960]] – [[Niger]] postane neodvisna država * [[1972]] – [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški Senat]] ratificira sporazum o protibalističnih izstrelkih * [[1975]] – 188 ljudi izgubi življenje ob trku [[Boeing 707|Boeinga 707]] v goro blizu [[Maroko|maroškega]] [[Agadir]]ja * [[1981]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] začne stavkati 13.000 kontrolorjev letenja == Rojstva == * [[1509]] – [[Étienne Dolet]], francoski učenjak, tiskar († [[1546]]) * [[1770]] – [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]], pruski kralj († [[1840]]) * [[1832]] – [[Ivan Zajc]], hrvaški skladatelj († [[1914]]) * [[1844]] – [[Marcel-Auguste Dieulafoy]], francoski arheolog, gradbenik († [[1920]]) * [[1856]] – [[Alfred Deakin]], avstralski predsednik vlade († [[1919]]) * [[1867]] – [[Stanley Baldwin]], britanski predsednik vlade († [[1947]]) * [[1872]] – [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]], norveški kralj († [[1957]]) * [[1882]] – [[Alojz Gradnik]], slovenski pesnik, prevajalec († [[1967]]) * [[1887]] – [[Rupert Brooke]], angleški pesnik († [[1915]]) * [[1901]] – [[Stefan Wyszyński]], poljski kardinal († [[1981]]) * [[1903]] – [[Habib Burgiba]], tunizijski predsednik († [[2000]]) * [[1904]] – [[Clifford Donald Simak]], ameriški pisatelj († [[1988]]) * [[1920]] – [[Phyllis Dorothy James]], angleška pisateljica († [[2014]]) * [[1923]] – [[Šenuda III.]], papež koptske cerkve († [[2012]]) * [[1924]] – [[Leon Uris]], ameriški pisatelj († [[2003]]) * [[1931]] – [[Vladimir Borisovič Braginski]], ruski fizik († [[2016]]) * [[1935]] – [[Georgij Stepanovič Šonin]], ruski kozmonavt († [[1997]]) * [[1936]] – [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]], slovenski ravnatelj in politik * [[1940]] – [[Ramón Estevez]] - [[Martin Sheen]], ameriški filmski igralec * [[1943]] – [[Princesa Kristina Švedska]] * [[1946]] – [[Jack Straw]], angleški politik * [[1948]] – [[Jean-Pierre Raffarin]], francoski predsednik vlade * [[1952]] – [[Osvaldo César Ardiles]], argentinski nogometaš, trener * [[1959]] – [[Martin Atkins]], angleški bobnar * [[1963]] – [[James Alan Hetfield]], ameriški težkometalni glasbenik * [[1977]] – [[Špela Bračun]], slovenska alpska smučarka == Smrti == * [[1270]] – [[Ivan Tristan]], francoski princ, grof Valoisa (* [[1250]]) * [[1387]] – [[Olaf II. Danski|Olaf II.]], danski in norveški (IV.) kralj (* [[1370]]) * [[1530]] – [[Francesco Ferruccio]], italijanski (florentinski) vojaški voditelj (* [[1489]]) * [[1546]] – [[Étienne Dolet]], francoski učenjak, tiskar (* [[1509]]) * [[1721]] – [[Grinling Gibbons]], nizozemsko-angleški tesar (* [[1648]]) * [[1761]] – [[Johann Matthias Gesner]], nemški učenjak (* [[1691]]) * [[1780]] – [[Étienne Bonnot de Condillac]], francoski filozof (* [[1715]]) * [[1797]] – [[Jeffrey Amherst]], angleški vojaški poveljnik (* [[1717]]) * [[1867]] – [[Philipp August Böckh]], nemški učenjak (* [[1785]]) * [[1875]] – [[Agenor Goluchowski]], poljsko-avstrijski politik (* [[1812]]) * [[1879]] – [[Joseph Severn]], angleški slikar (* [[1793]]) * [[1917]] – [[Ferdinand Georg Frobenius]], nemški matematik (* [[1849]]) * [[1919]] – [[Josef Kohler]], nemški pravnik (* [[1849]]) * [[1924]] – [[Joseph Conrad]], poljski pisatelj (* [[1857]]) * [[1929]] – ** [[Emile Berliner]], nemško-ameriški izumitelj (* [[1851]]) ** [[Thorstein Veblen]], ameriški ekonomist, sociolog (* [[1857]]) * [[1949]] – [[Slavko Grum]], slovenski dramatik (* [[1901]]) * [[1954]] – [[Sidonie-Gabrielle Colette]], francoska pisateljica (* [[1873]]) * [[1961]] – [[Zoltán Tildy]], madžarski državnik (* [[1889]]) * [[1964]] – [[Flannery O'Connor]], ameriška pisateljica (* [[1925]]) * [[1973]] – [[Richard Marshall]], ameriški general (* [[1895]]) * [[1977]] – [[Makarios III.]], ciprski nadškof, predsednik (* [[1913]]) * [[2008]] – [[Aleksander Solženicin]], ruski pisatelj in nobelovec 1970 (* [[1918]]) * [[2017]] – **[[Ángel Nieto]], španski motociklistični dirkač (* [[1947]]) **[[Vilko Ovsenik]], slovenski glasbenik (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == * [[Ekvatorialna Gvineja]] - dan oboroženih sil * [[Niger]] – dan neodvisnosti [[Kategorija:Dnevi v letu|803]] [[Kategorija:Avgust|103]] 8z66xmwmlzoytg0eryzplthpu1x70yq 0 2807 6676433 6499590 2026-05-16T11:41:32Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676433 wikitext text/x-wiki '''26. avgust''' je 238. [[dan]] [[leto|leta]] (239. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 127 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1071]] – V [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] so turški seldžuki ujeli cesarja [[Roman VI. Diogen]]a in njegovo vojsko. * [[1276]] – V [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]] pri Dürnkrutu sta [[Ladislav IV. Ogrski]] in [[Rudolf I. Habsburški]] premagala češkega kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II. Přemysla]]. * [[1346]] – V [[Bitka pri Crecyju|bitki pri Crécyju]] ([[stoletna vojna]]) so Angleži odločujoče porazili Francoze. * [[1778]] – [[Luka Korošec]], [[Matevž Kos]], [[Štefan Rožič]] in [[Lovrenc Willomitzer]] so se na pobudo [[Žiga Zois|Žige Zoisa]] kot prvi povzpeli na [[Triglav]]. * [[1789]] – [[Francija|Francoska]] ustavodajna skupščina je sprejela ''[[Izjava o pravicah človeka in državljana|Izjavo o pravicah človeka in državljana]]''. * [[1907]] – Na [[Kranjska|Kranjskem]] je stopil v veljavo nov deželnozborski volilni red. * [[1914]] – Začela se je petdnevna [[bitka za Tannenberg]]. * [[1920]] – Ženske v celotnih [[Združene države Amerike|ZDA]] so dobile [[volilna pravica|volilno pravico]]. * [[1922]] – [[Atatürk]]ove sile pri [[Afyon]]u so dosegle odločilno zmago nad [[Grčija|grško]] vojsko in jo prisilile k umiku iz [[Mala Azija|Male Azije]]. * [[1939]] – Podpisan je bil [[sporazum Cvetković-Maček|sporazum Cvetković-Maček]]. * [[1940]] – [[Čad]] se je pridruži [[Svobodna Francija|Svodobni Franciji]]. * [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] so priznali [[CFLN]] (Francoski narodnoosvobodilni komite - Comité français de Libération nationale). * [[1944]] – [[Charles de Gaulle]] je prispel v [[Pariz]]. * [[1945]] – Na tretjem zasedanju [[AVNOJ]]a v [[Beograd]]u se je ta preimenoval v začasno narodno skupščino in je sprejel [[resolucija|resolucijo]] o krajih, ki so jih priključili [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. * [[1978]] – [[Papež]] [[Papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]] je začel 34-dnevni [[pontifikat]]. * [[1996]] – [[Južna Koreja|Južnokorejsko]] sodišče je obsodilo bivšega [[predsednik]]a [[Čun Du Hwan]]a na smrt. * [[2008]] – [[Rusija]] je priznala [[Abhazija|Abhazijo]] kot samostojno državo. == Rojstva == * [[1366]] – [[Konrad Kyeser]], nemški vojaški inženir († [[1405]]) * [[1451]] – [[Krištof Kolumb]], italijansko-španski pomorščak (domnevni datum rojstva) († [[1506]]) * [[1728]] – [[Johann Heinrich Lambert]], nemški matematik, fizik, astronom († [[1777]]) * [[1740]] – [[Joseph Michel Montgolfier]], francoski balonar († [[1810]]) * [[1743]] – [[Antoine-Laurent de Lavoisier]], francoski kemik († [[1794]]) * [[1800]] – [[Félix-Archimède Pouchet]], francoski naravoslovec († [[1872]]) * [[1810]] – [[Andrej Čehovin]], slovenski baron in častnik († [[1855]]) * [[1814]] – [[Janez Avguštin Puhar]], slovenski fotograf, izumitelj († [[1864]]) * [[1873]] – [[Lee De Forest]], ameriški elektronik, izumitelj († [[1961]]) * [[1880]] – [[Guillaume Apollinaire]], francoski pisatelj, pesnik, kritik poljsko-italijanskega rodu († [[1918]]) * [[1882]] – [[James Franck]], nemški fizik, nobelovec 1925 († [[1964]]) * [[1885]]: ** [[Jules Romains]], francoski pesnik († [[1972]]) ** [[Fernand de Brinon]], francoski novinar, politik († [[1947]]) * [[1897]] – [[Jun Boseon]], južnokorejski predsednik († [[1990]]) * [[1898]] – [[Peggy Guggenheim]], ameriška zbiralka umetnin († [[1979]]) * [[1913]] – [[Boris Pahor]], slovenski pisatelj († [[2022]]) * [[1914]] – [[Julio Cortázar]], argentinski pisatelj († [[1984]]) * [[1920]] – [[Ida Cadorin Barbarigo]], italijanska slikarka († [[2018]]) * [[1951]] – [[Edward Witten]], ameriški matematik in fizik * [[1954]] – [[Tomo Križnar]], slovenski popotnik in borec za človekove pravice * [[1958]] – [[Marko Modic]], slovenski fotograf in slikar * [[1980]] – [[Macaulay Culkin]], ameriški igralec == Smrti == * [[1192]] – [[Kilidž Arslan II.]], seldžuški sultan Sultanata Rum * [[1278]] – [[Otokar II. Češki|Otokar II. Pšemisl]], češki kralj (* [[1233]]) * [[1305]] – [[Valter iz Winterburna]], angleški teolog in filozof, spovednik kralja Edvarda I. * [[1346]]: ** [[Ivan Luksemburški|Ivan Slepi]], češki kralj (* [[1296]]) ** [[Karel II. (Alençon)|Karel II.]], francoski plemič, grof Alençona (* [[1297]]) ** [[Ludvik I. Flandrijski|Ludvik I.]], flandrijski grof (* [[1304]]) ** [[Ludvik II. Bloiški|Ludvik II.]], grof Bloisa ** [[Rudolf Lotarinški]], vojvoda Zgornje Lorene (* [[1320]]) * [[1349]] – [[Thomas Bradwardine]], angleški nadškof, matematik (* [[1295]]) * [[1399]] – [[Mihael II. Tverski|Mihael II.]], tverski knez, vladimirski veliki knez (* [[1333]]) * [[1506]] – [[Sesshu Toyo]], japonski zen budistični menih, slikar in estetik (* [[1420]]) * [[1572]] – [[Petrus Ramus]], francoski renesančni humanist in nasprotnik sholastike (* [[1515]]) * [[1595]] – [[António Prior do Crato]], portugalski duhovnik (* [[1531]]) * [[1666]] – [[Frans Hals]], nizozemski slikar (* [[1580]] ali [[1581]]) * [[1795]] – [[Alessandro Cagliostro]], italijanski pustolovec in prevarant (* [[1743]]) * [[1865]] – [[Johann Franz Encke]], nemški astronom (* [[1791]]) * [[1884]] – [[Antonio García Gutiérrez]], španski dramatik (* [[1813]]) * [[1895]] – [[Johann Friedrich Miescher]], švicarski biolog (* [[1844]]) * [[1910]] – [[William James]], ameriški psiholog in filozof (* [[1842]]) * [[1921]] – [[Ludwig Thoma]] - [[Peter Schlemihl]], nemški pisatelj (* [[1867]]) * [[1945]] – [[Franz Werfel]], avstrijski pesnik, pisatelj, dramatik judovskega rodu (* [[1890]]) * [[1974]] – [[Charles Augustus Lindbergh II.|Charles Lindbergh]], ameriški letalec (* [[1902]]) * [[1978]] – [[Charles Boyer]], francosko-ameriški filmski igralec (* [[1897]]) * [[1987]] – [[Georg Wittig]], nemški kemik, nobelovec 1979 (* [[1897]]) * [[1990]] – [[Mário Coelho Pinto de Andrade]], angolski pesnik, politik (* [[1928]]) * 1990 – [[Minoru Honda]], japonski astronom (* [[1913]]) * [[1998]] – [[Frederick Reines]], ameriški fizik, nobelovec 1995 (* [[1918]]) * [[2019]] – [[Zmago Modic]], slovenski slikar (* [[1953]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|826]] [[Kategorija:Avgust|126]] tpa4hs0j1jnpqbcgxnngfoz0qu56akt 0 2809 6676426 6672049 2026-05-16T11:32:47Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ --napačen podatek 6676426 wikitext text/x-wiki '''28. avgust''' je 240. [[dan]] [[leto|leta]] (241. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 125 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1619]] – [[Ferdinand II. Habsburški]] je postal [[sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|rimsko-nemški]] [[cesar]]. * [[1914]]: ** [[Avstro-Ogrska]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Belgija|Belgiji]]. ** [[bitka za Helgoland (1914)|bitka za Helgoland]]. * [[1940]] – [[Prevrat]] v [[Brazzaville]]-u; [[FEA]] (Francoska ekvatorialna Afrika) se je pridružila [[Svobodna Francija|Svobodni Franciji]]. * [[1943]] – [[Tretji rajh]] je prevzel izvršilno oblast na [[Danska|Danskem]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Grenoble]] in [[Marseille]]. * [[1945]] – [[Mao Dzedung]] in [[Čang Kaj-Šek]] sta se srečala v [[Čunking]]u. * [[1957]] – [[Senator]] [[Strom Thurmond]] je začel najdaljši (24 [[ura|ur]], 19 [[minuta|minut]]) govor v [[zgodovina|zgodovini]] [[Združene države Amerike|ameriškega]] [[Senat]]a. * [[1963]] – Častiti [[Martin Luther King mlajši]] je na [[Washington, DC|washingtonskem]] zborovanju [[Afroameričani|Afroameričanov]] povedal svoj znameniti govor »''I have a dream''«. * [[1975]] – [[Francija]] je poslala na [[Korzika|Korziko]] [[vojska|vojsko]] in [[policija|policijo]], da bi zatrla [[demostracija|demonstracije]] [[prebivalstvo|prebivalcev]], ki so zahtevali [[avtonomija|avtonomijo]]. * [[1988]] – V trčenju dveh skupin letal na [[letalski miting|letalskem mitingu]] v [[Ramstein]]u je umrlo 49 ljudi , ranjenih in opečenih pa je bilo več kot 500 gledalcev. * [[1995]] – [[Eksplozija]] [[bomba|bombe]] na [[Sarajevo|sarajevski]] [[tržnica|tržnici]] ''Markale'' je ubila 37 ljudi. * [[1996]] – Uradno je začela veljati razveza [[zakon]]a med [[princ]]em [[Charles]]om in [[Diana Spencer|Diano Spencer]]. * [[2007]] – Za 11. predsednika [[Turčija|Turčije]] je bil izvoljen [[Abdullah Gül]]. == Rojstva == * [[1025]] – cesar [[Go-Reizei (japonski cesar)|Go-Reizei]], 70. japonski cesar († [[1068]]) * [[1312]] – [[Henrik XV. Bavarski|Henrik XV.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1333]]) * [[1366]] – [[Jean II. Le Maingre|Jean Le Maingre]], francoski vojskovodja, maršal († [[1421]]) * [[1749]] – [[Johann Wolfgang von Goethe]], nemški pisatelj, humanist, filozof († [[1832]]) * [[1760]] – [[Štefan Baler]], slovenski pisatelj, luteranski duhovnik, kantor in učitelj, šomodski dekan in šolski nadzornik († [[1835]]) * [[1800]] – [[Franc Hül]], katoliški duhovnik, zgodovinopisec in dekan Slovenske okrogline († [[1880]]) * [[1801]] – [[Antoine-Augustin Cournot]], francoski matematik, ekonomist, filozof († [[1877]]) * [[1814]] – [[Sheridan Le Fanu]], irski pisatelj († [[1873]]) * [[1833]] – sir [[Edward Coley Burne-Jones]], angleški slikar († [[1898]]) * [[1851]] – [[Ivan Tavčar]], slovenski pisatelj, politik († [[1923]]) * [[1853]] – [[Vladimir Grigorjevič Šuhov]], ruski inženir, polihistor, izumitelj, znanstvenik in arhitekt († [[1939]]) * [[1866]] – [[Matej Hubad]], slovenski zborovodja, pedagog († [[1937]]) * [[1886]] – [[Avgust Pavel]], slovenski jezikoslovec, etnolog († [[1946]]) * [[1894]] – [[Angelo Cerkvenik]], slovenski dramatik, pisatelj († [[1981]]) * [[1897]] – [[Charles Boyer]], francosko-ameriški filmski igralec († [[1978]]) * [[1897]] – [[Louis Wirth]], ameriški sociolog († [[1952]]) * [[1903]] – [[Bruno Bettelheim]], avstrijski psiholog († [[1990]]) * [[1908]] – [[Ludvik Čepon]], slovensko-ameriški filozof, župnik in profesor teologije († [[1985]]) * [[1912]] – [[George Eric Deacon Alcock]], angleški učitelj, ljubiteljski astronom († [[2000]]) * [[1916]] – [[Charles Wright Mills]], ameriški sociolog († [[1962]]) * [[1925]] – [[Donald O'Connor]], ameriški plesalec († [[2003]]) * [[1925]] – [[Arkadij Natanovič Strugacki]], ruski pisatelj, scenarist († [[1991]]) * [[1930]] – [[Ben Gazzara]], ameriški filmski igralec († [[2012]]) * [[1938]] – [[Paul Martin]], kanadski predsednik vlade * [[1940]] – [[William Cohen]], ameriški politik * [[1965]] – [[Shania Twain]], kanadska country in pop pevka * [[1975]] – [[Senad Tiganj]], slovenski nogometaš * [[1982]] – [[Anders Bardal]], norveški smučarski skakalec * [[1982]] – [[LeAnn Rimes]], ameriška pevka * [[1983]] – [[Manuela Mölgg]], italijanska alpska smučarka * [[1990]] – [[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš == Smrti == * [[430]] – [[Avguštin iz Hipona]], svetnik, krščanski teolog, škof in filozof (* [[354]]) * [[770]] – [[Koken]], japonska cesarica (* [[718]]) * [[876]] – [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]], kralj Vzhodnofrankovskega kraljestva (* okoli [[810]]) * [[1055]] – cesar [[Xingzong (Liao)|Xingzong]], dinastija Liao (* [[1016]]) * [[1149]] – [[Mu'in al-Din Anur]], emir Damaska * [[1231]] – [[Eleanora Portugalska]], princesa, danska kraljica (* [[1211]]) * [[1341]] – [[Leon IV. Kilikijski|Leon IV.]], kralj Kilikijske Armenije (* [[1309]]) * [[1613]] – [[Michel Roset]], švicarski politik (* [[1534]]) * [[1645]] – [[Hugo Grocius]], nizozemski pravnik, filozof, pesnik (* [[1583]]) * [[1654]] – [[Axel Gustafsson Oxenstierna]], švedski državnik (* [[1583]]) * [[1727]] – [[Aert de Gelder]], nizozemski slikar (* [[1645]]) * [[1757]] – [[David Hartley (filozof)|David Hartley]], angleški filozof in psiholog (* [[1705]]) * [[1900]] – [[Henry Sidgwick]], angleški filozof (* [[1838]]) * [[1914]] – [[Anatolij Konstantinovič Ljadov]], ruski skladatelj (* [[1855]]) * [[1915]] – [[Alojz Dravec]], slovenski porabski pisatelj in etnolog (* [[1866]]) * [[1943]] – [[Boris III. Bolgarski|Boris III.]], bolgarski kralj (* [[1894]]) * [[1959]] – [[Bohuslav Martinů]], češki skladatelj (* [[1890]]) * [[1960]] – [[Anton Lajovic]], slovenski skladatelj (* [[1878]]) * [[1978]] – [[Robert Shaw (igralec)|Robert Shaw]], angleško-ameriški igralec (* [[1927]]) * [[1980]] – [[Beno Zupančič]], slovenski pisatelj, publicist (* [[1925]]) * [[1984]] – [[Mohamed Nagib]], egiptovski častnik, državnik (* [[1901]]) * [[1987]] – [[John Marcellus Huston]], ameriški filmski režiser (* [[1906]]) * [[1998]] – [[Paul Grice]], angleški jezikoslovec in filozof (* [[1913]]) * [[2015]] – [[Marijan Šef]], slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor in zdravnik (*[[1932]]) * [[2022]] – [[Ivo Hvalica]], slovenski politik in gradbenik (* [[1936]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|828]] [[Kategorija:Avgust|128]] rhcs147g0e4r4om0cpwp272u77a65kj 0 2811 6676425 6543421 2026-05-16T11:31:20Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676425 wikitext text/x-wiki {{AugustCalendar}} '''30. avgust''' je 242. [[dan]] [[leto|leta]] (243. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 123 dni. == Dogodki == * [[1807]] – [[Urban Jarnik]] napiše [[poezija|pesem]] ''Zvezdje'' * [[1873]] – [[Karl Weyprecht]] in [[Julius von Payer]] odkrijeta [[otočje]] [[Dežela Franca Jožefa]] * [[1914]] – [[Nemci]] zavzamejo [[Amiens]] * [[1918]] – v [[atentat]]u ob obisku [[tovarna|tovarne]] Mihelson težko ranijo [[Lenin]]a * [[1940]] – z [[dunajska arbitraža|dunajsko arbitražo]] [[Nemčija]] in [[Italija]] prisilita [[Romunija|Romunijo]], da [[Bolgarija|Bolgariji]] odstopi južno [[Dobrudža|Dobrudžo]], [[Madžarska|Madžarski]] pa [[Transilvanija|Transilvanijo]] * [[1942]] – ** uvedba [[vojaška obveznost|vojaške obveznosti]] v [[Luksemburg]]u ** italijansko letalstvo med veliko ofenzivo v Ljubljanski pokrajini bombardira [[Vrhpolje pri Šentvidu|Vrhpolje]] in [[Cerov Log]] * [[1963]] – predstavniki [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] se dogovorijo o vzpostavitvi neposredne [[telefon]]ske zveze med [[Bela hiša|Belo hišo]] in [[Moskovski kremelj|Kremljem]], t. i. [[rdeči telefon|rdečega telefona]] * [[1974]] – v hudi [[železniška nesreča|železniški nesreči]] v [[Zagreb]]u umre več kot 150 ljudi * [[1981]] – v [[eksplozija|eksploziji]] podtaknjene [[bomba|bombe]] v [[Teheran]]u umreta [[iran]]ski [[predsednik]] [[Mohamad Ali Radzai]] in [[predsednik vlade]] [[Džavad Bahonar]] * [[1984]] – [[raketoplan Discovery]] izstreljen na prvo nalogo * [[1987]] – [[Stefka Kostadinova]] z 209&nbsp;cm postavi še danes veljaven [[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|svetovni rekord v skoku v višino]] * [[1991]] – [[Azerbajdžan]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1992]] – z [[london]]skim dogovorom se konča [[Srbija|srbsko]] obleganje [[Goražde|Goražda]] * [[1993]] – [[Maroko|maroški]] [[kralj]] [[Hasan II.]] v [[Casablanca|Casablanci]] odpre drugo največjo (za [[Meka|Meko]]) [[mošeja|mošejo]] na svetu, ki sprejme do 100.000 vernikov == Rojstva == * [[1334]] – [[Peter I. Kastiljski|Peter Kruti]], kastiljski kralj († [[1369]]) * [[1627]] – [[Ito Jinsai]], japonski konfucijanski filozof († [[1705]]) * [[1684]] – [[Marguerite de Launay de Staal]], francoska pisateljica († [[1750]]) * [[1748]] – [[Jacques-Louis David]], francoski slikar († [[1825]]) * [[1770]] – [[Friedrich Karl Forberg]], nemški filozof, pedagog († [[1848]]) * [[1797]] – [[Mary Shelley]], angleška pisateljica († [[1851]]) * [[1843]] – [[Carl Theodor Albrecht]], nemški astronom († [[1915]]) * [[1844]] – [[Friedrich Ratzel]], nemški geograf, etnograf († [[1904]]) * [[1852]] – [[Jacobus Henricus van 't Hoff]], nizozemski kemik, nobelovec 1901 († [[1911]]) * [[1871]] – [[Ernest Rutherford]], novozelandski fizik, nobelovec 1908 († [[1937]]) * [[1878]] – [[Paul Hazard]], francoski pedagog, zgodovinar idej, primerjalni književnik († [[1944]]) * [[1883]] – [[Theo van Doesburg]], nizozemski slikar, pesnik († [[1931]]) * [[1889]] – [[Bodil Louise Jensen]] - [[Bodil Ipsen]], danska gledališka igralka († [[1964]]) * [[1902]] – [[Józef Maria Bocheński]], poljski logik in filozof († [[1995]]) * [[1929]] – [[Ivo Vojnović]], hrvaški književnik (* [[1857]]) * [[1937]] – [[Leslie Bruce McLaren]], novozelandski avtomobilski dirkač, inženir konstruktor († [[1970]]) * [[1943]] – [[Jean-Claude Killy]], francoski alpski smučar * [[1948]] – [[Victor Skumin]], ruski psiholog in zdravnik * [[1958]] – [[Ana Politkovska]], ruska novinarka († [[2006]]) * [[1972]] – [[Cameron Diaz]], ameriška filmska igralka == Smrti == * [[30 pr. n. št.]] – [[Kleopatra]], egipčanska kraljica (* [[70 pr. n. št.]] ali [[69 pr. n. št.]]) * [[1181]] – [[papež Aleksander III.]] (* [[1105]]) * [[1284]] – [[Ičijo Sanecune]], japonski plemič, ustanovitelj regentske hiše Ičjo (* [[1223]]) * [[1329]] – [[Hutuhtu|Hutuhtu kagan]]/cesar Mingzong, mongolski vrhovni kan, kitajski cesar dinastije Yuan (* [[1300]]) * [[1483]] – [[Ludvik XI.]], francoski kralj (* [[1423]]) * [[1615]] – [[Étienne Pasquier]], francoski pravnik, pisatelj (* [[1529]]) * [[1809]] – [[Ignacy Hrabia Potocki]], poljski državnik (* [[1750]]) * [[1844]] – [[Francis Baily]], angleški ljubiteljski astronom (* [[1774]]) * [[1856]] – [[John Ross]], britanski polarni raziskovalec (* [[1777]]) * [[1935]] – [[Henri Barbusse]], francoski pisatelj, novinar (* [[1873]]) * [[1940]] – [[Joseph John Thomson]], angleški fizik škotskega rodu, nobelovec 1906 (* [[1856]]) * [[1946]] – [[Grigorij Semjonov|Grigorij Mihajlovič Semjonov]], ruski general in ataman bajkalskih kozakov (* [[1890]]) * [[1976]] – [[Paul Felix Lazarsfeld]], avstrijsko-ameriški sociolog (* [[1901]]) * [[1980]] – [[Bernardo Sanatareno]], portugalski pesnik, dramatik (* [[1924]]) * [[2003]] – ** [[Charles Bronson]], ameriški filmski igralec (* [[1921]]) ** [[Donald Davidson]], ameriški filozof (* [[1917]]) * [[2006]] – ** [[Glenn Ford]], ameriški filmski igralec (* [[1916]]) ** [[Nagib Mahfuz]], egiptovski pisatelj, nobelovec (* [[1911]]) * [[2016]] – [[Joe Sutter]], ameriško-slovenski, inženir aeronavtike (* [[1921]]) * [[2022]] – [[Mihail Gorbačov]], ruski politik, pravnik in zadnji predsednik Sovjetske zveze (*[[1931]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|830]] [[Kategorija:Avgust|130]] h14k039m9n97gwt104ta49n2k17olii 0 2823 6676208 6032521 2026-05-15T19:36:47Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676208 wikitext text/x-wiki '''11. september''' je 254. [[dan]] [[leto|leta]] (255. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 111 dni. {{SeptemberCalendar}} == Dogodki == * [[74 pr. n. št.]] – Začel se je [[Spartakov upor]] sužnjev. * [[1273]] – [[Nemčija|Nemški]] [[volilni knez]]i so za nemškega kralja izvolili [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]]. * [[1697]] – Z zmago nad [[Otomanski imperij|Turki]] v [[bitka pri Senti|bitki pri Senti]] si je [[Avstrija]] zagotovila vodilno vlogo v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. * [[1855]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]], [[Francija|francoske]] in [[Turčija|turške]] [[vojaška enota|enote]] so zasedle [[Sevastopol]]. * [[1867]] – V [[Hamburg]]u je izšel prvi zvezek [[Karl Marx|Marxovega]] [[Kapital (knjiga)|Kapitala]]. * [[1870]] – [[Viktor Emanuel I.]] je napadel [[Papeška država|Papeško državo]]. * [[1943]]: ** Po [[Kapitulacija Italije|kapitulaciji Italije]] so taboriščniki na [[Rab]]u dosegli mirno predajo 2200-glave italijansko posadke in s tem osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncetracijskega taborišča Rab]]. ** Začelo se je [[zavezniki v drugi svetovni vojni|zavezniško]] osvobajanje [[Korzika|Korzike]]. * [[1944]]: ** V [[Québec]]u je potekala [[konferenca Octagon]]. ** [[Sovjetska zveza]] in [[Bolgarija]] sta podpisali [[premirje]]. * [[1960]] – [[Ringo Starr]] se je pridružil glasbeni skupini [[The Beatles]]. * [[1973]] – [[Augusto Pinochet]] je izvedel [[državni udar]] v [[Čile|Čilu]] in ubil [[Salvador Allende|Allendeja]]. * [[2001]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so [[teroristični napadi 11. septembra|teroristi izvedli obsežne napade]]. * [[2006]] – Premierno je bil predvajan film ''[[Kratki stiki]]''. == Rojstva == * [[1182]] – [[Minamoto Joriie]], šogun (†&nbsp;[[1204]]) * [[1364]] – [[Karel II. Lotarinški|Karel II.]], zgornjelorenski vojvoda (†&nbsp;[[1431]]) * [[1524]] – [[Pierre de Ronsard]], francoski pesnik (†&nbsp;[[1585]]) * [[1674]] – [[Franc Mihael Strauss]], slovenski slikar (†&nbsp;[[1740]]) * [[1816]] – [[Carl Zeiß]], nemški optik (†&nbsp;[[1888]]) * [[1824]] – [[Jakob Bernays]], nemški filolog, filozof judovskega rodu (†&nbsp;[[1881]]) * [[1825]] – [[Eduard Hanslick]], avstrijski glasbeni kritik (†&nbsp;[[1904]]) * [[1862]] – [[William Sydney Porter]] - [[O. Henry]], ameriški pisatelj (†&nbsp;[[1910]]) * [[1865]] – [[Jānis Pliekšāns]] - [[Rainis]], latvijski pesnik, dramatik (†&nbsp;[[1929]]) * [[1877]] – [[Sir (naziv)|sir]] [[James Hopwood Jeans]], angleški matematik, fizik, astronom (†&nbsp;[[1946]]) * 1877 – [[Feliks Dzierżyński]] - [[Feliks Edmundovič Dzeržinski]], poljsko-ruski boljševik (†&nbsp;[[1926]]) * [[1885]] – [[David Herbert Lawrence]], angleški pisatelj (†&nbsp;[[1930]]) * [[1903]] – [[Theodor W. Adorno]], nemški sociolog, filozof in muzikolog (†&nbsp;[[1969]]) * [[1917]] – [[Ferdinand Edralin Marcos]], filipinski predsednik (†&nbsp;[[1989]]) * [[1927]] – [[Gerard David Schine]], ameriški preiskovalec, poslovnež (†&nbsp;[[1996]]) * [[1935]] – [[German Stepanovič Titov]], ruski kozmonavt (†&nbsp;[[2000]]) * [[1940]] – [[Brian De Palma]], ameriški filmski režiser * [[1945]] – [[Franz Beckenbauer]], nemški nogometaš * [[1965]] – [[Bašar al Asad]], sirski predsednik == Smrti == * [[1069]] – [[Ealdred, nadškof Yorka|Ealdred]], yorški nadškof * [[1161]] – [[Melisenda Jeruzalemska]], kraljica, hči [[Baldvin II. Jeruzalemski|Baldvina II. Jeruzalemskega]] (*&nbsp;[[1105]]) * [[1167]] – [[Welf VII.]], toskanski markiz (*&nbsp;[[1135]]) * [[1227]] – [[Ludvik IV. Turinški|Ludvik IV.]], nemški plemič, turinški mejni grof (*&nbsp;[[1200]]) * [[1279]] – [[Robert Kilwardby]], angleški kardinal, canterburyjski nadškof, filozof, teolog (*&nbsp;[[1215]]) * [[1297]] – [[Hugh de Cressingham]], angleški upravnik Škotske * [[1349]] – [[Bona Luksemburška]], češka princesa (*&nbsp;[[1315]]) * [[1697]] – [[Elmas Mehmed Paša]], osmanski državnik (*&nbsp;[[1661]]) * [[1721]] – [[Rudolph Jacob Camerarius]], nemški botanik (*&nbsp;[[1665]]) * [[1773]] – [[Šćepan Mali]], črnogorski vladar * [[1823]] – [[David Ricardo]], angleški ekonomist (*&nbsp;[[1772]]) * [[1843]] – [[Joseph Nicolas Nicollet]], francoski geograf, matematik (*&nbsp;[[1786]]) * [[1886]] – [[Eduard Robert Flegel]], nemški raziskovalec (*&nbsp;[[1855]]) * [[1914]] – [[İsmail Gaspıralı]], turški novinar, pisatelj (*&nbsp;[[1851]]) * [[1917]] – [[Georges Marie Ludovic Jules Guynemer]], francoski pilot (*&nbsp;[[1894]]) * [[1946]] – [[Francesco Bonifacio]], italijanski duhovnik in svetnik, rojen v Piranu (*&nbsp;[[1912]]) * [[1965]] – [[Norman Levi Bowen]], kanadski petrolog (*&nbsp;[[1887]]) * [[1961]] – [[Niko Županič]], slovenski politik, etnolog (*&nbsp;[[1876]]) * [[1971]] – [[Nikita Sergejevič Hruščov]], ruski politik (*&nbsp;[[1894]]) * [[1973]] – [[Salvador Allende Gossens]], čilski predsednik (*&nbsp;[[1908]]) * [[1987]] – [[Peter Tosh]], jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik (*&nbsp;[[1944]]) * [[1994]] – [[Jessica Tandy]], ameriška filmska igralka (*&nbsp;[[1909]]) * [[2003]] – [[Anna Lindh]], švedska političarka (*&nbsp;[[1957]]) == Prazniki in obredi == * [[Etiopija]] – etiopsko/koptsko [[novo leto]] [[Kategorija:Dnevi v letu|911]] [[Kategorija:September|111]] g1ex4gh9hu8f02a52ytwreyhaogpx8s 0 2851 6676207 6523454 2026-05-15T19:35:45Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676207 wikitext text/x-wiki '''9. oktober''' je 282. [[dan]] [[leto|leta]] (283. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 83 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1604]] – V [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosca]] so opazovali [[supernova|supernovo]] [[SN 1604]]. * [[1651]] – [[Oliver Cromwell]] je izdal t. i. navigacijske akte, ki so privilegirali [[Anglija|angleško]] trgovsko [[mornarica|mornarico]]. * [[1914]] – [[Nemci]] so zavzeli [[Antwerpen]]; [[vlada Belgije]] se je preselila v [[Ostend]]. * [[1916]] – Začela se je [[Soška fronta|osma soška bitka]] (konec [[12. oktober|12. oktobra]] [[1916]]). * [[1941]] – Zrušil se je pronemški [[režim]] v [[Panama|Panami]]. * [[1942]] – [[Rdeča armada]] je odstranila naziv in funkcije [[politični komisar|političnih komisarjev]]. * [[1943]] – V [[Kočevje|Kočevju]] se je začel [[sodni proces]] proti ujetim [[Jugoslovanska vojska v domovini|četnikom]] in pripadnikom [[vaške straže|vaških straž]]. * [[1944]] – Začela se je [[moskovska konferenca]]. * [[1963]] – Voda zaradi [[zemeljski plaz|plazu]] je preplavila [[jez Vajont]] v severovzhodni Italiji in povzročila smrt okrog 2000 ljudi. * [[2003]] – Ustanovljen je bil [[Krajinski park Goričko]] – [[krajinski park]] treh držav: Slovenije, Avstrije in Madžarske. == Rojstva == [[Slika:Miran Zupanič.jpg|sličica|[[Miran Zupanič]]]] * [[1049]] – [[Seondžong (Gorjeo)|Seondžong]], 13. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1094]]) * [[1201]] – [[Robert de Sorbon]], francoski teolog († [[1274]]) * [[1261]] – [[Denis Portugalski]], portugalski kralj, pisatelj, pesnik, skladatelj († [[1325]]) * [[1269]] – [[Ludvik III., bavarski vojvoda|Ludvik III.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1296]]) * [[1328]] – [[Peter I. Ciprski|Peter I. Lusignanski]], ciprski kralj († [[1369]]) * [[1704]] – [[Johann Andreas von Segner]], nemški fizik, matematik († [[1777]]) * [[1757]] – [[Karel X. Francoski|Karel X.]], francoski kralj († [[1836]]) * [[1788]] – [[Jožef Košič]], slovenski porabski pisatelj, pesnik, etnolog, zgodovinar in katoliški duhovnik († [[1867]]) * [[1835]] – [[Charles Camille Saint-Saëns]], francoski skladatelj († [[1921]]) * [[1852]] – [[Hermann Emil Fischer]], nemški kemik, nobelovec 1902 († [[1919]]) * [[1857]] – [[Ivo Vojnović]], hrvaški književnik († [[1929]]) * [[1859]] – [[Alfred Dreyfus]], francoski častnik judovskega rodu († [[1935]]) * [[1888]] – [[Nikolaj Ivanovič Buharin]], ruski komunistični voditelj, ekonomist († [[1938]]) * [[1892]] – [[Ivo Andrić]], srbski pisatelj, nobelovec 1961 († [[1975]]) * [[1908]] – [[Jacques Tati]], francoski filmski režiser († [[1982]]) * [[1933]] – sir [[Peter Mansfield]], angleški zdravnik, nobelovec [[2003]] * [[1940]] – [[John Lennon]], angleški glasbenik († [[1980]]) * [[1944]] – [[Peter Tosh]], jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik († [[1987]]) * [[1959]] – [[Boris Nemtsov]], ruski politik († [[2015]]) * 1961 – [[Miran Zupanič]], slovenski scenarist in režiser * [[1981]] – [[Urška Žolnir]], slovenska judoistka == Smrti == * [[1047]] – [[papež Klemen II.]] * [[1194]] – [[Godfrej Hohenstaufen]], oglejski patriarh * [[1212]] – [[Filip I. Namurski|Filip I.]], markiz Namurja (* [[1175]]) * [[1253]] – [[Robert Grosseteste]], angleški učenjak, filozof, škof Lincolna (* [[1175]]) * [[1267]] – [[Oton III. Brandenburški|Oton III.]], brandenburški mejni grof (* [[1215]]) * [[1273]] – [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica|Elizabeta Bavarska]], nemška kraljica (* [[1227]]) * [[1296]] – [[Ludvik III., bavarski vojvoda|Ludvik III.]], vojvoda Spodnje Bavarske (* [[1269]]) * [[1390]] – [[Ivan I. Kastiljski|Ivan I.]], kastiljski kralj (* [[1358]]) * [[1435]] – [[Paweł Włodkowic]], poljski pravnik (* [[1370]]) * [[1459]] – [[Stefan Branković]], srbski despot (* okoli 1417) * [[1562]] – [[Gabriello Fallopio]], italijanski anatom (* [[1523]]) * [[1806]] – [[Benjamin Banneker]], afriško ameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj, založnik (* [[1731]]) * [[1841]] – [[Karl Friedrich Schinkel]], nemški arhitekt, slikar (* [[1781]]) * [[1857]] – [[Josef Ressel]], češki gozdar, izumitelj (* [[1793]]) * [[1918]] – [[Raymond Duchamp-Villon]], francoski kipar (* [[1876]]) * [[1925]] – [[Hugo Preuss]], nemški politik, pravnik (* [[1860]]) * [[1934]] – [[Aleksander I. Karađorđević]], kralj Kraljevine Jugoslavije, umre v atentatu v Marseilleju (* [[1888]]) * [[1943]] – [[Pieter Zeeman]], nizozemski fizik, nobelovec 1902 (* [[1865]]) * [[1950]] – [[Nicolai Hartmann]], nemški filozof (* [[1882]]) * [[1958]] – [[Pij XII.]], papež italijanskega rodu (* [[1876]]) * [[1962]] – [[Milan Vidmar]], slovenski elektrotehnik, šahist, filozof, pisatelj (* [[1885]]) * [[1967]] – [[Che Guevara]], argentinski zdravnik, revolucionar (* [[1928]]) * [[1967]] – [[André Maurois]], francoski pisatelj (* [[1885]]) * [[1974]] – [[Oskar Schindler]], nemški industrialec (* [[1908]]) * [[1978]] – [[Jacques Brel]], belgijsko-francoski pevec (* [[1929]]) * [[1988]] – [[Felix Wankel]], nemški izumitelj (* [[1902]]) * [[1995]] – [[Alexander Frederick Douglas-Home]], britanski predsednik vlade (* [[1903]]) * [[2000]] – [[Charles Hartshorne]], ameriški filozof in teolog (* [[1897]]) * [[2019]] – [[Anton Ožinger]], slovenski duhovnik, zgodovinar, arhivar in profesor (* [[1943]]) == Prazniki in obredi == * svetovni dan [[pošta|pošte]] * [[Bremenski Freimarkt]]: cesar [[Konrad II. rimsko-nemški cesar|Konrad II.]] podari mestu Bremnu pravico do sejma na ta dan, danes pa je vsako leto 17 dni zadnja dva tedna v oktobru. [[Kategorija:Dnevi v letu|A09]] [[Kategorija:Oktober|109]] f9w5ccgharmstnird36ucojbxbugyhh 0 2858 6676206 6526634 2026-05-15T19:34:52Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676206 wikitext text/x-wiki '''17. oktober''' je 290. [[dan]] [[leto|leta]] (291. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 75 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[538 pr. n. št.]] – [[Perzija|Perzijski]] kralj [[Kir II.]] je vkorakal v [[Babilon]], osvobodil [[Judi|Jude]] od skoraj 70 let [[izgnanstvo|izgnanstva]] ter sestavil prvo deklaracijo o [[človekove pravice|človekovih pravicah]]. * [[1425]] – Na ukaz [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] so na [[Grad Ojstrica|gradu Ojstrica]] umorili [[Veronika Deseniška|Veroniko Deseniško]]. * [[1448]] – Na [[Kosovo polje|Kosovem polju]] se je začela [[Bitka na Kosovskem polju (1448)|druga kosovska bitka]] med vojskama [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]] in [[Murat II.|Murata II.]] * [[1604]] – [[Johannes Kepler]] je opazoval [[supernova|supernovo]] SN 1604 v [[ozvezdje|ozvezdju]] [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosca]]. * [[1662]] – [[Karel II. Angleški|Karel II.]] je prodal [[Dunkerque]] [[Francija|Franciji]] za 40.000 [[funt šterling|funtov]]. * [[1797]] – S podpisom [[Campoformijski mirovni sporazum|miru]] v [[Campoformio|Campoformiu]] je bila ukinjena [[Beneška republika]]. * [[1855]] – [[Henry Bessemer]] je [[patent]]iral [[Bessemerjev postopek]] za cenejšo izdelavo [[jeklo|jekla]]. * [[1912]] – [[Bolgarija]], [[Grčija]] in [[Srbija]] so napovedale vojno [[Osmanski imperij|Osmanskem imperiju]] ter se s tem pridružile [[Črna gora|Črni gori]] v [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]]. * [[1918]] – [[Ladja]] [[SS Lucia]] je bila zadnja žrtev [[Nemčija|nemških]] [[vojaška podmornica|vojaških podmornic]] [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1931]] – [[Al Capone]] je bil obsojen na 11-letno [[zaporna kazen|zaporno kazen]]. * [[1933]] – [[Albert Einstein]] je [[emigracija|emigriral]] v [[Združene države Amerike]]. * [[1941]] – [[Pokol v Kraljevu]]. * [[1961]] – V demonstracijah v [[Pariz]]u je bilo ubitih vsaj 240 [[Alžirci|alžirskih]] demonstrantov. * [[1979]] – [[Mati Terezija]] je prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. * [[1989]] – [[Potres]] v [[San Francisco, Kalifornija|San Franciscu]] je povzročil 60 smrtnih žrtev. * [[1997]] – [[Che Guevara]] je bil pokopan v [[kuba]]nski [[Santa Clara|Santa Clari]]. * [[1998]] – V [[London]]u so na zahtevo [[Španija|Španije]] aretirali [[Augusto Pinochet|Augusta Pinocheta]]. * [[2001]] – Odkritih je bilo 8 [[planet]]ov zunaj našega [[Osončje|Osončja]]. * [[2004]] – [[Helena Javornik]] je v Amsterdamu postavila državni rekord v [[maraton]]u s časom dve uri, 27 minut in 33 sekund. == Rojstva == * [[1253]] – [[Ivo Kermartin]], francoski pravnik in svetnik († [[1303]]) * [[1696]] – [[Avgust III. Poljski]], poljski kralj in litovski veliki knez († [[1783]]) * [[1760]] – [[Saint-Simon]], francoski socialist († [[1825]]) * [[1803]] – [[Ferenc Deák]], madžarski državnik († [[1876]]) * [[1817]] – [[Ahmed Khan]], indijski islamski družbeni reformator († [[1898]]) * [[1820]] – [[Édouard Albert Roche]], francoski matematik, astronom († [[1883]]) * [[1821]] – [[Alexander Gardner]], ameriški fotograf škotskega rodu († [[1882]]) * [[1833]] – [[Paul Bert]], francoski fiziolog, politik, diplomat († [[1886]]) * [[1835]] – [[Alexandrine Pieternella Francoise Tinné]], nizozemska raziskovalka Afrike († [[1869]]) * [[1859]] – [[Frederick Childe Hassam]], ameriški slikar, grafik († [[1935]]) * [[1861]] – [[Miroslav Malovrh]], slovenski pisatelj in urednik († [[1922]]) * [[1865]] – [[Lucjan Żeligowski]], poljski general in politik († [[1947]]) * [[1883]] – [[Alexander Sutherland Neill]], škotski pedagog († [[1973]]) * [[1886]] – [[Ernest William Goodpasture]], ameriški patolog († [[1960]]) * [[1888]] – [[Paul Isaac Bernays]], švicarski matematik, logik († [[1977]]) * [[1912]] – ** [[papež Janez Pavel I.|Janez Pavel I.]], papež italijanskega rodu († [[1978]]) ** [[Ferdo Godina]], slovenski pisatelj, († [[1994]]) * [[1915]] – [[Arthur Miller]], ameriški dramatik († [[2005]]) * [[1918]] – [[Rita Hayworth]], ameriška filmska igralka († [[1987]]) * [[1919]] – [[Žao Zijang]], kitajski voditelj († [[2005]]) * [[1920]] – [[Montgomery Clift]], ameriški filmski igralec († [[1966]]) * [[1925]] – [[Anica Šinkovec]], slovenska gledališka igralka († [[2004]]) * [[1934]] – [[Rico Rodriguez]], jamajški pozavnist in skladatelj († [[2015]]) * [[1938]] – [[Evel Knievel]], ameriški kaskader († [[2007]]) * [[1942]] – [[Renato Verlič]], slovenski glasbenik * [[1956]] – [[Mae C. Jemison]], ameriška astronavtka * [[1972]] – [[Eminem]], ameriški rapper * [[1976]] – [[Bernarda Žarn]], slovenska TV voditeljica * [[1979]] – [[Kimi Räikkönen]], finski avtomobilski dirkač == Smrti == * [[1064]] – [[Rodolfo Gabrielli]], benediktanski menih in svetnik (* [[1034]]) * [[1277]] – [[Mastino I. della Scala]], vladar Verone * [[1346]] – [[John Randolph, 3. grof Moray|John Randolph]], škotski plemič, 3. grof Moray (* [[1306]]) * [[1428]] – [[Andrej Rubljov]], ruski slikar (* [[1360]]) * [[1690]] – [[Sveta Marjeta Marija Alakok|Marjeta Marija Alakok]], francoska redovnica, svetnica, pobudnica čaščenja Srca Jezusovega (* [[1647]]) * [[1714]] – [[Janez Svetokriški]], slovenski pridigar, pisec (* [[1647]]) * [[1757]] – [[René Antoine Ferchault de Réaumur]], francoski znanstvenik (* [[1683]]) * [[1799]] – [[Louis Claude Cadet de Gassicourt]], francoski kemik in farmacevt (* [[1731]]) * [[1803]] – [[Anton Makovic]], slovenski zdravnik (* [[1750]]) * [[1837]] – [[Johann Nepomuk Hummel]], avstrijski skladatelj in pianist (* [[1778]]) * [[1849]] – [[Frédéric-François Chopin]], poljsko-francoski skladatelj (* [[1810]]) * [[1854]] – [[Vladimir Aleksejevič Kornilov]], ruski admiral (* [[1806]]) * [[1887]] – [[Gustav Robert Kirchhoff]], nemški fizik (* [[1824]]) * [[1889]] – [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]], ruski filozof in socialist (* [[1828]]) * [[1901]] – [[Jakob Alešovec]], slovenski pisatelj (* [[1842]]) * [[1910]] – [[Julia Ward Howe]], ameriška pesnica, aktivistka (* [[1819]]) * [[1914]] – [[Theodor Lipps]], nemški psiholog (* [[1851]]) * [[1931]] – [[Alfons Maria Jakob]], nemški nevrolog (* [[1884]]) * [[1934]] – [[Santiago Ramón y Cajal]], španski histolog in zdravnik (* [[1852]]) * [[1937]] – [[J. Bruce Ismay]], britanski poslovnež (* [[1862]]) * [[1938]] – [[Karl Kautsky]], nemški teoretik socialne demokracije (* [[1854]]) * [[1944]] – [[Hans Krása]], češki skladatelj (* [[1899]]) * [[1963]] – [[Jacques Salomon Hadamard]], francoski matematik (* [[1865]]) * [[1973]] – [[Ingeborg Bachmann]], avstrijska pesnica, pisateljica (* [[1926]]) * [[1978]] – [[Giovanni Gronchi]], italijanski politik, književnik, filozof (* [[1887]]) * [[2003]] – [[Danilo Pokorn]], slovenski muzikolog (* [[1924]]) == Prazniki in obredi == * [[Mednarodni dan]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]] boja proti [[revščina|revščini]] [[Kategorija:Dnevi v letu|A17]] [[Kategorija:Oktober|117]] 4bzks1ec7gzqxj3hsp1b5jd8sw29i5y 0 2864 6676205 6529300 2026-05-15T19:33:31Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676205 wikitext text/x-wiki '''23. oktober''' je 296. [[dan]] [[leto|leta]] (297. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 69 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[42 pr. n. št.]] – [[Državljanske vojne starega Rima]]: [[druga bitka pri Filipih]], [[Mark Antonij]] in [[Oktavijan]] sta premagala [[Brut]]ovo vojsko, ta je storil [[samomor]]. * [[1492]] – [[Kočevje]] je prejelo [[patent]] za [[trgovina|trgovino]] z lastnimi izdelki. * [[1641]] – Izbruhnil je [[irski upor leta 1641]]. * [[1864]] – [[Ameriška državljanska vojna]]: [[bitka za Westport]] – [[general]] [[Samuel R. Curtis]] je porazil enote Konfederacije na ozemlju današnjega [[Kansas City, Misuri|Kansas Citya]]. * [[1870]] – [[Francosko-pruska vojna]]: obleganje [[Metz]]a se je končalo z zmago [[Prusija|Prusije]]. * [[1906]] – [[Pariz]], [[Francija]]: [[Alberto Santos-Dumont]] je opravil prvi polet z [[letalo]]m na [[motor]]ni pogon v [[Evropa|Evropi]]. * [[1908]] – Ustanovljena je bila [[Slovenska filharmonija]]. * [[1911]] – Prvič je bilo v [[vojno letalstvo|vojne namene]] uporabljeno [[letalo]]: med [[italijansko-turška vojna|italijansko-turško vojno]] je [[italija]]nski pilot letel nad [[Libija|Libijo]] in opazoval nasprotnikove položaje. * [[1912]] – [[Prva balkanska vojna]]: S [[spopad]]om med [[Srbija|Srbijo]] in [[Turčija|Turčijo]] se je začela [[bitka pri Kumanovem]]. * [[1914]] – [[Turčija]]: ([[centralne sile|centralna sila]]) je napadla [[Rusija|Rusijo]]. * [[1915]] – V [[New York]]u je 25–33 tisoč [[ženska|žensk]] [[demonstracija|demonstriralo]] za [[volilna pravica|volilno pravico]] žensk. * [[1917]] – ** Centralni komite boljševistične partije je sprejel [[Lenin]]ov predlog o oboroženi vstaji. ** Na bojišču pri [[Francija|francoskem]] mestu [[Lunéville]] so v [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] vstopile [[Združene države Amerike|ameriške]] enote. * [[1931]] – Odstopil je [[Gorica|goriški]] [[škof]] [[Frančišek Borgia Sedej]]. * [[1934]] – [[Kitajska|Kitajski]] [[komunist]]i so začeli [[dolgi pohod]]. * [[1939]] – [[Adolf Hitler|Hitler]] je zaustavil [[Tretji rajh|nemški]] [[Wernher von Braun|von Braunov]] raketni program. * [[1940]] – Srečala sta se [[Adolf Hitler]] in [[Francisco Franco]]. * [[1941]] – [[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]: Vodstvo [[Rdeča armada|Rdeče armade]] je prevzel [[Georgij Konstantinovič Žukov|maršal Žukov]]. * [[1942]] – Začela se je [[bitka pri El Alameinu]]. * [[1946]] – Na [[Združene države Amerike|ameriškem]] vojaškem [[sodišče|sodišču]] se je začelo sojenje 23 [[Schutzstaffel|esesovskim]] [[zdravnik]]om. * [[1956]] – Na [[Madžarska|Madžarskem]] se je začel [[Madžarska revolucija 1956|protisovjetski upor]]. * [[1958]] – [[Belgijci|Belgijski]] [[strip]]ar [[Peyo]] je uvedel nove stripovske junake, [[Smrkci|Smrkce]]. * [[1985]] – V samomorilskem napadu je eksplodirala [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vojašnica]] v [[Bejrut]]u. * [[2002]] – [[Čečeni|Čečenski]] [[terorist]]i so ugrabili več kot 700 talcev v [[Moskva|moskovskem]] [[gledališče Dubrovka|gledališču Dubrovka]]. == Rojstva == [[Slika:MichaelCrichton.jpg|thumb|160 px|[[Michael Crichton]] (1942-2008)]] [[Slika:Wayne Rainey.jpg|thumb|[[Wayne Rainey]] (* [[1960]])]] [[Slika:Robert Trujillo live in London 2008-09-15.jpg|thumb|150 px|[[Robert Trujillo]] (* [[1964]])]] * [[1503]] – [[Izabela Portugalska]], kraljica Španije († [[1539]]) * [[1695]] – [[François de Cuvilliés starejši]], francoski arhitekt, dekorater († [[1768]]) * [[1796]] – [[Stefano Franscini]], švicarski politik († [[1857]]) * [[1805]] – [[Adalbert Stifter]], avstrijski pisatelj († [[1868]]) * [[1813]] – [[Jean Gaspard Felix Ravaisson-Mollien]], francoski filozof († [[1900]]) * [[1817]] – [[Pierre Athanase Larousse]], francoski slovničar, leksikograf, enciklopedist († [[1875]]) * [[1818]] – [[Prov Mihajlovič Jermilov]] - [[Prov Sadovski]], ruski gledališki igralec († [[1872]]) * [[1820]] – [[Štefan Selmar]], prekmurski rimskokatoliški župnik in pisatelj († [[1877]]) * [[1848]] – [[Martin Cilenšek]], slovenski botanik († [[1937]]) * [[1853]] – [[Capistrano de Abreu]], brazilski zgodovinar († [[1927]]) * [[1887]] – [[Rudolf Golouh]], slovenski dramatik, publicist, pesnik († [[1982]]) * [[1901]] – [[Kristmann Gudmundsson]], islandski pisatelj († [[1983]]) * [[1905]] – [[Felix Bloch]], švicarsko-ameriški fizik, nobelovec 1952 († [[1983]]) * [[1909]] – [[Zellig Harris]], ameriški jezikoslovec († [[1992]]) * [[1919]] – [[Manolis Andronikos]], grški arheolog († [[1992]]) * [[1940]] – [[Pelé]], brazilski nogometaš († [[2022]]) * [[1942]] – ** [[Michael Crichton]], ameriški zdravnik, pisec, filmski producent, režiser († [[2008]]) ** [[Anita Roddick]], italijansko-angleška podjetnica († [[2007]]) * [[1949]] – [[Michael »Wurzel« Burston]], britanski glasbenik ([[Motörhead]]) († [[2011]]) * [[1957]] – [[Martin Luther King III.]], ameriški advokat in borec za človekove pravice * [[1960]] – [[Wayne Rainey]], ameriški motociklistični dirkač * [[1961]] – [[Andoni Zubizarreta]], španski nogometaš * [[1964]] – [[Robert Trujillo]], mehiško-ameriški bassist iz [[Metallica|Metallice]] * [[1966]] – [[Alex Zanardi]], italijansko dirkač * [[1973]] – [[Christian Dailly]], škotski nogometaš * [[1974]] – ** [[Jasmin St. Claire]], brazilska pornografska igralka ** [[Sander Westerveld]], nizozemski nogometaš * [[1975]] – [[Keith Van Horn]], ameriški košarkar * [[1981]] – [[Jeroen Bleekemolen]], nizozemski dirkač * [[1984]] – [[Izabel Goulart]], brazilska manekenka == Smrti == [[Slika:John Boyd Dunlop.jpg|thumb|160 px|[[John Boyd Dunlop]] († [[1921]])]] * [[42 pr. n. št.]] – [[Mark Junij Brut]], rimski politik, atentator (* [[85 pr. n. št.]]) * [[1134]] – [[Abu al-Salt]], andaluzijski učenjak, astronom (* [[1068]]) * [[1157]] – [[Sven III. Danski|Sven III.]], danski kralj (* [[1125]]) * [[1355]] – [[Blasco II. de Alagona]], aragonski plemič, sicilski regent * [[1456]] – [[Sveti Janez Kapistran]], italijanski redovnik (* [[1386]]) * [[1685]] – [[Jamaga Soko]], japonski konfucijanski filozof (* [[1622]]) * [[1874]] – [[Abraham Geiger]], judovski teolog, pisatelj (* [[1810]]) * [[1921]] – [[John Boyd Dunlop]], škotski izumitelj (* [[1840]]) * [[1937]] – [[Martin Cilenšek]], slovenski botanik (* [[1848]]) * [[1939]] – [[Pearl Zane Grey]], ameriški pisatelj (* [[1872]]) * [[1950]] – [[Al Jolson]], ameriški pevec, komedijant (* [[1886]]) * [[2011]] – [[Marco Simoncelli]], italijanski motociklistični dirkač (* [[1987]]) * [[2018]] – [[Alojz Rebula]], slovenski pisatelj, esejist in dramaturg (* [[1924]]) == Prazniki in obredi == * [[Madžarska]]: [[dan državnosti]] ([[Madžarska revolucija 1956]]) * [[astrologija]]: prvi dan znamenja [[Škorpijon (ozvezdje)|škorpijona]] (glej [[horoskop]]) == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/23 ''BBC: Na današnji dan'' ] [[Kategorija:Dnevi v letu|A23]] [[Kategorija:Oktober|123]] dtwmqq1mn6ivceqbkddupufr8ebo8ph 0 2867 6676189 6617443 2026-05-15T18:05:31Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676189 wikitext text/x-wiki '''26. oktober''' je 299. [[dan]] [[leto|leta]] (300. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 66 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1689]] – [[Požig Skopja, 1689]]: [[Avstrijci|avstrijski]] [[general Enea Silvio Piccolomini]] je dal požgati celotno mesto, v katerem se je razrasla [[kolera]]. * [[1774]] – [[Philadelphia, Pensilvanija|Philadelphia]], [[Pensilvanija]]: [[Prvi kontinentalni kongres|prvi]] [[kontinentalni kongres]]. * [[1825]] – Odprt je bil [[prekop Erie]] in s tem povezava med mestom [[Albany]] ([[New York (zvezna država)]]) in jezerom [[Velika jezera|Erie]]. * [[1863]] – Ustanovljen je bil [[Rdeči križ]]. * [[1881]] – [[Obračun pri OK Corralu]] v mestu [[Tombstone]], [[Arizona]]. * [[1905]] – [[Norveška]] je postala [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1911]] – [[Kitajska]] je postala [[republika]]. * [[1917]] – [[Prva svetovna vojna]]: [[Italija]] je bila strahovito poražena v [[Čudež pri Kobaridu|bitki pri Kobaridu]]. * [[1918]] – [[Nemčija|nemški]] [[vrhovni poveljnik]] [[general]] [[Erich Ludendorff]] je odstopil zaradi pogojev [[premirje|premirja]], na katere je pristala nemška [[vlada]]. * [[1936]] – Prvi [[generator]] na [[Hooverjev jez|Hooverjevem jezu]] je bil pognan s polno zmogljivostjo. * [[1940]] – Prvič je poletlo [[lovsko letalo]] [[P-51 Mustang]]. * [[1942]] – [[Druga svetovna vojna]]: [[bitka za Santa Cruz]]. * [[1944]] – [[Druga svetovna vojna]]: končala se je [[Bitka v zalivu Leyte]], velika zmaga za [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1947]] – [[Maharadža]] [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirja]] je pristal, da se njegovo kraljestvo priključi [[Indija|Indiji]]. * [[1951]] – [[Winston Churchill]] je drugič postal [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[predsednik vlade]]. * [[1954]] – [[Trst]] je bil dodeljen [[Italija|Italiji]]. * [[1955]] – [[Avstrija|Avstrijski]] [[parlament]] je izglasoval [[nevtralnost]]. * [[1958]] – Prvi komercialni polet [[Letalo|letala]] [[Boeing 707]] je opravila družba [[Pan American Airways]] na relaciji med [[New York]]om in [[Pariz]]om. * [[1976]] – [[Bantustan]] [[Transkei]] je razglasil svojo neodvisnost od [[Republika Južna Afrika|Južnofriške republike]]. * [[1984]] – Opravljena je bila prva [[presaditev srca]] iz [[pavijan]]a v [[človek]]a. * [[1991]] – [[Slovenija|Slovenijo]] je zapustil zadnji [[vojak]] [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. * [[1994]]: ** [[Jordanija]] in [[Izrael]] sta podpisala [[Mirovna pogodba|mirovno pogodbo]]. ** javno je bilo objavljeno, da je [[Andrew Wiles]] dokazal [[Fermatov veliki izrek]]. * [[2000]] – [[Laurent Gbagbo]] je po demonstracijah proti dotedanjemu predsedniku [[Robert Guéï|Guéï]] prevzel predsedništvo [[Slonokoščena obala|Slonokoščene obale]]. * [[2002]] – [[Moskva]]: [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka|drama s talci v gledališču Dubrovka]] se je končala s približno 50 mrtvimi [[Čečeni|čečenskimi]] uporniki in 150 mrtvimi [[talec|talci]]. * [[2013]] – V [[Hiša cvetja|Hiši cvetja]] na Dedinjah, [[Beograd]] so z vojaškimi častmi pokopali [[Jovanka Broz|Jovanko Broz]]. == Rojstva == [[Slika:General von Moltke.jpg|thumb|[[Helmuth von Moltke]] ([[1800]]) ]] [[Slika:Reagan_Mitterrand_1984_(cropped).jpg|thumb|[[François Mitterrand]] ([[1916]]) ]] * [[1556]] – [[Ahmad Baba]], malijski pravnik, pisatelj († [[1627]]) * [[1645]] – [[Aert de Gelder]], nizozemski slikar († [[1727]]) * [[1673]] – [[Dimitrij Cantemir]], moldavski državnik in pisec († [[1723]]) * [[1684]] – [[Kurt Christoph Graf von Schwerin]], pruski maršal († [[1757]]) * [[1685]] – [[Domenico Scarlatti]], italijanski čembalist, skladatelj († [[1757]]) * [[1757]] – [[Karl Leonhard Reinhold]], avstrijski filozof († [[1823]]) * [[1759]] – [[Georges-Jacques Danton]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1786]] – [[Henry Deringer]], ameriški puškar († [[1868]]) * [[1787]] – [[Vuk Stefanović Karadžić]], srbski filolog, etnograf († [[1864]]) * [[1800]] – [[Helmuth Karl Bernhard von Moltke|Helmuth von Moltke]], pruski maršal († [[1891]]) * [[1842]] – [[Vasilij Vasiljevič Vereščagin]], ruski slikar († [[1904]]) * [[1849]] – [[Ferdinand Georg Frobenius]], nemški matematik († [[1917]]) * [[1850]] – [[Janez Šubic]], slovenski slikar († [[1889]]) * [[1865]] – [[Benjamin Guggenheim]], ameriški poslovnež († [[1912]]) * [[1874]] – [[Thomas Martin Lowry]], angleški fizikalni kemik († [[1936]]) * [[1875]] – [[Svetozar Pribičević]], srbski politik († [[1936]]) * [[1880]] – [[Andrej Beli]], ruski pisatelj († [[1934]]) * [[1888]] – [[Nestor Mahno]], ukrajinski anarhist († [[1934]]) * [[1900]] – [[Ivan Zver]] [[Slovenci|slovenski]] ([[Prekmurci|prekmurski]]) tiskar († [[1945]]) * [[1906]] – [[Primo Carnera]], italijanski boksar († [[1967]]) * [[1912]] – [[Don Siegel]], ameriški filmski režiser († [[1991]]) * [[1916]] – [[François Mitterrand]], francoski predsednik († [[1996]]) * [[1919]] – [[Mohamed Reza Pahlavi]], iranski šah († [[1980]]) * [[1926]] – [[France Slana]], slovenski slikar * [[1929]] – [[Dane Zajc]], slovenski književnik, pesnik, dramatik in esejist († [[2005]]) * [[1942]] – [[Bob Hoskins]], angleški filmski igralec * [[1947]] – [[Hillary Rodham Clinton]], ameriška političarka * [[1953]] – [[Keith Strickland]], ameriški glasbenik ([[The B-52's]]) * [[1976]] – [[Miikka Kiprusoff]], finski hokejist * [[1980]] – [[Cristian Chivu]], romunski nogometaš * [[1983]] – [[Dmitri Sičev]], ruski nogometaš * [[1985]] – [[Andrea Bargnani]], italijanski košarkar * [[1990]] – [[Ilka Štuhec]], slovenska alpska smučarka == Smrti == * [[899]]-[[901]] – [[Alfred Veliki]], anglosaški kralj (* okoli [[847]]) * [[1331]] – [[Abulfeda]], arabski zgodovinar, geograf (* [[1273]]) * [[1440]] – [[Gilles de Rais]], francoski baron maršal (* [[1404]]) * [[1578]] – [[Jurij Juričič]], slovenski protestantski pridigar in prevajalec * [[1890]] – [[Carlo Collodi]], italijanski novinar, pisatelj (* [[1826]]) * [[1896]] – [[Paul Amand Challemel-Lacour]], francoski državnik (* [[1827]]) * [[1908]] – [[Takeaki Enomoto]], japonski pomorski častnik, državnik (* [[1836]]) * [[1909]] – [[Ito Hirobumi]], japonski državnik (* [[1841]]) * [[1923]] – [[Charles Proteus Steinmetz]], nemško-ameriški elektrotehnik (* [[1865]]) * [[1972]] – [[Igor Ivanovič Sikorski]], rusko-ameriški letalski inženir in konstruktor (* [[1889]]) * [[1983]] – [[Alfred Tarski]], poljski logik, matematik in filozof (* [[1901]]) * [[1989]] – [[Charles J. Pedersen]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1904]]) * [[2007]] – [[Arthur Kornberg]], ameriški biokemik, nobelovec (* [[1918]]) * [[2008]] – [[Tony Hillerman]], ameriški pisatelj (* [[1925]]) * [[2016]] – [[Krešo Omerzel]], slovenski spidvejist (* [[1957]]) == Prazniki in obredi == * [[Nauru]]: [[Angamski dan]] * [[Avstrija]]: [[državni praznik]], praznovanje [[deklaracija nevtralnosti|deklaracije nevtralnosti]] iz leta [[1955]] == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/26 ''BBC: na današnji dan'' ] [[Kategorija:Dnevi v letu|A26]] [[Kategorija:Oktober|126]] qjomzvdex2p15wq994eefb6oxg0ceq4 0 2868 6676188 6532164 2026-05-15T18:04:39Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676188 wikitext text/x-wiki '''27. oktober''' je 300. [[dan]] [[leto|leta]] (301. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 65 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[710]] – Začela se je [[Saraceni|saracenska]] [[invazija]] na [[Sardinija|Sardinijo]]. * [[1275]] – Prvič je bilo omenjeno [[ime]] [[Nizozemska|nizozemskega]] [[mesto|mesta]] [[Amsterdam]]. * [[1682]] – Ustanovljeno je bilo mesto [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1870]] – [[Francosko-pruska vojna]]: pod [[maršal]]om [[François Achille Bazaine|Françoisom Achille Bazainom]] se je predalo 140.000 [[Francozi|francoskih]] [[vojak]]ov v [[Metz]]u, eden največjih [[poraz]]ov [[Francija|Francije]]. * [[1901]] – V [[Moskva|Moskvi]] je bil premierno uprizorjen ''Klavirski koncert št. 2 v c-molu'' [[Sergej Rahmaninov|Sergeja Rahmaninova]]. * [[1904]] – Odprta je bila [[podzemna železnica]] v [[New York]]u. * [[1922]] – [[Pohod na Rim]] je na oblast pripeljal [[Benito Mussolini|Mussolinija]]. * [[1940]] – [[Charles de Gaulle]] je ustanovil [[Svet za obrambo imperija]]. * [[1943]] – [[Nemci]] so zažgali [[Partizanska bolnišnica Pugled|partizansko bolnišnico Pugled]] z 21 ranjenci. * [[1946]] – Na [[volitve|volitvah]] v [[Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije|ustavodajno skupščino LR Slovenije]] je zmagala kandidatna lista [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. * [[1953]] – [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] so izpustili [[Friedrich von Paulus|Friedricha von Paulusa]]. * [[1962]] – Svet je bil najbližje tretji svetovni (jedrski) vojni v času [[kubanska raketna kriza|kubanske raketne krize]]. * [[1970]] – [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije]] in [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Hrvaške|Hrvaške]] sta podpisala sporazum o gradnji [[jedrska elektrarna Krško|jedrske elektrarne]] v [[Krško|Krškem]]. * [[1971]] – [[Zaire]] se je preimenoval v [[Demokratična republika Kongo|Demokratično republiko Kongo]]. * [[1979]] – [[Sveti Vincencij in Grenadine]] so postali samostojna država. * [[1983]] – V [[Nemčija|Nemčiji]] je začel voziti [[vlak]] [[Transrapid]]. * [[1986]] – V [[italija]]nskem mestu Assisi je [[papež Janez Pavel II.]] zbral predstavnike vseh svetovnih [[Religija|verstev]] k [[Molitev|molitvi]] za [[Mir (družbeno stanje)|mir]], ki se razvije v svetovno gibanje ''Duh Assisija''. * [[1991]] – [[Turkmenistan]] je postal neodvisen od [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]]. * [[1994]] – [[Združene države Amerike|ZDA]]: število [[zapornik]]ov v [[zapor]]ih je preseglo 1 [[milijon]]. * [[1996]] – Organiziran je bil prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] [[maraton]]. * [[2005]] – Smrt dveh priseljenskih mladeničev v [[transformator]]ski postaji v [[Pariz|pariškem]] [[predmestje|predmestju]] [[Clichy-sous-Bois]] je izzvala silovit revolt priseljencev po vsej [[Francija|Franciji]]. * [[2014]] – [[Afganistan]] so zapustili zadnji britanski vojaki, s čimer se je po dvanajstih letih zaključila [[operacija Herrick]]. == Rojstva == [[Slika:Captainjamescookportrait.jpg|thumb|130 px|[[James Cook]] ([[1728]])]] [[Slika:President Theodore Roosevelt, 1904.jpg|thumb|120 px|[[Theodore Roosevelt]] ([[1858]])]] [[Slika:Vanessa Mae.jpg|thumb|130 px|[[Vanessa Mae]] ([[1978]])]] * [[1156]] – [[Rajmond VI. Touluški|Rajmond VI.]], touluški grof († [[1222]]) * [[1466]]<ref>Verjeten datum rojstva. Možna letnica rojstva je še 1469</ref> - [[Erazem Rotterdamski]], nizozemski humanist, teolog in filozof († [[1536]]) * [[1728]] – [[James Cook]], angleški raziskovalec († [[1779]]) * [[1760]] – [[August von Gneisenau]], pruski maršal († [[1831]]) * [[1761]] – [[Matthew Baillie]], škotski patolog († [[1823]]) * [[1782]] – [[Niccolò Paganini]], italijanski violinist, skladatelj († [[1840]]) * [[1811]] – [[Isaac Singer]], ameriški izumitelj († [[1875]]) * [[1835]] – [[Simon Jenko]], slovenski pesnik († [[1869]]) * [[1842]] – [[Giovanni Giolitti]], italijanski državnik († [[1928]]) * [[1844]] – [[Klas Pontus Arnoldson]], švedski pisatelj in pacifist, nobelovec († [[1916]]) * [[1856]] – [[Albrecht Rodenbach]], belgijski (flamski) pesnik († [[1880]]) * [[1858]] – [[Theodore Roosevelt]], ameriški predsednik, nobelovec 1906 († [[1919]]) * [[1883]] – [[Ivan Pregelj]], slovenski pisatelj († [[1960]]) * [[1892]] – [[Vicente Escudero]], španski plesalec flamenka († [[1980]]) * [[1908]] – [[Milan Žumer]], slovenski nevrokirurg († [[2001]]) * [[1912]] – [[Conlon Nancarrow]], ameriško-mehiški skladatelj († [[1997]]) * [[1915]] – [[Harry Saltzman]], ameriški filmski producent († [[1994]]) * [[1917]] – [[Oliver Tambo]], južnoafriški borec za človekove pravice († [[1993]]) * [[1920]] – [[K. R. Narayanan]], deseti predsednik Indije († [[2005]]) * [[1940]] – [[John Gotti]], ameriški gangster († [[2002]]) * [[1945]] – [[Luis Inácio Lula da Silva]], predsednik Brazilije * [[1951]] – [[K.K. Downing]], angleški kitarist ([[Judas Priest]]) * [[1952]] – [[Roberto Benigni]], italijanski filmski režiser * [[1957]] – [[Glenn Hoddle]], angleški nogometaš * [[1958]] – [[Simon Le Bon]], angleški pevec ([[Duran Duran]]) * [[1970]] – [[Adrian Erlandsson]], švedski bobnar ([[Cradle of Filth]]) * [[1971]]: ** [[Theodoros Zagorakis]], grški nogometaš ** [[Jorge Soto]], perujski nogometaš * [[1972]] – [[Maria Mutola]], mozambiška atletinja * [[1977]] – [[Jiří Jarošík]], češki nogometaš * [[1978]] – [[Vanessa Mae]], singapurska violinistka * [[1983]] – [[Maja Martina Merljak]], slovenska gledališka in filmska igralka == Smrti == * [[1269]] – [[Ulrik III. Koroški|Ulrik III.]], koroški vojvoda (* [[1220]]) * [[1277]] – [[Walter Merton]], angleški kancler, škof Rochesterja (* [[1205]]) * [[1303]] – [[Beatrika Kastiljska (1242–1303)|Beatrika Kastiljska]], portugalska kraljica (* [[1242]]) * [[1312]] – [[Ivan II. Brabantski|Ivan II.]], vojvoda Brabanta (* [[1275]]) * [[1326]] – [[Hugh Despenser starejši]], angleški kraljevi komornik, grof Winchesterja (* [[1261]]) * [[1327]] – [[Elizabeta de Burgh]], škotska kraljica (* [[1289]]) * [[1430]] – [[Vytautas Veliki]], litvanski veliki knez (* [[1350]]) * [[1439]] – [[Albreht II. Nemški|Albreht II.]], rimsko-nemški kralj (* [[1397]]) * [[1449]] – [[Ulug Beg]], timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf (* [[1394]]) * [[1485]] – [[Rodolphus Agricola]], nizozemski humanist (* [[1444]]) * [[1539]] – [[Ivan Kacijanar]], kranjski deželni glavar (* [[1491]] ali [[1492]]) * [[1561]] – [[Lope de Aguirre]], španski konkvistador (* [[1518]]) * [[1553]] – [[Miguel Servet]], španski humanist, teolog, zdravnik (* [[1511]]) * [[1800]] – [[Ito Džakuču]], japonski slikar (* [[1716]]) * [[1875]] – [[Werner Munzinger]], švicarski jezikoslovec, raziskovalec (* [[1832]]) * [[1949]] – [[Marcel Cerdan]], francoski boksar (* [[1916]]) * [[1968]] – [[Lise Meitner]], avstrijsko-švedska fizičarka judovskega rodu (* [[1878]]) * [[1969]] – [[Giorgio Scerbanenco]], italijanski pisatelj, novinar in scenarist (* [[1911]]) * [[1975]]: ** [[Rex Stout]], ameriški pisatelj (* [[1886]]) ** [[Zoran Didek]], slovenski slikar in pedagog (* [[1910]]) * [[1977]] – [[James M. Cain]], ameriški pisatelj (* [[1892]]) * [[1980]] – [[John Hasbrouck van Vleck]], ameriški fizik, nobelovec (* [[1899]]) * [[2004]] – [[Serginho]], brazilski nogometaš (* [[1974]]) * [[2006]] – [[Brad Will]], ameriški anarhist in neodvisni novinar (* [[1970]]) * [[2013]] – [[Lou Reed]], ameriški glasbenik (*[[1942]]) == Prazniki in obredi == * {{TKM}} – [[Dan neodvisnosti]] (od leta [[1991]]) * {{VCT}} – [[Dan neodvisnosti]] (od leta [[1979]]) * ''Duh Assisija'' – svetovni dan [[Molitev|molitve]] za [[Mir (družbeno stanje)|mir]] (od leta [[1986]]) == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/27 ''BBC: na današnji dan'' ] '''([[Angleščina]])''' == Opombe == {{sklici|1}} [[Kategorija:Dnevi v letu|A27]] [[Kategorija:Oktober|127]] hyfr9xa7vypqd0iytrnnk907lu2ftkh 0 2873 6676185 6534996 2026-05-15T18:03:04Z Yerpo 8417 disambig. 6676185 wikitext text/x-wiki '''1. november''' je 305. [[dan]] [[leto|leta]] (306. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 60 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[835]] – Po ukazu [[papež]]a [[Papež Gregor IV.|Gregorja IV.]] je bil dan spomina [[Vsi sveti|vseh svetih]]<ref>Danes je ta praznik v Sloveniji sekulariziran in se obhaja pod imenom ''dan spomina na mrtve''.</ref> prestavljen s [[13. maj]]a na 1. november. * [[996]] – V [[dokument]]u [[cesar]]ja [[Oton III.|Otona III.]] je bilo za današnjo [[Avstrija|Avstrijo]] prvič omenjeno ime ''Ostarrichi''. * [[1520]] – [[Magellanov preliv]]: [[Ferdinand Magellan]] je kot prvi preplul prehod južno od [[Južna Amerika|ameriške]] [[celina|celine]], ki povezuje [[Atlantski ocean]] in [[Pacifik]]. * [[1541]] – Uradno so bile odprte [[Michelangelo]]ve [[freska|fresk]]e v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. * [[1604]] – Prvič je bil uprizorjen [[Shakespeare]]ov ''[[Othello]]''. * [[1755]] – Potres je uničil [[Lizbona|Lizbono]] in povzročil 32.000 žrtev. * [[1895]] – [[Max Skladanowsky|Max]] in [[Emil Skladanowsky]] sta v [[Berlin]]u prvič predvajala »žive slike« na njunem lastnem projektorju. * [[1897]] – V [[Torino|Torinu]] je bil ustanovljen nogometni klub [[Juventus]]. * [[1911]] – [[Italijansko-turška vojna]]: iz letala so prvič odvrgli bombo. * [[1914]] – [[Prva svetovna vojna]]: ob obali [[Čile|Čila]] je prišlo do [[Bitka pri Coronelu|bitke pri Coronelu]]. * [[1918]] – ** [[Prva svetovna vojna]]: [[Američani]] so prebili [[Nemčija|nemško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] na [[Meuse (reka)|Meusi]]. ** italijanski diverzanti so v [[Pulj]]u potopili avstro-ogrsko ladjo ''SMS Viribus Unitis''. * [[1941]] – Odkriti so bili [[kip]]i štirih [[predsednik ZDA|predsednikov ZDA]] na [[gora|gori]] [[Mount Rushmore]]. * [[1942]] – V [[NOV in POJ]] so bile ustanovljene prve [[divizija|divizije]]. * [[1946]] – Odigrana je bila prva [[košarka]]rska tekma v ligi [[NBA]]: [[New York Knicks]] so proti [[Toronto Huskies]] v dvorani [[Maple Leaf Gardens]], [[New York]]; ''Knicksi'' zmagali s 68 proti 66. * [[1951]] – [[Operation Buster-Jangle]]: 6500 [[Američani|ameriških]] [[vojak]]ov so izpostavili učinkom [[Eksplozija|eksplozije]] [[Atomska bomba|jedrske bombe]] v zvezni državi [[Nevada]]; nihče od vojakov ni bil [[prostovoljec]]. * [[1952]] – [[Združene države Amerike]] so na [[atol]]u [[Eniwetok]] opravile test s prvo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]]. * [[1981]] – [[Antigva in Barbuda]] sta postali neodvisna [[država]]. * [[1982]] – [[Honda]] je postala prvi [[Japonska|japonski]] proizvajalec [[avtomobil]]ov s tovarno v [[Združene države Amerike|ZDA]]: [[Marysville]] ([[Ohio]]); prvi tam narejeni avto je bil [[Honda Accord]]. * [[1993]] – Začel je veljati [[Maastrichtski sporazum]] o ustanovitvi [[Evropska unija|Evropske unije]]. * [[1994]] – Izšla je skladba »[[All I Want for Christmas Is You]]«, božična klasika in mega uspešnica ameriške pevke [[Mariah Carey]]. * [[2005]] – Zgodil se je [[Rop (kriminal)|rop]] [[SKB|banke SKB]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], največji v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Rojstva == * [[846]] – [[Ludvik Jecljavi]], kralj Zahodnih Frankov († [[879]]) * [[1339]] – [[Rudolf IV. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof († [[1365]]) * [[1351]] – [[Leopold III. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof († [[1386]]) * [[1596]] – [[Pietro da Cortona]], italijanski arhitekt, slikar († [[1669]]) * [[1636]] – [[Nicolas Boileau-Despréaux]], francoski pesnik in kritik († [[1711]]) * [[1661]] – [[Florent Carton Dancourt]], francoski igralec, pravnik, pisatelj († [[1725]]) * [[1724]] – [[Mihalj Šilobod]], hrvaški matematik († [[1787]]) * [[1757]] – [[Antonio Canova]], beneški kipar († [[1822]]) * [[1762]] – [[Spencer Perceval]], britanski predsednik vlade († [[1812]]) * [[1778]] – [[Gustav IV. Adolf Švedski|Gustav IV. Adolf]], švedski kralj († [[1837]]) * [[1815]] – [[Crawford Williamson Long]], ameriški zdravnik († [[1878]]) * [[1838]] – [[Khedrup Gyatso]], enajsti dalajlama († [[1856]]) * [[1840]] – [[Giacomo Doria]], italijanski naravoslovec, raziskovalec († [[1913]]) * [[1845]] – grof [[Sámuel Teleki von Szek]], madžarski raziskovalec († [[1916]]) * [[1855]] – [[Guido Adler]], avstrijski muzikolog († [[1941]]) * [[1871]] – [[Stephen Crane]], ameriški pisatelj († [[1900]]) * [[1872]] – [[Hendrik A. Seyffardt]], nizozemski general († [[1943]]) * [[1878]] – [[Carlos Saavedra Lamas]], argentinski pravnik, politik († [[1959]]) * [[1879]] – ** [[Oskar Barnack]], nemški inženir († [[1936]]) ** [[Pál Teleki]], madžarski politik, geograf († [[1941]]) * [[1880]] – [[Alfred Lothar Wegener]], nemški geolog, astronom, meteorolog, klimatolog, raziskovalec († [[1930]]) * [[1886]] – [[Hermann Broch]], avstrijski pisatelj († [[1951]]) * [[1893]] – [[John Anderson (filozof)|John Anderson]], škotsko-avstralski filozof († [[1962]]) * [[1898]] – [[Arthur Legat]], belgijski avtomobilistični dirkač († [[1960]]) * [[1909]] – [[Bruno Bjelinski]], hrvaški skladatelj in pravnik († [[1992]]) * [[1919]] – sir [[Hermann Bondi]], avstrijsko-angleški matematik, astrofizik, kozmolog († [[2005]]) * [[1921]] – [[Ilse Aichinger]], avstrijska pisateljica († [[2016]]) * [[1924]] – [[Basil Bernstein]], britanski sociolog, lingvist († [[2000]]) * [[1932]] – [[Francis Arinze]], nigerijski kardinal * [[1936]] – [[Eddie Colman]], angleški nogometaš († [[1958]]) * [[1942]] – [[Larry Flynt]], ameriški založnik († [[2021]]) * [[1944]] – [[Rafik Hariri]], libanonski predsednik vlade († [[2005]]) * [[1950]] – [[Robert B. Laughlin]], ameriški fizik, nobelovec * [[1952]] – [[Bora Đorđević]], srbski pevec, besedilopisec († [[2024]]) * [[1958]] – [[Charlie Kaufman]], ameriški scenarist * [[1961]] – [[Nicky Grist]], WRC Rallye sovoznik * [[1962]] – ** [[Anthony Kiedis]], ameriški pevec ([[Red Hot Chili Peppers]]) ** [[Magne Furuholmen]], norveški kitarist ([[A-ha]]) * [[1963]] – [[Rick Allen]], britanski bobnar ([[Def Leppard]]) * [[1973]] – [[Aishwarya Rai]], indijska Miss sveta 1994 * [[1974]] – [[Faisal bin Farhan Al-Saud|Princ Faisal bin Farhan Al-Saud]], savdski diplomat in politik * [[1984]] – [[Miloš Krasić]], srbski nogometaš * [[1986]] – [[Penn Badgley]], ameriški televizijski in filmski igralec == Smrti == * [[1112]] – [[Henrik Portugalski]], grof Portugalske (* [[1069]]) * [[1285]] – [[Majnhard II. Koroški|Majnhard II.]], koroški vojvoda, goriški in tirolski grof (IV.) (* [[1238]]) * [[1319]] – [[Uguccione della Faggiuola]], italijanski (toskanski) državnik in vojskovodja (* [[1250]]) * [[1391]] – [[Amadej VII. Savojski|Amadej VII.]], savojski grof (* [[1360]]) * [[1399]] – [[Ivan V. Bretonski|Ivan V.]], bretonski vojvoda (* [[1339]]) * [[1406]] – [[Ivana Brabantska]], vojvodinja Brabanta in Limburga (* [[1322]]) * [[1700]] – [[Karel II. Španski|Karel II.]], španski kralj (* [[1661]]) * [[1823]] – [[Heinrich Wilhelm von Gerstenberg]], nemški pesnik, literarni kritik (* [[1737]]) * [[1903]] – [[Theodor Mommsen]], nemški zgodovinar, pisatelj (* [[1817]]) * [[1916]] – knez [[Franz Anton zu Thun und Hohenstein]], avstrijski politik (* [[1847]]) * [[1937]] – [[Vladimir Iljič Jochelson]], ruski etnograf, jezikoslovec (* [[1855]]) * [[1955]] – [[Dale Carnegie]], ameriški pisatelj, predavatelj (* [[1888]]) * [[1956]] – [[Pietro Badoglio]], italijanski maršal, politik (* [[1871]]) * [[1972]] – [[Ezra Pound]], ameriški pesnik (* [[1885]]) * [[1988]] – [[Aleš Benigar]], slovensko-hrvaški duhovnik, frančiškan, teolog in misijonar (* [[1893]]) * [[2008]] – [[Jacques Piccard]], švicarski izumitelj in pomorski raziskovalec (* [[1922]]) == Prazniki in obredi == [[Slika:Prodaja rož na celjski tržnici 1961 (2).jpg|thumb|120px|''Prodaja rož na celjski tržnici na dan mrtvih leta 1961'']] * [[Slovenija]] – [[Vsi sveti]] oz. ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[Antigva in Barbuda]] - [[Dan neodvisnosti]] ([[1981]]) == Zunanje povezave == * [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/1 ''BBC: na današnji dan'' ] '''([[Angleščina]])''' == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Dnevi v letu|B01]] [[Kategorija:November|101]] hptuehyh55qn4m32x5ex251pytty3zk 0 2878 6676184 6537899 2026-05-15T18:02:15Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676184 wikitext text/x-wiki '''6. november''' je 310. [[dan]] [[leto|leta]] (311. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 55 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1676]] – Ustanovljena je bila [[Knafljeva štipendija]]. * [[1918]] – SLovenski narodni svet je v [[Celje|Celju]] na javni manifestaciji ob podpori več kot 20 000 udeležencov prevzel oblast v mestu. * [[1928]] – Začel se je [[bombaški proces]] proti [[Josip Broz|Titu]]. * [[1937]] – [[Italija]] je podpisala [[antikominternski pakt]]. * [[1943]] – [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Kijev]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Grčija|Grčijo]]. * [[1968]] – Začela so se pogajanja med [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Vietnam]]om. * [[1971]] – [[Greenpeace]] je na [[Aleuti]]h izvedel svojo prvo akcijo. * [[1975]] – Potekal je »mirovni pohod« 250.000 [[Maročani|Maročanov]] v [[Zahodna Sahara|Zahodno Saharo]]. * [[1985]] – Škandal »[[Irangate]]«: ameriški tisk je razkril, da je predsednik [[Ronald Reagan]] odobril prodajo orožja [[Iran]]u. * [[1998]] – [[Hugo Chávez]] je bil izvoljen za predsednika [[Venezuela|Venezuele]]. == Rojstva == * [[1479]] – [[Ivana blazna]], španska kraljica († [[1555]]) * [[1494]] – [[Sulejman I. Veličastni]], turški sultan († [[1566]]) * [[1661]] – [[Karel II. Španski|Karel II.]], španski kralj († [[1700]]) * [[1787]] – [[Vuk Stefanović Karadžić]], srbski jezikoslovec († [[1864]]) * [[1814]] – [[Adolphe Sax]], belgijski izumitelj glasbil († [[1894]]) * [[1833]] – [[Jonas Lauritz Idemil Lie]], norveški pisatelj († [[1908]]) * [[1850]] – [[Ernest von Koerber]], avstrijski predsednik vlade, državnik († [[1919]]) * [[1854]] – [[John Philip Sousa]], ameriški skladatelj, kapelnik († [[1932]]) * [[1860]] – [[Ignacy Jan Paderewski]], poljski pianist, skladatelj, politik († [[1941]]) * [[1879]] – [[Kazimieras Būga]], litovski jezikoslovec († [[1924]]) * [[1880]] – [[Robert Musil]], avstrijski pisatelj († [[1942]]) * [[1886]] – [[Aron Nimcovič]], latvijski šahist, († [[1935]]) * [[1903]] – [[Seymour Lipton]], ameriški kipar († [[1986]]) * [[1911]] – [[Stanislav Lenič]], slovenski škof († [[1991]]) * [[1921]] – [[James Jones]], ameriški pisatelj († [[1977]]) * [[1946]] – [[Sally Field]], ameriška filmska igralka * [[1967]] – [[Janez Lenarčič]], [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]] in [[evropski komisar]] * [[1967]] – [[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]], slovenski televizijski voditelj in športni komentator * [[1983]] – [[Nicole Hosp]], avstrijska alpska smučarka * [[1987]] – [[Ana Ivanović]], srbska teniška igralka == Smrti == * [[1078]] – [[Bertold I. Koroški|Bertold I.]], koroški vojvoda in mejni grof Verone (* [[1000]]) * [[1097]] – [[Heondžong (Gorjeo)|Heondžong]], 14. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1084]]) * [[1101]] – [[Welf I. Bavarski|Welf I.]], bavarski vojvoda in križar * [[1231]] – cesar [[Cutimikado (japonski cesar)|Cutimikado]], 83. japonski cesar (* [[1196]]) * [[1312]] – [[Kristina iz Stommelna]], nemška krščanska mistikinja, begina (* [[1242]]) * [[1406]] – [[papež Inocenc VII.]] (* [[1336]]) * [[1771]] – [[John Bevis]], angleški zdravnik, ljubiteljski astronom (* [[1695]]) * [[1777]] – [[Bernard de Jussieu]], francoski botanik (* [[1699]]) * [[1795]] – [[Jiři Antonín Benda]], češki skladatelj (* [[1722]]) * [[1822]] – [[Claude Louis Berthollet]], savojsko-francoski kemik (* [[1748]]) * [[1836]] – [[Karel X. Francoski|Karel X.]], francoski kralj (* [[1757]]) * [[1876]] – [[Giacomo Antonelli]], italijanski kardinal (* [[1806]]) * [[1880]] – [[Estanislao del Campo]], argentinski pesnik (* [[1834]]) * [[1893]] – [[Peter Iljič Čajkovski]], ruski skladatelj (* [[1840]]) * [[1927]] – [[David George Hogarth]], angleški diplomat, arheolog (* [[1862]]) * [[1932]] – [[Rado Murnik]], slovenski pisatelj (* [[1870]]) * [[1939]] – [[Adolphe Max]], belgijski državnik (* [[1869]]) * [[1964]] – [[Anita Malfatti]] (* [[1889]]) * [[2025]] – [[James Dewey Watson]], ameriški molekularni biolog (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|B06]] [[Kategorija:November|106]] 5pf64481degerlldk906agewkkciu0h 0 2880 6676183 6538325 2026-05-15T18:01:37Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676183 wikitext text/x-wiki '''8. november''' je 312. [[dan]] [[leto|leta]] (313. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 53 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1519]] – [[Hernán Cortés]] je vstopil v [[Tenochtitlán]], današnji [[Ciudad de México]], in poglavar [[Moctezuma Xocoyotzin|Montezuma]] ga je pričakal z velikimi častmi. * [[1520]] – [[Stockholmski pokol]]: [[danska]] vojska je po uspešnem naskoku na [[Švedska|Švedsko]] [[usmrtitev|usmrtila]] približno 100 ljudi. * [[1620]] – [[Bitka pri Beli gori]]: prva bitka v [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]]; blizu [[Praga|Prage]] je [[katolištvo|katoliška]] vojska zmagala v borih dveh urah. * [[1685]] – S [[potsdamski edikt|potsdamskim ediktom]] je [[Friderik Viljem]] sprejel iz [[Francija|Francije]] izgnane [[hugenoti|hugenote]]. * [[1793]] – V [[Pariz]]u so [[francoska revolucija|revolucionarji]] odprli [[Louvre]] javnosti kot [[muzej]]. * [[1895]] – [[Wilhelm Conrad Röntgen]] je odkril [[žarki X|žarke X]]. * [[1918]] – [[Država SHS]] je začela [[mobilizacija|mobilizacijo]] vojakov za obrambo severne meje. * [[1923]] – [[Pivniški puč]]: [[Adolf Hitler|Hitler]] je v [[München|Münchnu]] vodil [[nacist]]e v neuspelem [[prevrat]]u. * [[1933]] – [[New Deal]] – ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt]] je ustanovil [[Zavod za javna dela]], organizacijo, ki naj bi priskrbela [[delo]] več kot 4 milijonom [[nezaposlenost|nezaposlenim]]. * [[1939]] – Ponesrečen [[atentati na Hitlerja|atentat na Hitlerja]]. * [[1941]] – Ustanovljena je bila [[Komunistična partija Albanije]]. * [[1959]] – [[Egipt]] in [[Sudan]] sta podpisala sporazum o gradnji [[Asuanski jez|Asuanskega jezu]]. * [[1993]] – [[Slovenija]] je postala članica [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]. * [[1995]] – [[Ukrajina]] je postala članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]. == Rojstva == * [[1001]] – [[al-Kaim]], abasidski kalif s sedežem v Bagdadu († [[1075]]) [[slika:Alain Delon 2010 Cannes.jpg|thumb|100px|Alain Delon]] * [[1050]] – [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolk II. Izjaslavič]], veliki knez Kijevske Rusije († [[1113]]) * [[1344]] – [[Robert I. Barški|Robert I.]], francoski plemič, vojvoda Bara († [[1411]]) * [[1572]] – [[Johann Sigismund]], nemški volilni knez († [[1620]]) * [[1622]] – [[Karel X. Gustav Švedski]] († [[1660]]) * [[1656]] – [[Edmond Halley]], angleški astronom, geofizik, matematik, fizik ([[29. oktober]] - stari koledar) († [[1742]]) * [[1788]] – [[Mihael Bertalanitš]] slovenski pesnik in učitelj († [[1856]]) * [[1847]] – [[Bram Stoker]], irski pisatelj († [[1912]]) * [[1848]] – [[Gottlob Frege]], nemški matematik, logik, filozof († [[1925]]) * [[1854]] – [[Johannes Rydberg]], švedski fizik († [[1919]]) * [[1868]] – [[Felix Hausdorff]], nemški matematik († [[1942]]) * [[1900]] – [[Margaret Munnerlyn Mitchell]], ameriška pisateljica († [[1949]]) * [[1922]] – [[Christiaan Neethling Barnard]], južnoafriški kirurg († [[2001]]) * [[1923]] – [[Jack St. Claire Kilby]], ameriški elektrotehnik, izumitelj, nobelovec 2000 († [[2005]]) * [[1935]] – [[Alain Delon]], francoski filmski igralec * [[1946]] – [[Miha Žargi]], slovenski zdravnik otorinolaringolog * [[1983]] – [[Blanka Vlašić]], hrvaška skakalka v višino * [[1994]] – [[Špela Rogelj]], slovenska smučarska skakalka * [[1996]] – [[Ryoyu Kobayashi]], japonski smučarski skakalec == Smrti == * [[397]] – [[Martin iz Toursa]] (znan po prazniku [[Martinovo]]) * [[1111]] – [[Oton II. Habsburški]], grof * [[1122]] – [[Ilghazi]], seldžuški atabeg in vojskovodja * [[1171]] – [[Baldvin IV. Hainauški|Baldvin IV.]], grof Hainauta (* [[1108]]) * [[1195]] – [[Konrad Hohenstaufen, palatinski grof|Konrad Hohenstaufen]], pfalški grof (* [[1135]]) * [[1226]] – [[Ludvik VIII. Francoski|Ludvik VIII.]], francoski kralj (* [[1187]]) * [[1246]] – [[Berengarija Kastiljska]], dedna kraljica Kastilije, kraljica Leona (* [[1180]]) * [[1325]] – [[Vislav III. Rügenški|Vislav III.]], zadnji slovansko-vikinški knez Rügena (* [[1265]]) * [[1365]] – [[Niccolò Acciaioli]], italijanski (neapeljski) državnik, grof Melfija in Malte (* [[1310]]) * [[1494]] – [[Melozzo da Forli]], italijanski slikar (* [[1438]]) * [[1527]] – [[Hieronymus Emser]], nemški teolog, pisatelj (*ok. [[1477]]) * [[1633]] – [[Xu Guangqi]], kitajski uradnik, prevajalec, matematik (* [[1562]]) * [[1674]] – [[John Milton]], angleški pesnik (* [[1608]]) * [[1873]] – [[Manuel Bretón de los Herreros]], španski pesnik, dramatik (* [[1796]]) * [[1890]] – [[César-Auguste-Jean-Guillaume-Hubert Franck]], francoski skladatelj (* [[1822]]) * [[1941]] – [[Gaetano Mosca]], italijanski pravnik, politični teoretik (* [[1858]]) * [[1953]] – [[Ivan Aleksejevič Bunin]], ruski pisatelj, nobelovec 1933 (* [[1870]]) * [[1964]] – [[Viljo Revell]], finski arhitekt (* [[1910]]) * [[1969]] – [[Vesto Melvin Slipher]], ameriški astronom (* [[1875]]) * [[1999]] – [[Leon Štukelj]], slovenski telovadec, olimpionik (* [[1898]]) * [[2009]] – [[Borut Pečar]], slovenski arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist (* [[1931]]) * [[2020]] – [[Miro Steržaj]], slovenski kegljač, gospodarstvenik in politik (* [[1933]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|B08]] [[Kategorija:November|108]] arm9hec9z5fmtnxbmrippsfkc3q86hl 0 2881 6676164 6538634 2026-05-15T17:16:18Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676164 wikitext text/x-wiki '''9. november''' je 313. [[dan]] [[leto|leta]] (314. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 52 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1456]] – S smrtjo [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] so izumrli [[celjski grofje]]. * [[1799]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je odstavil [[direktorij]]. * [[1865]] – Ustanovljena je bila [[Elizabetina otroška bolnišnica]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. * [[1906]] – Delovati je začelo [[telovadno društvo Orel]]. * [[1914]] – [[Avstralija|Avstralska]] lahka [[križarka]] [[HMAS Sydney]] je poškodovala [[Nemčija|nemško]] [[križarka|križarko]] [[Emden]] in jo prisilila, da je nasedla na [[greben]]u pri [[Severni Keelinški otok|Severnem Keelinškem otoku]] ([[Indijski ocean]]). * [[1918]] – [[Nemci|Nemški]] [[cesar]] [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] je zapustil [[prestol]] in pobegnil na [[Nizozemska|Nizozemsko]]. * [[1923]] – V [[Nemčija|Nemčiji]] je propadel [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] poskus [[državni udar|državnega udara]]. * [[1938]] – Začela se je [[kristalna noč]]. * [[1939]] – [[Venlojski incident]]. * [[1942]] – ** Sestanki [[Adolf Hitler|Hitler]]-[[Pierre Laval|Laval]]. ** Začetek [[Nemčija|nemško]]-[[italija]]nskega izkrcanja v [[Tunizija|Tuniziji]]. ** Ustanovljen je bil prvi [[Narodnoosvobodilni boj|partizanski]] [[korpus (vojaštvo)|korpus]] v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]]. * [[1943]] – [[Charles de Gaulle|De Gaulle]] je postal edini predsednik [[Francoski odbor za nacionalno osvoboditev|Francoskega odbora za narodno osvoboditev]] (CFLN). * [[1953]] – [[Kambodža]] je postala neodvisna država. * [[1989]] – Padec [[berlinski zid|berlinskega zidu]]. * [[1993]] – [[Hrvati|Hrvaška]] vojska je razstrelila [[mostar]]ski [[Stari most (Mostar)|stari most]]. * [[2005]] – V Ljubljani se je začelo snemanje filma ''[[Kratki stiki]]''. * [[2008]] – V nesreči ruske [[Podmornica|podmornice]] na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] je umrlo najmanj 20 mornarjev, 20 pa jih je bilo huje ranjenih. * [[2013]] – Zaradi posledic [[tajfun]]a Haiyan je na [[Filipini]]h umrlo več kot 10.000 ljudi. == Rojstva == * [[1608]] – [[Tiberio Fiorillo]], italijanski gledališki igralec († [[1694]]) * [[1731]] – [[Benjamin Banneker]], afroameriški astronom, matematik, urar, izumitelj, pisatelj, založnik († [[1806]]) * [[1744]] – [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]], 71. veliki mojster Malteškega viteškega reda († [[1805]]) * [[1818]] – [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ruski pisatelj († [[1883]]) * [[1835]] – [[Davorin Jenko]], slovenski skladatelj, dirigent († [[1914]]) * [[1866]] – [[Alojz Dravec]], slovenski porabski pisatelj in etnolog († [[1915]]) * [[1877]] – [[Muhammad Iqbal]], indijski muslimanski filozof in pesnik († [[1938]]) * [[1885]] – [[Hermann Weyl]], nemško-ameriški matematik († [[1955]]) * [[1892]] – [[Erich Auerbach]], nemški filolog († [[1957]]) * [[1910]] – [[Georg Meier]], nemški motociklistični in avtomobilistični dirkač († [[1999]]) * [[1920]] – [[Sergej Vrišer]], slovenski umetnostni zgodovinar, muzeolog, konzervator († [[2004]]) * [[1922]] – [[Imre Lakatos]], madžarski filozof in matematik († [[1974]]) * [[1923]] – ** [[Alice Coachman]], ameriška atletinja ** [[Elizabeth Hawley]], ameriška novinarka in kronistka himalajskih odprav († [[2018]]) * [[1928]] – [[Lojze Kovačič]], slovenski pisatelj († [[2004]]) * [[1934]] – [[Carl Sagan]], ameriški astronom, eksobiolog († [[1996]]) * [[1936]] – [[Mihail Talj]], latvijski šahist († [[1992]]) * [[1974]] – ** [[Sven Hannawald]], nemški smučarski skakalec ** [[Alessandro Del Piero]], italijanski nogometaš == Smrti == * [[1042]] – [[Oldřih Češki|Oldřih]], češki vojvoda (* okoli [[975]]) * [[1148]] – [[Ari Thorgilsson Učeni]], islandski poglavar, duhovnik, zgodovinar (* [[1067]]) * [[1187]] – cesar [[Gaozong (Song)|Gaozong]], dinastija Song (* [[1107]]) * [[1208]] – [[Sanča Kastiljska]], aragonska kraljica (* [[1154]]) * [[1261]] – [[Sanča Provansalska]], cornwallska grofica, nemška kraljica (* [[1228]]) * [[1236]] – [[Rukn ud din Firuz]], delhijski sultan * [[1312]] – [[Oton III. Bavarski|Oton III.]]/Béla V., vojvoda Spodnje Bavarske, kralj Ogrske (* [[1261]]) * [[1317]] – [[Manfred Atenski]], sicilsko-aragonski princ, vojvoda Aten (* [[1306]]) * [[1328]] – [[Karel Kalabrijski]], vojvoda Kalabrije (* [[1298]]) * [[1456]] – [[Ulrik II. Celjski|Ulrik II.]], celjski grof * [[1459]] – [[Johannes von Baysen]], pruski vitez in državnik (* [[1380]]) * [[1794]] – [[Grigorij Skovoroda]], ukrajinski pesnik in filozof (* [[1722]]) * [[1830]] – [[Jan Śniadecki]], poljski književnik, matematik, astronom, filozof (* [[1756]]) * [[1834]] – [[Juri Cipot]], madžarsko-slovenski pisatelj (* [[1793]]/[[1794|94]]?) * [[1856]] – [[Étienne Cabet]], francoski filozof in utopični socialist (* [[1788]]) * [[1918]] – [[Guillaume Apollinaire]], francoski pisatelj, pesnik, kritik (* [[1880]]) * [[1940]] – [[Arthur Neville Chamberlain]], britanski predsednik vlade (* [[1869]]) * [[1944]] – [[Inoue Tecudžiro]], japonski konfucijanski filozof (* [[1856]]) * [[1951]] – [[Sigmund Romberg]], madžarski skladatelj (* [[1887]]) * [[1952]] – [[Chaim Weizmann]], izraelski kemik, predsednik (* [[1874]]) * [[1953]] – [[ibn Saud]], arabski plemenski in verski voditelj, savdski kralj (* [[1880]]) * [[1964]] – [[Cecilia Meireles]], brazilska pesnica, novinarka, učiteljica (* [[1901]]) * [[1970]] – [[Charles de Gaulle]], francoski predsednik in vojaški general (* [[1890]]) * [[1980]] – [[Milan Vidmar mlajši]], slovenski elektroinženir in šahist (* [[1909]]) * [[1997]] – [[Carl Gustav Hempel]], nemški filozof in logik (* [[1905]]) * [[2003]] – [[Art Carney]], ameriški filmski igralec (* [[1918]]) * [[2020]] – [[Igor Žužek]], slovenski dramski igralec (* [[1960]]) == Prazniki in obredi == * [[Kambodža]] – [[dan neodvisnosti]] [[Kategorija:Dnevi v letu|B09]] [[Kategorija:November|109]] 4n5kdg32wtc680qody6zvv0tvpqlaup 0 2888 6676157 6544392 2026-05-15T17:12:20Z Yerpo 8417 /* Smrti */ disambig. 6676157 wikitext text/x-wiki '''15. november''' je 319. [[dan]] [[leto|leta]] (320. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 46 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1028]] – [[Roman III. Argir]] je postal bizantinski cesar. * [[1315]] – V bitki pri [[Morgarten|Morgartnu]] je [[švica]]rska vojska premagala [[Habsburžani|habsburško]]. * [[1577]] – [[Francis Drake]] se je odpravil na pot okoli sveta. * [[1889]] – [[Brazilija]] je postala [[republika]]. * [[1898]] – [[Anton Codelli]] je pripeljal prvi [[avtomobil]] v [[Ljubljana|Ljubljano]]. * [[1917]] – [[Sovjetska zveza]] je priznala neodvisnost [[Finska|Finske]]. * [[1920]] – [[Gdansk]] je postal svobodno mesto. * [[1923]] – V [[Nemčija|Nemčiji]] se je končalo obdobje [[hiperinflacija|hiperinflacije]]. * [[1940]] – [[Nemčija|Nemški]] [[okupator]] je ločil [[Varšava|varšavski]] [[geto]] od preostalega mesta. * [[1941]]: ** [[Wehrmacht]] je okupiral celoten [[Krim (polotok)|krimski polotok]] razen [[Sevastopol]]a. ** V [[Maribor]]u je bilo ustreljenih 35 talcev. * [[1942]] – [[Združene države Amerike]] so zmagale v bitki pri [[Guadalcanal]]u. * [[1969]] – Na [[Washington, D.C.|Washingtonskem]] protestu proti vojni v [[Vietnam]]u se je zbralo okoli 600.000 ljudi. * [[1983]] – Razglašena je bila [[Turška republika Severni Ciper]] == Rojstva == * [[1316]] – [[Ivan I. Francoski|Ivan I.]], francoski kralj († 1316) * [[1603]] – [[Osman II.]], turški sultan († [[1622]]) * [[1670]] – [[Bernard Mandeville]], angleški filozof, ekonomist in satirik († [[1733]]) * [[1738]] – [[William Herschel]], nemško-angleški glasbenik, skladatelj, astronom († [[1822]]) * [[1741]] – [[Johann Kaspar Lavater]], švicarski pesnik in fiziognomik († [[1801]]) * [[1757]] – [[Jacques René Hébert]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1862]] – [[Gerhart Hauptmann]], nemški dramatik († [[1946]]) * [[1865]] – [[Lea Fatur]], slovenska pesnica, pisateljica († [[1943]]) * [[1874]] – [[August Krogh]], danski fiziolog, nobelovec 1920 († [[1949]]) * [[1885]] – [[Phog Allen]], ameriški košarkarski trener († [[1974]]) * [[1886]] – [[René Guénon]], francoski teozof in sufi († [[1951]]) * [[1889]] – [[Manuel II. Portugalski|Manuel II.]], portugalski kralj († [[1932]]) * [[1891]] – [[Erwin Rommel]], nemški feldmaršal († [[1944]]) * [[1906]] – [[Curtis Emerson LeMay]], ameriški general († [[1990]]) * [[1908]] – [[Joseph McCarthy]], ameriški politik († [[1957]]) * [[1914]] – [[Giuseppe Caprio]], italijanski kardinal in diplomat († [[2005]]) * [[1925]] – [[Tone Svetina]], slovenski pisatelj († [[1998]]) * [[1931]] – [[Mwai Kibaki]], kenijski politik, predsednik Kenije († [[2022]]) * [[1932]] – [[Alvin Plantinga]], ameriški filozof * [[1934]] – [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju († [[2022]]) * [[1945]] – [[Anni-Frid Lyngstad]], norveško-švedska pevka ''([[ABBA]])'' * [[1947]] – [[Mihael Brejc]], slovenski politik * [[1954]]: ** [[Tony Thompson]], ameriški bobnar († [[2003]]) ** [[Aleksander Kwaśniewski]], poljski politik ''(predsednik Poljske 1995-2005)'' * [[1956]] – [[Zlatko Kranjčar]], hrvaški nogometaš in nogometni trener († [[2021]]) * [[1982]] – [[Kalu Uche]], nigerijski nogometaš * [[1983]]: ** [[Johnny Heitinga]], nizozemski nogometaš ** [[Veli-Matti Lindström]], finski smučarski skakalec == Smrti == * [[655]] - [[Penda Mercijski|Penda]], kralj Mercije (* okoli [[606]]) * [[1136]] – [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]], avstrijski mejni grof (* [[1073]]) * [[1184]] – [[Beatrika I. Burgundska|Beatrika I.]], burgundska grofica, rimsko-nemška cesarica (* [[1143]]) * [[1194]] – [[Margareta I. Flandrijska|Margareta I.]], flandrijska grofica * [[1226]] – [[Friderik Isenberški]], grof, izobčenec (* [[1193]]) * [[1280]] – [[Albert Veliki]], nemški filozof, teolog, naravoslovec, škof in svetnik (* [[1193]]) * [[1347]] – [[Jakob I. Urgellski|Jakob I.]], aragonski princ, grof Urgella (* [[1321]]) * [[1351]] – [[Ivana Pfirtška]], avstrijska vojvodinja (* [[1300]]) * [[1379]] – [[Oton V. Bavarski|Oton V. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda, brandenburški mejni grof (* [[1346]]) * [[1560]] – [[Domingo de Soto]], španski dominikanski duhovnik, teolog in filozof (* [[1494]]) * [[1630]] – [[Johannes Kepler]], nemški astrolog, astronom, matematik (* [[1571]]) * [[1670]] – [[Jan Amos Komensky]], češki pedagog, filozof, pisatelj (* [[1592]]) * [[1672]] – [[Franciscus Sylvius]], nemški zdravnik, kemik (* [[1614]]) * [[1787]] – [[Christoph Willibald Gluck]], nemški skladatelj (* [[1714]]) * [[1839]] – [[William Murdoch]], škotski inženir, izumitelj (* [[1754]]) * [[1908]] – [[Cixi]], kitajska cesarica (* [[1835]]) * [[1910]] – [[Wilhelm Raabe]], nemški pisatelj (* [[1831]]) * [[1916]] – [[Henryk Sienkiewicz]], poljski pisatelj, nobelovec 1905 (* [[1846]]) * 1916 – [[Luis Muñoz Rivera]], portoriški pesnik, novinar, politik (* [[1859]]) * [[1917]] – [[Émile Durkheim]], francoski sociolog (* [[1858]]) * [[1919]] – [[Alfred Werner]], švicarski kemik, nobelovec 1913 (* [[1866]]) * [[1959]] – [[Charles Thomson Rees Wilson]], škotski fizik, nobelovec 1927 (* [[1869]]) * [[1967]] – [[Michael James Adams]], ameriški vojaški pilot, astronavt (* [[1930]]) * [[1971]] – [[Viljam Genrihovič Fisher]], ruski vohun (* [[1903]]) * [[1976]] – [[Jean Gabin]], francoski filmski igralec (* [[1904]]) * [[1978]] – [[Margaret Mead]], ameriška antropologinja (* [[1901]]) * [[1998]] – [[Stokely Carmichael]] - [[Kwame Ture]], ameriški aktivist za človekove pravice (* [[1941]]) * [[2002]] – [[Myra Hindley]], angleška morilka (* [[1942]]) * [[2017]] – [[Lil Peep]] (Gustav Elijah Åhr), ameriški rapper, pevec in tekstopisec (* [[1996]]) == Prazniki in obredi == * 2. evropski teden osveščenosti o [[cistična fibroza|cistični fibrozi]] (15.11 - 20.11.2010) [[Kategorija:Dnevi v letu|B15]] [[Kategorija:November|115]] s567zfjr0dzsxw626u9dsr3ehp732v2 6676158 6676157 2026-05-15T17:12:59Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676158 wikitext text/x-wiki '''15. november''' je 319. [[dan]] [[leto|leta]] (320. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 46 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1028]] – [[Roman III. Argir]] je postal bizantinski cesar. * [[1315]] – V bitki pri [[Morgarten|Morgartnu]] je [[švica]]rska vojska premagala [[Habsburžani|habsburško]]. * [[1577]] – [[Francis Drake]] se je odpravil na pot okoli sveta. * [[1889]] – [[Brazilija]] je postala [[republika]]. * [[1898]] – [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]] je pripeljal prvi [[avtomobil]] v [[Ljubljana|Ljubljano]]. * [[1917]] – [[Sovjetska zveza]] je priznala neodvisnost [[Finska|Finske]]. * [[1920]] – [[Gdansk]] je postal svobodno mesto. * [[1923]] – V [[Nemčija|Nemčiji]] se je končalo obdobje [[hiperinflacija|hiperinflacije]]. * [[1940]] – [[Nemčija|Nemški]] [[okupator]] je ločil [[Varšava|varšavski]] [[geto]] od preostalega mesta. * [[1941]]: ** [[Wehrmacht]] je okupiral celoten [[Krim (polotok)|krimski polotok]] razen [[Sevastopol]]a. ** V [[Maribor]]u je bilo ustreljenih 35 talcev. * [[1942]] – [[Združene države Amerike]] so zmagale v bitki pri [[Guadalcanal]]u. * [[1969]] – Na [[Washington, D.C.|Washingtonskem]] protestu proti vojni v [[Vietnam]]u se je zbralo okoli 600.000 ljudi. * [[1983]] – Razglašena je bila [[Turška republika Severni Ciper]] == Rojstva == * [[1316]] – [[Ivan I. Francoski|Ivan I.]], francoski kralj († 1316) * [[1603]] – [[Osman II.]], turški sultan († [[1622]]) * [[1670]] – [[Bernard Mandeville]], angleški filozof, ekonomist in satirik († [[1733]]) * [[1738]] – [[William Herschel]], nemško-angleški glasbenik, skladatelj, astronom († [[1822]]) * [[1741]] – [[Johann Kaspar Lavater]], švicarski pesnik in fiziognomik († [[1801]]) * [[1757]] – [[Jacques René Hébert]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1862]] – [[Gerhart Hauptmann]], nemški dramatik († [[1946]]) * [[1865]] – [[Lea Fatur]], slovenska pesnica, pisateljica († [[1943]]) * [[1874]] – [[August Krogh]], danski fiziolog, nobelovec 1920 († [[1949]]) * [[1885]] – [[Phog Allen]], ameriški košarkarski trener († [[1974]]) * [[1886]] – [[René Guénon]], francoski teozof in sufi († [[1951]]) * [[1889]] – [[Manuel II. Portugalski|Manuel II.]], portugalski kralj († [[1932]]) * [[1891]] – [[Erwin Rommel]], nemški feldmaršal († [[1944]]) * [[1906]] – [[Curtis Emerson LeMay]], ameriški general († [[1990]]) * [[1908]] – [[Joseph McCarthy]], ameriški politik († [[1957]]) * [[1914]] – [[Giuseppe Caprio]], italijanski kardinal in diplomat († [[2005]]) * [[1925]] – [[Tone Svetina]], slovenski pisatelj († [[1998]]) * [[1931]] – [[Mwai Kibaki]], kenijski politik, predsednik Kenije († [[2022]]) * [[1932]] – [[Alvin Plantinga]], ameriški filozof * [[1934]] – [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju († [[2022]]) * [[1945]] – [[Anni-Frid Lyngstad]], norveško-švedska pevka ''([[ABBA]])'' * [[1947]] – [[Mihael Brejc]], slovenski politik * [[1954]]: ** [[Tony Thompson]], ameriški bobnar († [[2003]]) ** [[Aleksander Kwaśniewski]], poljski politik ''(predsednik Poljske 1995-2005)'' * [[1956]] – [[Zlatko Kranjčar]], hrvaški nogometaš in nogometni trener († [[2021]]) * [[1982]] – [[Kalu Uche]], nigerijski nogometaš * [[1983]]: ** [[Johnny Heitinga]], nizozemski nogometaš ** [[Veli-Matti Lindström]], finski smučarski skakalec == Smrti == * [[655]] - [[Penda Mercijski|Penda]], kralj Mercije (* okoli [[606]]) * [[1136]] – [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]], avstrijski mejni grof (* [[1073]]) * [[1184]] – [[Beatrika I. Burgundska|Beatrika I.]], burgundska grofica, rimsko-nemška cesarica (* [[1143]]) * [[1194]] – [[Margareta I. Flandrijska|Margareta I.]], flandrijska grofica * [[1226]] – [[Friderik Isenberški]], grof, izobčenec (* [[1193]]) * [[1280]] – [[Albert Veliki]], nemški filozof, teolog, naravoslovec, škof in svetnik (* [[1193]]) * [[1347]] – [[Jakob I. Urgellski|Jakob I.]], aragonski princ, grof Urgella (* [[1321]]) * [[1351]] – [[Ivana Pfirtška]], avstrijska vojvodinja (* [[1300]]) * [[1379]] – [[Oton V. Bavarski|Oton V. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda, brandenburški mejni grof (* [[1346]]) * [[1560]] – [[Domingo de Soto]], španski dominikanski duhovnik, teolog in filozof (* [[1494]]) * [[1630]] – [[Johannes Kepler]], nemški astrolog, astronom, matematik (* [[1571]]) * [[1670]] – [[Jan Amos Komensky]], češki pedagog, filozof, pisatelj (* [[1592]]) * [[1672]] – [[Franciscus Sylvius]], nemški zdravnik, kemik (* [[1614]]) * [[1787]] – [[Christoph Willibald Gluck]], nemški skladatelj (* [[1714]]) * [[1839]] – [[William Murdoch]], škotski inženir, izumitelj (* [[1754]]) * [[1908]] – [[Cixi]], kitajska cesarica (* [[1835]]) * [[1910]] – [[Wilhelm Raabe]], nemški pisatelj (* [[1831]]) * [[1916]] – [[Henryk Sienkiewicz]], poljski pisatelj, nobelovec 1905 (* [[1846]]) * 1916 – [[Luis Muñoz Rivera]], portoriški pesnik, novinar, politik (* [[1859]]) * [[1917]] – [[Émile Durkheim]], francoski sociolog (* [[1858]]) * [[1919]] – [[Alfred Werner]], švicarski kemik, nobelovec 1913 (* [[1866]]) * [[1959]] – [[Charles Thomson Rees Wilson]], škotski fizik, nobelovec 1927 (* [[1869]]) * [[1967]] – [[Michael James Adams]], ameriški vojaški pilot, astronavt (* [[1930]]) * [[1971]] – [[Viljam Genrihovič Fisher]], ruski vohun (* [[1903]]) * [[1976]] – [[Jean Gabin]], francoski filmski igralec (* [[1904]]) * [[1978]] – [[Margaret Mead]], ameriška antropologinja (* [[1901]]) * [[1998]] – [[Stokely Carmichael]] - [[Kwame Ture]], ameriški aktivist za človekove pravice (* [[1941]]) * [[2002]] – [[Myra Hindley]], angleška morilka (* [[1942]]) * [[2017]] – [[Lil Peep]] (Gustav Elijah Åhr), ameriški rapper, pevec in tekstopisec (* [[1996]]) == Prazniki in obredi == * 2. evropski teden osveščenosti o [[cistična fibroza|cistični fibrozi]] (15.11 - 20.11.2010) [[Kategorija:Dnevi v letu|B15]] [[Kategorija:November|115]] mdu14l8jmgd2nauur0txqfi59g4pzjo 6676160 6676158 2026-05-15T17:13:49Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676160 wikitext text/x-wiki '''15. november''' je 319. [[dan]] [[leto|leta]] (320. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 46 dni. {{NovemberCalendar}} == Dogodki == * [[1028]] – [[Roman III. Argir]] je postal bizantinski cesar. * [[1315]] – V bitki pri [[Morgarten|Morgartnu]] je [[švica]]rska vojska premagala [[Habsburžani|habsburško]]. * [[1577]] – [[Francis Drake]] se je odpravil na pot okoli sveta. * [[1889]] – [[Brazilija]] je postala [[republika]]. * [[1898]] – [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]] je pripeljal prvi [[avtomobil]] v [[Ljubljana|Ljubljano]]. * [[1917]] – [[Sovjetska zveza]] je priznala neodvisnost [[Finska|Finske]]. * [[1920]] – [[Gdansk]] je postal svobodno mesto. * [[1923]] – V [[Nemčija|Nemčiji]] se je končalo obdobje [[hiperinflacija|hiperinflacije]]. * [[1940]] – [[Wehrmacht|Nemški okupator]] je ločil [[varšavski geto]] od preostalega mesta. * [[1941]]: ** [[Wehrmacht]] je okupiral celoten [[Krim (polotok)|krimski polotok]] razen [[Sevastopol]]a. ** V [[Maribor]]u je bilo ustreljenih 35 talcev. * [[1942]] – [[Združene države Amerike]] so zmagale v bitki pri [[Guadalcanal]]u. * [[1969]] – Na [[Washington, D.C.|Washingtonskem]] protestu proti vojni v [[Vietnam]]u se je zbralo okoli 600.000 ljudi. * [[1983]] – Razglašena je bila [[Turška republika Severni Ciper]] == Rojstva == * [[1316]] – [[Ivan I. Francoski|Ivan I.]], francoski kralj († 1316) * [[1603]] – [[Osman II.]], turški sultan († [[1622]]) * [[1670]] – [[Bernard Mandeville]], angleški filozof, ekonomist in satirik († [[1733]]) * [[1738]] – [[William Herschel]], nemško-angleški glasbenik, skladatelj, astronom († [[1822]]) * [[1741]] – [[Johann Kaspar Lavater]], švicarski pesnik in fiziognomik († [[1801]]) * [[1757]] – [[Jacques René Hébert]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1862]] – [[Gerhart Hauptmann]], nemški dramatik († [[1946]]) * [[1865]] – [[Lea Fatur]], slovenska pesnica, pisateljica († [[1943]]) * [[1874]] – [[August Krogh]], danski fiziolog, nobelovec 1920 († [[1949]]) * [[1885]] – [[Phog Allen]], ameriški košarkarski trener († [[1974]]) * [[1886]] – [[René Guénon]], francoski teozof in sufi († [[1951]]) * [[1889]] – [[Manuel II. Portugalski|Manuel II.]], portugalski kralj († [[1932]]) * [[1891]] – [[Erwin Rommel]], nemški feldmaršal († [[1944]]) * [[1906]] – [[Curtis Emerson LeMay]], ameriški general († [[1990]]) * [[1908]] – [[Joseph McCarthy]], ameriški politik († [[1957]]) * [[1914]] – [[Giuseppe Caprio]], italijanski kardinal in diplomat († [[2005]]) * [[1925]] – [[Tone Svetina]], slovenski pisatelj († [[1998]]) * [[1931]] – [[Mwai Kibaki]], kenijski politik, predsednik Kenije († [[2022]]) * [[1932]] – [[Alvin Plantinga]], ameriški filozof * [[1934]] – [[Irena Pavlič]], slovenska narodna delavka in urednica v Porabju († [[2022]]) * [[1945]] – [[Anni-Frid Lyngstad]], norveško-švedska pevka ''([[ABBA]])'' * [[1947]] – [[Mihael Brejc]], slovenski politik * [[1954]]: ** [[Tony Thompson]], ameriški bobnar († [[2003]]) ** [[Aleksander Kwaśniewski]], poljski politik ''(predsednik Poljske 1995-2005)'' * [[1956]] – [[Zlatko Kranjčar]], hrvaški nogometaš in nogometni trener († [[2021]]) * [[1982]] – [[Kalu Uche]], nigerijski nogometaš * [[1983]]: ** [[Johnny Heitinga]], nizozemski nogometaš ** [[Veli-Matti Lindström]], finski smučarski skakalec == Smrti == * [[655]] - [[Penda Mercijski|Penda]], kralj Mercije (* okoli [[606]]) * [[1136]] – [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]], avstrijski mejni grof (* [[1073]]) * [[1184]] – [[Beatrika I. Burgundska|Beatrika I.]], burgundska grofica, rimsko-nemška cesarica (* [[1143]]) * [[1194]] – [[Margareta I. Flandrijska|Margareta I.]], flandrijska grofica * [[1226]] – [[Friderik Isenberški]], grof, izobčenec (* [[1193]]) * [[1280]] – [[Albert Veliki]], nemški filozof, teolog, naravoslovec, škof in svetnik (* [[1193]]) * [[1347]] – [[Jakob I. Urgellski|Jakob I.]], aragonski princ, grof Urgella (* [[1321]]) * [[1351]] – [[Ivana Pfirtška]], avstrijska vojvodinja (* [[1300]]) * [[1379]] – [[Oton V. Bavarski|Oton V. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda, brandenburški mejni grof (* [[1346]]) * [[1560]] – [[Domingo de Soto]], španski dominikanski duhovnik, teolog in filozof (* [[1494]]) * [[1630]] – [[Johannes Kepler]], nemški astrolog, astronom, matematik (* [[1571]]) * [[1670]] – [[Jan Amos Komensky]], češki pedagog, filozof, pisatelj (* [[1592]]) * [[1672]] – [[Franciscus Sylvius]], nemški zdravnik, kemik (* [[1614]]) * [[1787]] – [[Christoph Willibald Gluck]], nemški skladatelj (* [[1714]]) * [[1839]] – [[William Murdoch]], škotski inženir, izumitelj (* [[1754]]) * [[1908]] – [[Cixi]], kitajska cesarica (* [[1835]]) * [[1910]] – [[Wilhelm Raabe]], nemški pisatelj (* [[1831]]) * [[1916]] – [[Henryk Sienkiewicz]], poljski pisatelj, nobelovec 1905 (* [[1846]]) * 1916 – [[Luis Muñoz Rivera]], portoriški pesnik, novinar, politik (* [[1859]]) * [[1917]] – [[Émile Durkheim]], francoski sociolog (* [[1858]]) * [[1919]] – [[Alfred Werner]], švicarski kemik, nobelovec 1913 (* [[1866]]) * [[1959]] – [[Charles Thomson Rees Wilson]], škotski fizik, nobelovec 1927 (* [[1869]]) * [[1967]] – [[Michael James Adams]], ameriški vojaški pilot, astronavt (* [[1930]]) * [[1971]] – [[Viljam Genrihovič Fisher]], ruski vohun (* [[1903]]) * [[1976]] – [[Jean Gabin]], francoski filmski igralec (* [[1904]]) * [[1978]] – [[Margaret Mead]], ameriška antropologinja (* [[1901]]) * [[1998]] – [[Stokely Carmichael]] - [[Kwame Ture]], ameriški aktivist za človekove pravice (* [[1941]]) * [[2002]] – [[Myra Hindley]], angleška morilka (* [[1942]]) * [[2017]] – [[Lil Peep]] (Gustav Elijah Åhr), ameriški rapper, pevec in tekstopisec (* [[1996]]) == Prazniki in obredi == * 2. evropski teden osveščenosti o [[cistična fibroza|cistični fibrozi]] (15.11 - 20.11.2010) [[Kategorija:Dnevi v letu|B15]] [[Kategorija:November|115]] 9pbmav0xnmbq4liwvtshly6pczh6dm0 0 2904 6676154 6625878 2026-05-15T17:10:53Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676154 wikitext text/x-wiki {{DecemberCalendar}} '''2. december''' je 336. [[dan]] [[leto|leta]] (337. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 29 dni. == Dogodki == * [[1409]] – Odprta je bila [[Univerza v Leipzigu]]. * [[1804]] – [[Napoleon Bonaparte]] se je v [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|katedrali Notre Dame]] v Parizu okronal za [[Francija|francoskega]] [[cesar]]ja. * [[1805]] – [[Napoleon Bonaparte]] je zmagal v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] (današnjem [[Slavkov]]u). * [[1823]] – [[James Monroe]] je objavil [[Monrojeva doktrina|Monrojevo doktrino]]. * [[1848]] – [[Franc Jožef I.]] je postal [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]]. * [[1851]] – Novo izvoljeni [[Francija|francoski]] predsednik [[Charles Louis Bonaparte]] je nasilno zrušil [[Francoska druga republika|Drugo republiko]]. * [[1852]] – [[Napoleon III.]] je postal [[Francija|francoski]] cesar * [[1888]] – Odprli so [[Rudolfinum, Ljubljana|Rudolfinum]], prvo [[muzej]]sko stavbo v [[Ljubljana|Ljubljani]]; danes v njej domujeta [[Narodni muzej Slovenije]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]. * [[1901]] – [[King Camp Gillette]] v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] je pridobil [[patent]] za svoj [[brivnik]] z zamenljivo [[britvica|britvico]]. * [[1914]] – [[Avstro-Ogrska]] je zavzela [[Beograd]]. * [[1915]] – [[Albert Einstein]] je objavil [[Splošna teorija relativnosti|Splošno teorijo relativnosti]]. * [[1925]] – Ustanovljen je bil koncern [[IG Farben]]. * [[1927]] – [[Lev Trocki|Leva Trockega]] so na 15. kongresu izključili iz [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]]. * [[1941]] – Začel se je 2. [[Tržaški procesi|tržaški proces]]. * [[1942]] – V [[Chicago|Chicagu]] so v okviru [[Projekt Manhattan|Projekta Manhattan]] pod vodstvom fizika [[Enrico Fermi|Enrica Fermija]] zagnali prvi [[jedrski reaktor]] na svetu, [[Chicago Pile-1]]. * [[1943]] – [[Kraljevo vojno letalstvo]] (RAF) je bombandiralo [[Berlin]]. * [[1944]] – Začela se je [[Francija|francosko]]-[[Sovjetska zveza|sovjetske]] [[konferenca]] v [[Moskva|Moskvi]]. * [[1956]] – [[Fidel Castro]] se je izkrcal na [[Kuba|Kubi]]. * [[1971]] – :* [[Združeni arabski emirati]] so postali neodvisna država. :* [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] sonda [[Mars 3]] je pristala na [[Mars]]u. * [[1975]] – Komunistična organizacija [[Pathet Lao]] je prišla na oblast, odpravila [[monarhija|monarhijo]] in razglasila [[Laos|Demokratično ljudsko republiko Laos]]. * [[1982]] – V [[Utah]]u so prvič bolniku vstavili [[umetno srce]]. * [[1984]] – V Indiji se je zgodila [[Bhopalska nesreča]], najhujša industrijska nesreča na svetu. * [[1988]] – [[Benazir Buto]] je postala [[Predsednik vlade|predsednica vlade]] [[Pakistan]]a in s tem prva [[ženska]] na čelu kakšne [[islam]]ske države. * [[1993]] – [[NASA]] je izstrelila [[raketoplan Endeavour]] z nalogo popraviti [[Hubblov vesoljski daljnogled]]. * [[1997]] – [[Papež Janez Pavel II.]] je ustanovil [[Nadškofija Vaduz|Nadškofijo Vaduz]] in jo podredil neposredno Svetemu sedežu. * [[2001]] – [[Enron]] je razglasil [[bankrot]] z obveznim preoblikovanjem podjetja po ameriškem zakonu. == Rojstva == * [[1703]] – [[Ferdinand Konščak]], hrvaški jezuitski misijonar, raziskovalec, kartograf († [[1759]]) * [[1714]] – [[Jeremijaš Šoštarić]], [[hrvati|hrvaški]] ([[gradiščanski Hrvati|gradiščanski]]) duhovnik in pisatelj (†&nbsp;[[1770]]) * [[1825]] – [[Pedro II. Brazilski]], brazilski cesar († [[1891]]) * [[1835]] – [[Andrej Žnidarčič (1835)|Andrej Žnidarčič]], slovenski duhovnik in narodni buditelj († [[1913]]) * [[1858]] – [[Andrej Kalan]], slovenski duhovnik in politik († [[1933]]) * [[1874]] – [[Marica Gregorič Stepančič]], slovenska pisateljica, pesnica, prevajalka in publicistka († [[1954]]) * [[1885]] – [[George Minot]], ameriški fiziolog, nobelovec 1934 († [[1950]]) * [[1889]] – [[Anita Malfatti]], brazilska slikarka, risarka in učiteljica († [[1964]]) * [[1897]] – [[Ivan Kristoforovič Bagramjan]], maršal Sovjetske zveze († [[1982]]) * [[1899]] – [[John Barbirolli]], britanski čelist, dirigent italijanskega rodu († [[1970]]) * [[1921]] – [[Carlo Furno]], italijanski kardinal († [[2015]]) * [[1923]] – [[Maria Callas]], grško-ameriška sopranistka († [[1977]]) * [[1924]] – [[Alexander Meigs Haig mlajši]], ameriški general in politik († [[2010]]) * [[1930]] – [[Gary Becker]], ameriški ekonomist, nobelovec 1992 († [[2014]]) * [[1934]] – [[Tarcisio Bertone]], italijanski kardinal in diplomat * [[1943]] – [[Anton Ožinger]], slovenski duhovnik, zgodovinar, arhivar in profesor († [[2019]]) * [[1944]] – [[Ibrahim Rugova]], kosovsko-albanski politik, prvi kosovski predsednik († [[2006]]) * [[1946]] – [[Gianni Versace]], italijanski modni oblikovalec († [[1997]]) * [[1960]] – [[Vanja Strle]], slovenska pisateljica * [[1968]] – :* [[Lucy Liu]], ameriška filmska igralka :* [[Radovan Žerjav]], slovenski politik * [[1972]] – [[Sergejs Žoltoks]], latvijski hokejist († [[2004]]) * [[1973]] – :* [[Monika Seleš]], jugoslovansko-ameriška tenisačica :* [[Jan Ullrich]], nemški kolesar * [[1977]] – :* [[Siyabonga Nomvethe]], južnoafriški nogometaš :* [[Marjan Šarec]], slovenski igralec in politik * [[1978]] – [[Nelly Furtado]], kanadska glasbenica in pevka * [[1981]] – [[Britney Spears]], ameriška pop pevka == Smrti == * [[537]] – [[papež Silverij]] (* okoli [[480]]) * [[1242]] - [[al-Mustansir I.]], 36. kalif Abasidskega kalifata (* [[1192]]) * [[1348]] – cesar [[Hanazono (japonski cesar)|Hanazono]], 95. japonski cesar (* [[1297]]) * [[1381]] – [[Jan van Ruysbroeck]], belgijski (flamski) teolog, mistik (* [[1293]]) * [[1463]] – [[Albert VI. Avstrijski|Albert VI.]], nadvojvoda Avstrije (* [[1418]]) * [[1469]] – [[Piero de' Medici Protinasti]], vladar Firenc (* [[1416]]) * [[1510]] – [[Mohamed Šajbani]], kan Buharskega kanata (* okoli [[1451]]) * [[1547]] – [[Hernán Cortés]], španski konkvistador (* [[1485]]) * [[1594]] – [[Gerhard Mercator]], belgijski (flamski) kartograf, geograf (* [[1512]]) * [[1723]] – [[Filip II. Orleanski]], francoski regent (* [[1674]]) * [[1774]] – [[Johann Friedrich Agricola]], nemški skladatelj in organist (* [[1720]]) * [[1814]] – [[markiz de Sade]], francoski pisatelj (* [[1740]]) * [[1845]] – [[Simon Mayr]], italijanski skladatelj nemškega rodu (* [[1763]]) * [[1849]] – [[Adelaide Saxe Meiningenška]], žena angleškega kralja Viljema IV. (* [[1792]]) * [[1859]] – [[John Brown (abolicionist)|John Brown]], ameriški abolicionist (* [[1800]]) * [[1916]] – [[Fran Levec]], slovenski književni zgodovinar, kritik, urednik (* [[1846]]) * [[1924]] – [[Kazimieras Būga]], litovski jezikoslovec (* [[1879]]) * [[1933]] – [[Émile Meyerson]], poljski kemik in filozof (* [[1859]]) * [[1959]] – [[John August Anderson]], ameriški astronom (* [[1876]]) * [[1966]] – [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]], nizozemski matematik in filozof (* [[1881]]) * [[1969]] – [[Kliment Jefremovič Vorošilov]], maršal Sovjetske zveze (* [[1881]]) * [[1972]] – [[José Arcadio Limón]], ameriški plesalec, koreograf mehiškega rodu (* [[1908]]) * [[1974]] – [[Max Weber (politik)|Max Weber]], švicarski politik (* [[1897]]) * [[1987]] – [[Luis Federico Leloir]], argentinski biokemik, nobelovec 1970 (* [[1906]]) * [[1993]] – [[Pablo Escobar]], kolumbijski vodja mamilarskega kartela (* [[1949]]) * [[2002]] – [[Ivan Illich]], avstrijsko-ameriški filozof, duhovnik (* [[1926]]) * [[2009]] – [[Vjekoslav Šutej]], hrvaški dirigent (* [[1951]]) * [[2011]] – [[Jaša Zlobec]], slovenski romanist, prevajalec in politik (* [[1951]]) * [[2021]] – [[Lovro Šturm]], slovenski pravnik in politik (* 1938) == Prazniki in obredi == * [[Laos]] – dan narodnosti * [[Združeni arabski emirati]] – dan narodnosti (neodvisnost od Britanije leta [[1971]]) [[Kategorija:Dnevi v letu|C02]] [[Kategorija:December|102]] 0kyk36i1jmnxyczmbr5j4ec5mrxs86j 0 2906 6676151 6549040 2026-05-15T17:09:46Z Yerpo 8417 /* Rojstva */ disambig. 6676151 wikitext text/x-wiki '''4. december''' je 338. [[dan]] [[leto|leta]] (339. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 27 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[771]] – [[Karel Veliki]] je postal edini [[vladar]] [[Franki|frankovske]] [[država|države]]. * [[1110]] – [[Prva križarska vojna]]: [[križarji]] so osvojili [[Sidon]]. * [[1254]] – [[Maribor]] je bil v [[listina|listini]] [[Gotfrid Mariborski|Gotfrida Mariborskega]] prvič omenjen kot [[mesto]]. * [[1639]] – [[Jeremiah Horrocks]] je kot prvi z [[daljnogled]]om opazoval [[prehod Venere|prehod]] [[Venera (planet)|Venere]] prek [[Sonce|Sončeve]] ploskve. * [[1914]] – [[Nemško cesarstvo]] je ustanovilo prvo [[vojaška enota|enoto]] [[pomorsko letalo|pomorskih letal]]. * [[1918]] – [[Predsednik ZDA]] [[Woodrow Wilson]] je odplul proti [[Brest, Francija|Brestu]] ([[Francija]]) in tako postal prvi [[predsednik]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ki je obiskal katero [[Evropa|evropsko]] državo. * [[1941]] – [[Poljska]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] sta podpisali [[pogodba|pogodbo]] o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči. * [[1942]] – Ustanovljena je bila [[Alžirska država]]. * [[1943]]: ** V [[Kairo|Kairu]] je potekala [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Turčija|turška]] konferenca. ** [[Nemci]] so v [[Sandžak]]u in severnem delu [[Črna gora|Črne gore]] začeli ofenzivo »Kroglasta strela«. * [[1952]] – Zaradi posledic [[london]]skega [[smog]]a je umrlo več kot 10.000 ljudi. * [[1989]] – Ustanovljena je bila koalicija [[Demos]]. * [[1992]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] [[vojaška enota|enote]] so bile napotene v [[Somalija|Somalijo]]. * [[1994]] – Potekale so prve lokalne [[volitve]] v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]]. * [[1996]] – Proti [[Mars]]u je bila izstreljena vesoljska sonda [[Mars Pathfinder]], ki je nato sedem mesecev pozneje uspešno pristala na rdečem planetu, s čimer se je začelo novo obdobje raziskovanja tega planeta. == Rojstva == * [[1512]] – [[Jerónimo de Zurita y Castro]], španski zgodovinar († [[1580]]) * [[1595]] – [[Jean Chapelain]], francoski pesnik in literarni kritik († [[1674]]) * [[1660]] – [[André Campra]], francoski skladatelj († [[1744]]) * [[1713]] – [[Gasparo Gozzi]], italijanski pesnik, pisatelj in novinar († [[1786]]) * [[1777]] – [[Jeanne Françoise Julle Adélaïde Récamier]], francoska salonska gostiteljica († [[1849]]) * [[1795]] – [[Thomas Carlyle]], škotski satirik, esejist in zgodovinar († [[1881]]) * [[1821]] – [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]], nemški astronom († [[1889]]) * [[1866]] – [[Vasilij Vasiljevič Kandinski]], ruski slikar, grafik in umetnostni teoretik († [[1944]]) * [[1875]] – [[Rainer Maria Rilke]], avstrijski pesnik († [[1926]]) * [[1885]] – [[Fran Ločniškar]], slovenski pesnik in pisatelj († [[1947]]) * {{Barva|lightgrey|1885}} - [[Anton Sovre]], slovenski filolog in prevajalec († [[1963]]) * [[1892]] – [[Francisco Franco]], španski general in diktator († [[1975]]) * [[1893]] – [[Avgust Cesarec]], hrvaški pesnik, pisatelj in revolucionar († [[1941]]) * [[1922]] – [[Gérard Philipe]], francoski filmski igralec († [[1959]]) * [[1934]] – [[Matjaž Klopčič]], slovenski filmski režiser († [[2007]]) * [[1949]] – [[Jeff Bridges]], ameriški filmski igralec * [[1963]] – [[Sergej Bubka]], ukrajinski atlet * [[1968]] – [[Britta Bilač]], slovensko-nemška atletinja * [[1972]] – [[Joži Šalej]], slovenski pianist, pevec in glasbeni pedagog * [[1973]] – [[Tyra Banks]], ameriška manekenka * [[1979]] – [[Andrej Komac (nogometaš)|Andrej Komac]], slovenski nogometaš * [[1984]] – [[Matic Supovec]], slovenski glasbenik in besedilopisec * [[1996]] – [[Jan Kern]], slovenski judoist == Smrti == * [[1075]] – [[Anno II. Kölnski|Anno II.]], kölnski nadškof (* [[1010]]) * [[1131]] – [[Omar Hajam]], perzijski matematik, astronom, pisatelj, pesnik, filozof (* [[1048]]) * [[1214]] – [[Vilijem Lev]], škotski kralj (* [[1143]]) * [[1270]] – [[Teobald II. Navarski|Teobald II.]], navarski kralj, šampanjski grof (V.), križar (* [[1239]]) * [[1334]] – [[papež Janez XXII.]] (* [[1249]]) * [[1371]] – [[Stefan Uroš V.|Stefan Uroš V. Nemočni]], srbski kralj in car (* okoli [[1336]]) * [[1393]] – [[Friderik Bavarski]], vojvoda Bavarske-Landshuta (* [[1339]]) * [[1574]] – [[Georg Joachim Lauchen von Retij]], nemški astronom, matematik, kartograf, (* [[1514]]) * [[1642]] – [[Kardinal Richelieu]], francoski kardinal, državnik, predsednik vlade (* [[1585]]) * [[1679]] – [[Thomas Hobbes]], angleški filozof (* [[1588]]) * [[1798]] – [[Luigi Galvani]], italijanski zdravnik, fizik (* [[1737]]) * [[1893]] – [[John Tyndall]], irski fizik (* [[1820]]) * [[1926]] – [[Ivana Kobilca]], slovenska slikarka (* [[1861]]) * [[1933]] – [[Stefan George]], nemški pesnik (* [[1868]]) * [[1945]] – [[Thomas Hunt Morgan]], ameriški genetik, nobelovec 1933 (* [[1866]]) * [[1952]] – [[Karen Horney]], nemška psihoanalitičarka in psihiatrinja (* [[1885]]) * [[1975]] – [[Hannah Arendt]], ameriška filozofinja nemško-judovskega rodu (* [[1906]]) * [[1976]] – [[Edward Benjamin Britten]], angleški skladatelj, pianist (* [[1913]]) * [[1980]] – [[Vicente Escudero]], španski plesalec flamenka (* [[1892]]) * [[1993]] – [[Frank Zappa]], ameriški glasbenik (* [[1940]]) * [[2011]] – [[Socrates]], brazilski nogometaš (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|C04]] [[Kategorija:December|104]] fcdr2ar4xgb57swk1kytc8mbceo2vo8 0 2908 6676150 6551395 2026-05-15T17:09:07Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ pnp 6676150 wikitext text/x-wiki '''6. december''' je 340. [[dan]] [[leto|leta]] (341. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 25 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[1240]] – [[Mongoli]] so pod poveljstvom [[Batu|Batu kana]] osvojili [[Kijev]]. * [[1461]] – [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] je ustanovil [[ljubljanska škofija|ljubljansko škofijo]]. * [[1774]] – [[Marija Terezija]] je uvedla splošno šolsko obveznost. * [[1820]] – [[José de San Martín]] je v bitki pri [[Pisco|Piscu]] porazil [[Španija|Špance]]. * [[1877]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] je bil na [[ljubljana|ljubljanski]] višji [[realka|realki]] opravljen prvi poskus s [[telefon]]om. * [[1912]] – [[Kitajci Han|Kitajci]] so dobili [[volilna pravica|volilno pravico]]. * [[1914]] – [[Nemci]] so zavzeli [[Lodž]]. * [[1917]] – V [[Halifax, Nova Škotska|Halifaxu]] sta trčili [[SS Imo]] in [[SS Mont-Blanc]] in z [[Eksplozija v Halifaxu (1917)|eksplozijo]] povzročili porušenje mesta. * [[1921]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Irska]] sta podpisala [[mirovna pogodba|mirovno pogodbo]]. * [[1938]] – [[Francija]] in [[Nemčija]] sta podpisali [[sporazum]] o nedotakljivosti meja. * [[1945]] – [[Zavezniki]] so začasno prepovedali izhajanje [[Trst|tržaškega]] [[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]]. * [[1950]] – V [[Celje|Celju]] so ustanovili [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovensko ljudsko gledališče]]. * [[1972]] – Izstreljen je bil [[Apollo 17]]. * [[2020]] – [[Sebastien Ogier]] je sedmič postal svetovni prvak v [[reli]]ju == Rojstva == * [[1285]] – [[Ferdinand IV. Kastiljski|Ferdinand IV.]], kastiljski kralj († [[1312]]) * [[1421]] – [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]], angleški kralj († [[1471]]) * [[1586]] – [[Niccolò Zucchi]], italijanski jezuit, astronom, fizik († [[1670]]) * [[1642]] – [[Johann Christoph Bach]], nemški skladatelj († [[1703]]) * [[1778]] – [[Joseph Louis Gay-Lussac]], francoski fizik, kemik († [[1850]]) * [[1805]] – [[Jean-Eugène Robert-Houdin]], francoski čarovnik († [[1871]]) * [[1816]] – sir [[John Brown (industrialec)|John Brown]], angleški industrialec († [[1896]]) * [[1868]] – [[Fran Jaklič]] - [[Podgoričan]], slovenski pisatelj († [[1937]]) * [[1870]] – [[Nikolaj Onufrijevič Losski]], ruski filozof in teolog († [[1965]]) * [[1896]] – [[Ira Gershwin]], ameriški skladatelj, tekstopisec († [[1983]]) * [[1900]] – [[Agnes Moorehead]], ameriška igralka († [[1974]]) * [[1908]] – [[Pierre Graber]], švicarski politik († [[2003]]) * [[1920]] – [[Dave Brubeck]], ameriški jazzovski glasbenik († [[2012]]) * [[1927]] – [[Tone Ferenc]], slovenski zgodovinar († [[2003]]) * [[1942]] – [[Peter Handke]], avstrijski pisatelj in prevajalec * [[1945]] – [[Josip Globevnik]], slovenski matematik * [[1948]] – [[Marius Müller-Westernhagen]], nemški glasbenik in igralec * [[1948]] – ** [[Jošihide Suga]], japonski politik ** [[Keke Rosberg]], finski voznik formule 1 * [[1973]] – [[Valentin Hajdinjak]], slovenski ekonomist in politik * [[1985]] – [[Dulce Maria Espinoza Savinon]] mehiška pevka in igralka == Smrti == * [[884]] – [[Karlman II. Francoski|Karlman II.]], kralj [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovskega kraljestva]] (* okoli [[866]]) * [[1093]] – [[Anzelm III. Milanski|Anzelm III.]], milanski nadškof * [[1185]] – [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]], portugalski kralj (* [[1109]]) * [[1240]] – [[Konstanca Ogrska]], ogrska princesa, češka kraljica (* [[1180]]) * [[1305]] – [[Maksim Kijevski]], ruski metropolit * [[1306]] – [[Roger Bigod, 5. grof Norfolk|Roger Bigod]], angleški plemič, 5. grof Norfolk (* [[1245]]) * [[1352]] – [[papež Klemen VI.]] (* [[1291]]) * [[1370]] – [[Rudolf II. Saški|Rudolf II.]], vojvoda Saxe-Wittenberga (* [[1307]]) * [[1658]] – [[Baltasar Gracián y Morales]], španski jezuit, pisatelj in filozof (* [[1601]]) * [[1749]] – [[Pierre Gaultier de Varennes, Sieur de La Vérendrye]], francosko-kanadski častnik, trgovec s krznom, raziskovalec (* [[1685]]) * [[1805]] – [[Nicolas-Jacques Conté]], francoski slikar, izumitelj (* [[1755]]) * [[1834]] – [[Ludwig Adolf Wilhelm von Lützow]], pruski general (* [[1782]]) * [[1836]] – [[Antonio Franconi]], francoski impresarij italijanskega rodu (* [[1737]]) * [[1872]] – [[Félix-Archimède Pouchet]], francoski naravoslovec (* [[1800]]) * [[1879]] – [[Erastus Brigham Bigelow]], ameriški industrialec (* [[1814]]) * [[1882]] – [[Louis Blanc]], francoski utopični realist (* [[1811]]) * [[1892]] – [[Ernst Werner von Siemens]], nemški inženir, podjetnik (* [[1816]]) * [[1916]] – [[Friedrich Ernst Dorn]], nemški fizik (* [[1848]]) * [[1926]] – [[Claude Monet]], francoski slikar (* [[1840]]) * [[1936]] – [[Emil Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent, publicist, kritik (* [[1877]]) * [[1956]] – [[Bhimrao Ramdži Ambedkar]], indijski budistični socialni reformator, pravnik in filozof (* [[1891]]) * [[1974]] – [[Nikolaj Gerasimovič Kuznecov]], ruski admiral (* [[1904]]) * [[1988]] – [[Roy Orbison]], ameriški pevec, glasbenik (* [[1936]]) * [[2020]]: ** [[Džej Ramadanovski]], srbski pevec (* [[1964]]) ** [[Neil Armstrong (hokejski sodnik)]], kanadski hokejski sodnik (* [[1932]]) ** [[Dennis Ralston]], ameriški tenisač (* [[1942]]) == Prazniki in obredi == * [[sveti Miklavž]] – godovni dan v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] (v Cerkvah, ki uporabljajo še [[julijanski koledar|stari]] [[pravoslavni koledar]], je ta praznik 19. decembra) [[Kategorija:Dnevi v letu|C06]] [[Kategorija:December|106]] nxj8wk8yf0woqzj65rh8m5dm983accv 0 2912 6676149 6554439 2026-05-15T17:08:30Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig., pravopis 6676149 wikitext text/x-wiki '''10. december''' je 344. [[dan]] [[leto|leta]] (345. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 21 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[1041]] – Bizantinska regentka [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoja]] je po smrti soproga cesarja [[Mihael IV. Paflagonec|Mihaela IV. Paflagonca]] posinovila svojega nečaka [[Mihael V. Kalafat|Mihaela V. Kalafata]] in mu s tem podelila zakonito pravico do bizantinskega prestola. * [[1508]] – [[Papež]] [[Papež Julij II.|Julij II.]], [[Nemci|nemški]] [[cesar]] [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljan I.]], [[Francozi|francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik XII.]] in [[Aragonija|aragonski]] kralj [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand II.]] so v [[Cambray]]u sklenili zavezništvo proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki je bilo dejansko usmerjeno proti [[Beneška republika|Beneški republiki]]. * [[1520]] – [[Martin Luther]] je javno zažgal [[Papeška bula|bulo]], s katero mu je [[papež]] zagrozil z izobčenjem. * [[1799]] – Iznajden je bil [[Mednarodni sistem enot|sistem SI]]. * [[1806]] – [[Francoska revolucija]]: [[Napoleon Bonaparte]] z organiziranjem judovske konference [[Judje|Judom]] ni pustil nobenega drugega izhoda kot sprejetje državljanskih pravic. * [[1845]] – [[Robert William Thompson]] je [[patent]]iral z [[zrak]]om polnjene [[pnevmatika|pnevmatike]]. * [[1901]] – Podeljene so bile prve [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]]. * [[1927]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] se je začelo organizirano posredovanje dela. * [[1936]] – [[Edvard VII.]] je abdiciral z [[Velika Britanija|britanskega]] [[prestol]]a. * [[1941]] – ** [[Japonska|Japonske]] [[vojaška enota|enote]] so se izkrcale na [[otok]]u [[Guam]]. ** [[Japonska|Japonsko]] [[vojno letalstvo]] je potopilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] [[bojna ladja|bojni ladji]] [[HMS Prince of Wales]] in [[HMS Repulse]]. * [[1948]] – Sprejeta je bila [[Splošna deklaracija o človekovih pravicah]]. * [[1964]] – [[Martin Luther King]] je prejel [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado za mir]]. * [[1970]] – [[Norman Borlaug]], [[Američani|ameriški]] [[agronomist]] in [[humanitarni delavec]], je za prispevek v boju proti svetovni lakoti prejel [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]]. * [[1982]] – 119 držav je podpisalo konvencijo [[Organizacija združenih narodov|OZN]] o [[pomorsko mednarodno pravo|pomorskem mednarodnem pravu]]. == Rojstva == * [[1267]] – cesar [[Go-Uda (japonski cesar)|Go-Uda]], 91. japonski cesar († [[1324]]) * [[1452]] – [[Johannes Stöffler]], nemški matematik, astronom, astrolog, duhovnik († [[1531]]) * [[1538]] – [[Giovanni Battista Guarini]], italijanski pisatelj († [[1612]]) * [[1741]] – [[Aagje Deken]], nizozemska pisateljica († [[1804]]) * [[1787]] – [[Thomas Hopkins Gallaudet]], ameriški pionir izobrazbe gluhih († [[1851]]) * [[1804]] – [[Carl Gustav Jakob Jacobi]], nemški matematik († [[1851]]) * [[1805]] – [[Johannes Elias Feisser]], nizozemski teolog, ustanovitelj baptistične cerkve († [[1865]]) * [[1815]]: ** [[Errico Petrella]], italijanski skladatelj († [[1877]]) ** [[Zachariah Chandler]], ameriški politik († [[1879]]) * [[1815]] – [[Ada Lovelace]], angleška matematičarka († [[1852]]) * [[1822]] – [[César Franck]], francoski skladatelj († [[1890]]) * [[1830]] – [[Emily Dickinson]], ameriška pesnica († [[1886]]) * [[1845]] – [[Wilhelm von Bode]], nemški umetnostni kritik, kustos († [[1929]]) * [[1866]] – [[Louis Bolk]], nizozemski anatom († [[1930]]) ** [[Adolf Loos]], avstrijski arhitekt († [[1933]]) ** [[Pierre Louÿs]], francoski pisatelj († [[1925]]) * [[1872]] – [[Ludwig Klages]], nemški psiholog, filozof († [[1956]]) * [[1882]] – [[Otto Neurath]], avstrijski filozof, sociolog in ekonomist († [[1945]]) * [[1883]] – [[Andrej Januarjevič Višinski]], sovjetski pravnik, diplomat, državnik († [[1954]]) * [[1891]] – ** [[Harold Alexander]], britanski feldmaršal, politik († [[1969]]) ** [[Nelly Sachs]], nemška pisateljica, pesnica, nobelova nagrajenka1966 († [[1970]]) * [[1903]] – [[Nikolaj Pirnat]], slovenski slikar († [[1948]]) * [[1907]] – [[Lucien Laurent]], francoski nogometaš in trener († [[2005]]) * [[1908]] – [[Olivier Messiaen]], francoski skladatelj († [[1992]]) * [[1910]] – [[Ivan Štalec]], slovenski matematik († [[1994]]) * [[1918]] – [[Anatolij Tarasov]], ruski hokejski trener († [[1995]]) * [[1958]] – [[Cornelia Funke]], nemška pisateljica * [[1969]] – [[Rob Blake]], kanadski hokejist * [[1980]] – [[Sarah Chang]], korejsko-ameriška violinistka * [[1983]] – [[Xavier Samuel]], avstralski filmski, televizijski in gledališki igralec * [[1985]] – [[Raven Symoné]], ameriška televizijska in filmska igralka, pevka == Smrti == * [[1081]] – [[Nikefor III. Botanijat]], bizantinski cesar (* [[1002]]) * [[1113]] – [[Radvan]], emir [[Alep]]a * [[1198]] – [[Ibn Rušd]] (Averroes), arabski filozof (* [[1126]]) * [[1295]] – [[Margareta Provansalska]], francoska kraljica, križarka (* [[1221]]) * [[1307]] – [[Teodorik IV. Lužiški|Teodorik IV.]], lužiški mejni grof (* [[1260]]) * [[1310]] – [[Štefan I. Bavarski|Štefan I.]], vojvoda Spodnje Bavarske (* [[1271]]) * [[1339]] – [[Jadviga Kališka]], poljska kraljica (* [[1266]]) * [[1362]] – [[Friderik III. Avstrijski|Friderik III.]], avstrijski vojvoda, hiša Habsburžanov (* [[1347]]) * [[1396]] – [[Helena Kantakuzen]], bizantinska cesarica (* [[1333]]) * [[1475]] – [[Paolo Uccello]], italijanski slikar (* [[1397]]) * [[1552]] – [[Paolo Giovio]] - [[Paulus Jovius]], italijanski zgodovinar (* [[1483]]) * [[1603]] – [[William Gilbert]], angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik (* [[1544]]) * [[1764]] – [[Žaohui]], kitajski general (* [[1708]]) * [[1865]] – [[Leopold I. Belgijski|Leopold I.]], belgijski kralj (* [[1790]]) * [[1877]] – [[Federico Ricci]], italijanski operni skladatelj (* [[1809]]) * [[1896]] – [[Alfred Nobel]], švedski kemik, ustanovitelj Nobelove nagrade (* [[1833]]) * [[1911]] – [[Joseph Dalton Hooker]], angleški botanik, popotnik (* [[1817]]) * [[1926]] – [[Nikola Pašić]], srbski politik (* [[1845]]) * [[1929]] – [[Franz Rosenzweig]], nemški judovski filozof (* [[1887]]) * [[1936]] – [[Luigi Pirandello]], italijanski pisatelj, dramatik, nobelovec 1934 (* [[1867]]) * [[1954]] – [[Marija Vera]], slovenska gledališka igralka in režiserka (* [[1881]]) * [[1960]] – [[Mado Robin]], francoska operna pevka (* [[1918]]) * [[1961]] – [[Marija Grošelj]], slovenska učiteljica in pisateljica (* [[1881]]) * [[1963]] – [[Kavalam Madhava Panikar]], indijski državnik, diplomat, učenjak (* [[1895]]) * [[1968]] – [[Karl Barth]], švicarski protestantski teolog in filozof (* [[1886]]) * [[1999]] – [[Franjo Tuđman]], hrvaški predsednik (* [[1922]]) * [[2006]] – [[Augusto Pinochet]], čilenski general, diktator (* [[1915]]) * [[2017]] – [[Jernej Šugman]], slovenski igralec (* [[1968]]) == Prazniki in obredi == * [[Svetovni dan človekovih pravic|Mednarodni dan človekovih pravic]] [[Kategorija:Dnevi v letu|C10]] [[Kategorija:December|110]] od1sn20nm5o557wzdjxclkfswr5qqan 0 2922 6676147 6560167 2026-05-15T17:07:33Z Yerpo 8417 /* Dogodki */ disambig. 6676147 wikitext text/x-wiki '''20. december''' je 354. [[dan]] [[leto|leta]] (355. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 11 dni. {{DecemberCalendar}} == Dogodki == * [[69]] – [[antični Rim|Rimske]] sile je začel voditi general. * [[1046]] – [[papež Klemen III.|Klemen III.]] je postal novi papež. * [[1192]] – Na poti domov skozi [[Vojvodina Avstrija|Avstrijo]] so na ukaz vojvode [[Leopold V. Babenberški|Leopolda]] zajeli in zaprli angleškega kralja [[Rihard I. Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]]. * [[1522]] – [[Sulejman Veličastni]] je sprejel vdajo rodoških [[vitez]]ov (pozneje [[vitezi Maltežani|Malteški viteški red]]). * [[1699]] – [[Peter Veliki]] je prestavil [[Rusija|rusko]] novo leto s [[1. september|1. septembra]] na [[1. januar]]. * [[1812]] – Prvič so bile izdane pravljice [[Brata Grimm|bratov Grimm]]. * [[1910]] – [[Ernest Rutherford]] je dokazal obstoj [[atom]]skega jedra. * [[1917]] – Ustanovljena je bila [[Sovjetska zveza|sovjetska]] tajna policija [[Čeka]]. * [[1918]] – [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]] je dobila prvo vlado. * [[1922]] – Izhajati je začel [[Düševni list]], [[prekmurščina|prekmurski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[časopis]]. * [[1924]] – V [[Avstrija|Avstriji]] je bila izvedena denarna reforma, [[Avstro-ogrska krona|krono]] je nadomestil [[avstrijski šiling|šiling]]. * [[1927]] – Ustanovljen je bil [[Letalski center Maribor]]. * [[1941]] – [[Japonska]] je zasedla [[Mindanau]]. * [[1942]] – [[Španija]] in [[Portugalska]] sta sklenili pakt o [[nevtralnost]]i. * [[1943]] – [[Francisco Franco|Franco]] je razpustil [[Španska falanga|falango]]. * [[1955]] – [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] je bila izvoljena za nestalno članico [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]]. <ref>[http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/20/newsid_3281000/3281621.stm]</ref> * [[1958]]: ** [[Charles de Gaulle]] je postal prvi predsednik [[Francije|francoske]] pete republike. ** [[Ljubljanski tramvaj]] je opravil svojo zadnjo vožnjo. * [[1960]]: ** V [[Nemčija|ZR Nemčiji]] je bil aretiran [[Richard Baer]], poveljnik [[Auschwitz]]a. ** V [[Vietnam]]u je bila ustanovljena Nacionala Osvobodilna Fronta oziroma [[Viet Kong]]. * [[1971]] – [[Kurt Waldheim]] je bil izvoljen za generalnega sekretarja [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. * [[1989]] – [[Združene države Amerike]] so [[Invazija na Panamo|napadle Panamo]]. * [[1994]] – [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] se je preoblikovala v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]]. * [[1999]] – [[Makav]] je bil vrnjen [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. * [[2005]] – Začelo se je [[sojenje]] 5 pripadnikom [[Škorpijoni (Srbija)|Škorpijonov]] zaradi [[vojni zločin|vojnih zločinov]].<ref>[http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=3&article_id=1305122002080239&cid=101&pgn=1]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Rojstva == * [[1537]] – [[Ivan III. Švedski]] († [[1592]]) * [[1738]] – [[Claude Michel]] - [[Clodion]], francoski kipar († [[1814]]) * [[1786]] – [[Pietro Raimondi]], italijanski skladatelj in pedagog († [[1853]]) * [[1805]] – [[Thomas Graham]], škotski kemik († [[1869]]) * [[1837]] – [[Anton Foerster]], slovenski skladatelj češkega rodu († [[1926]]) * [[1861]] – [[Ivana Kobilca]], slovenska slikarka († [[1926]]) * [[1876]] – [[Walter Sydney Adams]], ameriški astronom († [[1956]]) * [[1895]] – ** [[Ciril Kotnik]], slovenski diplomat († [[1948]]) ** [[Susanne Langer]], ameriška filozofinja († [[1985]]) * [[1899]] – [[Finn Ronne]], ameriški raziskovalec norveškega rodu († [[1980]]) * [[1920]] – [[Bruni Löbel]], nemška igralka († [[2006]]) * [[1942]] – [[Bob Hayes]], ameriški atlet († [[2002]]) * [[1947]] – [[Gigliola Cinquetti]], italijanska pevka * [[1957]] – [[Anna Vissi]], grško-ciprska pevka * [[1968]] – [[Karl Wendlinger]], avstrijski avtomobilistični dirkač * [[1980]] – [[Ashley Cole]], angleški nogometaš == Smrti == * [[217]] – [[papež Zefirin]] * [[1170]] – [[Al-Mustandžid]], [[Abasidi|abasidski]] kalif (* [[1124]]) * [[1281]] – [[Hartman Habsburški]], grof Habsburga, sin Rudolfa I. Nemškega (* [[1263]]) * [[1316]] – [[Ivan I. Francoski|Ivan I.]], francoski kralj (* 1316) * [[1326]] – [[Peter (metropolit)|Peter Moskovski]], metropolit Moskve in celotne Rusije * [[1340]] – [[Ivan I. Bavarski|Ivan I.]], vojvoda Spodnje Bavarske (* [[1329]]) * [[1355]] – [[Stefan Dušan]] (Stefan Uroš IV. Dušan Nemanjić, Dušan Silni), srbski car ( * [[1308]]) * [[1524]] – [[Thomas Linacre]], angleški humanist, zdravnik in filozof (* [[1460]]) * [[1590]] – [[Ambroise Paré]], francoski zdravnik, kirurg (* [[1510]]) * [[1891]] – [[George Bassett Clark]], ameriški astronom, optik (* [[1827]]) ** [[Msiri]], njamveški vladar (* ok. [[1830]]) * [[1908]] – [[Benjamin Ipavec]], slovenski zdravnik, skladatelj (* [[1829]]) * [[1914]] – [[Anton Verovšek]], slovenski gledališki igralec, režiser (* [[1866]]) * [[1937]] – [[Erich Ludendorff]], nemški general (* [[1865]]) * [[1943]] – [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]], ruski pisatelj, književni teoretik, prevajalec (* [[1894]]) * [[1958]] – [[Fjodor Vasiljevič Gladkov]], ruski pisatelj (* [[1883]]) * [[1961]] – [[Earle Christmas Grafton Page]], avstralski predsednik vlade (* [[1880]]) * [[1968]] – [[Max Brod]], češko-judovski pisatelj, skladatelj (* [[1884]]) ** [[John Ernst Steinbeck]], ameriški pisatelj, nobelovec 1962 (* [[1902]]) * [[1973]] – [[Luis Carrero Blanco]], španski admiral, državnik (* [[1903]]) * [[1982]] – [[Artur Rubinstein]], poljsko-ameriški pianist (* [[1887]]) * [[1996]] – [[Carl Sagan]], ameriški astronom, eksobiolog (* [[1934]]) * [[2001]] – [[Leopold Senghor]], senegalski politik in politični filozof (* [[1906]]) * [[2008]] – [[Albin Planinec]], slovenski šahovski velemojster (* [[1944]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|C20]] [[Kategorija:December|120]] ==Sklici== {{sklici}} 732ayuv1jw04ldwkz16c8dmes6o342u 0 3539 6676195 6667422 2026-05-15T18:54:34Z ~2026-29294-80 259953 Število prebivalcev 301.268 6676195 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 301.268<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 290.000 stalnimi prebivalci (2025) na 163,8&nbsp;km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] ogw1rfimbivngam8p7l0060m0chequf 6676218 6676195 2026-05-15T20:12:43Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-29294-80|~2026-29294-80]] ([[User talk:~2026-29294-80|talk]]): Rv vir? https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ (TwinkleGlobal) 6676218 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 290.000 stalnimi prebivalci (2025) na 163,8&nbsp;km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] bm62r5eomj14w2i81damdyx8y8p1dkf 0 4880 6676101 6657192 2026-05-15T14:01:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]¹ | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])² | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]³ | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]⁴ | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Evora-RomanTemple edit.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Asturisko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek rodbine [[Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1911.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km².<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[samostan sv. Hieronima|samostanu Jerónimos]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km². To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km²) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] t9j78r0fzzkn69vd5nmgdkjfhkwris8 0 9518 6676198 6674838 2026-05-15T19:15:07Z ~2026-27191-10 259314 6676198 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}}UROS OTI VERUJE V VRERO ISLAM {{islam}} '''Islam''' ([[arabščina|arabsko]] الإسلام ,''al-Islaam'') je [[monoteizem|monoteistična]] [[religija]] [[musliman]]ov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko [[nadangel]]a [[Gabrijel]]a razodel preroku Mohamedu (ar. ''Muhammadu''). To razodetje je zabeleženo v [[Koran]]u (Kur'an), sveti knjigi Islama. ''Islam'' pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz ''diin'', ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena ''s-l-m'' in je v [[etimologija|etimološkem]] sorodu z besedami, kot npr. ''salaam'' (»mir«; tudi običajen pozdrav) ali ''muslim''. Iz množinske oblike slednje besede (''musulmaan'') izhaja izraz za muslimana, ki pomeni »božjega [[vazal]]a«, oziroma »tistega, ki se pokori oz. preda« (bogu). Islam se naslanja na monoteistično tradicijo [[Sveto pismo|svetopisemskega]] [[patriarh|očaka]] [[Abraham]]a, zato ga skupaj z [[judovstvo]]m in [[krščanstvo]]m uvrščamo med [[abrahamska religija|abrahamske religije]]. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v [[Rimskokatoliški|katoliški]] cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila; to so [[suniti|sunitska]], [[šiiti|šiitska]] in [[haridžizem|haridžitska veja]]. Nekateri priznavajo [[sufizem]], mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se imajo mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od [[Senegal]]a do [[indijska podcelina|indijske podceline]], bodisi za sunite, bodisi za šiite. Morda najbolj jedrnato in jasno je verovanje muslimanov izraženo v dveh ''šahaddah'' (kar v arabščini pomeni »dve trditvi«): ''Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah'' — »Ni drugega Boga razen Alaha in ; Mohamed je Božji prerok«. Recitiranje in verovanje v ti trditvi, ki predstavljata enega od [[stebri islama|stebrov islama]], sta pot do islamske vere. == Mohamed in nastanek islama == ''»Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'' je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. Rodil se je med 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurejš oziroma rodu Hašim. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[Sirija|Sirijo]]. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (ob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, imela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami religioznega poklica. Mohamed je pred poslanstvom doživel nekaj razodetij. V [[sura|suri]] 53, 1-18, govori o prvem. Ko je nekoč spal v votlini, kamor je velikokrat šel, je prišel, kot pravi izročilo, k njemu angel Gabriel s knjigo v roki in mu ukazal, naj bere. Sura 96, 1-5: ''»Čitaj, u ime Gospodara tvoga koji,stvara. Stvara čovjeka od ugruška! Čitaj, plemenit je Gospodar tvoj, koji poučava peru, koji čovjeka poučava onome što on ne zna.«'' (Kur'an časni, Naklada C, Zagreb, 2000, str.814) (Prevod: »Beri v imenu tvojega Gospodarja, ki ustvarja. Ki ustvarja človeka iz strdka krvi. Beri, plemenit je tvoj Gospodar,ki uči pero, ki človeka uči, česar ne ve.«). O božjih razodetjih je sprva pripovedoval samo ženi in nekaterim bližnjim prijateljem ter bodočima [[kalif]]oma Osmanu in Abu Bakru. Poslančevo pot je izbral po videnju 612. leta, ko mu je bilo ukazano, naj javno oznani svoja razodetja. Teme njegovega učenja so bile med drugim: * poudarjanje mogočnosti in usmiljenosti Boga, * bližina sodbe * oznanjanje enega Boga. Alah, ki v prevodu pomeni Bog, so sicer poznali še pred njegovimi pridigami in ga tudi priznavali za stvarnika neba in zemlje ter varuha rodovitnosti, toda poleg njega so častili še druge bogove in boginje. Prerok pa je na Alahov ukaz začel oznanjati pravo vero, ''islam'', »podrejanje«. Njegovemu sporočilu niso nasprotovali, dokler ni začel ogrožati že obstoječih bogov, kot so boginje Lat, Uzi in Manat. Za tedanjo oligarhijo je bila njegova veroizpoved nevarna in bi lahko pomenila izgubo privilegijev. Okrog leta 615 je Mohamed rekel svojim družabnikom da se izselijo v krščansko Abesinijo zaradi njihove varnosti. Umaknil se je pred preganjanji, prav tako se je bal razkola. Na poti so poskušali prenesti sporočilo islama dve mesti oazi, in sicer Taifo in Jasribo. V prvem je Mohamed doživel polom, medtem ko je imel v Jasrivi (poznejši Medini) več uspeha. Med drugim zato, ker je bilo tam kar precej [[Judi|Judov]], tako da mnogim tamkajšnjim prebivalcem [[monoteizem]] ni bil tuj. Pomembna je letnica 622. To je leto, ko je 75 mož in dve ženski iz Jasriba romalo v [[Meka|Meko]] (tedaj največje središče dejavnosti v Arabiji), kjer so se na skrivaj sestali s Prerokom in s slovesno prisego obljubili, da se bodo bojevali zanj. Selitev, ''hidžra'', je bila uspešna. Leto dni po tem so zgradili hišo, ki je služila za zbirališče vernikom. V tem obdobju se je ukvarjal predvsem z organizacijo skupnosti vernikov, tako imenovane ''ume''. Teološka zgradba islama je bila zaključena, ko je zapustil Meko, medtem ko je v Medini opredelil pravila kulta, kot so molitve, post, miloščine, romanja. Zelo si je prizadeval, da bi spreobrnil tamkajšnje Jude. Dokončni prelom zgodovina beleži 11. februarja 624, ko Mohamed prejme novo razodetje, ki je muslimanom zapovedovalo, na se pri molitvah ne obračajo več proti Jeruzalemu, namreč proti Meki. Z različnimi odpravami, tudi vojaškimi, so muslimani počasi razširjali svojo veroizpoved. V nekem trenutku je napovedal popolno vojno mnogoboštvu. Zagotovo je k širitvi pripomoglo dejstvo, da se je do poražencev vedel prizanesljivo. Več je tudi dosegel s spretnimi pogajanji kot z orožjem, čemur so sledili njegovi nasledniki, kalifi. Mohamed se je 632. leta še slednjič odpravil v Meko, kar je bilo njegovo zadnje romanje. Tedaj je predpisal pravila ''hadža'', ki jim verniki sledijo še danes. Po vrnitvi v Medino je zbolel in umrl 6. junija, domnevno na rokah svoje najljubše žene Ajše (po Hadidžini smrti je oženil devet žena). Mohamed je tako rekoč ustanovil arabski narod in omogočil, da se je širjenje islama raztegnilo čez etnične in rasne meje. == Islam po Mohamedu == [[Slika:Mosque.jpg|thumb|[[Mošeja]]/Klanjanje]] Prerok ni določil naslednika, kar je kmalu privedlo do trajnega razkola. Še pred njegovim pogrebom so za kalifa izvolili Abu Bakra, očeta njegove najljubše žene Ajše. Domnevno je bil Mohamedu bližje Ali, mož njegove hčere Fatime. Da bi ohranili enotnost ''ume'', je Ali s privrženci priznal Abu Bakra, ker je bil ta že v letih in bržda bi ga tako ali tako kmalu nasledil. Abu Bakr je umrl čez dve leti (leta 634), vendar je za naslednika imenoval Omarja, enega svojih generalov, ki je bil odličen strateg in je muslimansko vojsko popeljal v številne zmage. Pred koncem 7. stoletja je tako islam vladal severni [[Afrika|Afriki]], [[Sirija|Siriji]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mala Azija|Mali Aziji]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Irak]]u. Upiral se je edino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]]. Omar je imel težave z zagotavljanjem enotnosti ''ume''. Ko ga je smrtno ranil neki perzijski suženj, je še pravočasno določil šest tovarišev, ki bi izvolili naslednika. Vendar niso izbrali omenjenega Alija in njegovih privržencev (te so imenovali ''šiat Ali'', kar pomeni »Alijeva stranka«, ali ''šia'' - od tod [[šiiti|šiitstvo]]), marveč je bil izglasovan drug Prerokov zet Osman. Ta je kot pripadnik aristokratskega rodu Omajadov, nekdanjih Mohamedovih nasprotnikov, razdelil ključna mesta v državi med veljake Meke. Osmana so ubili beduini iz egipčanskih in iraških garnizonov, prebivalci Medine pa so za kalifa imenovali Alija. Šiiti od tedaj ne priznavajo nobenega naslednika zunaj Prerokove družine in je potemtakem Ali zanje prvi kalif. Ajša in več voditeljev v Meki so ga obtožili sokrivde Osmanove smrti. Stranki sta se spopadli v bitki, imenovani kamelja bitka, ker je potekala okrog Ajšine kamele. Ali je po spletu okoliščin izgubil kalifat, njegov sin Hasan se je svoji pravici odrekel in tako omogočil, da je to mesto prevzel Muavija, sicer Osmanov bratranec. Zadnja priložnost za zedinjenje ''ume'' je bila nato dokončno izgubljena leta 680 pri Karbali v Iraku, kjer so ubili drugega Alijevega sina Huseina skupaj z vso njegovo družino. Tega šiiti nikoli niso odpustili, zato so skozi stoletja začenjali mnoge upore, ki so jih vladajoči kalifi kruto dušili. Trideset let po prerokovi smrti se je ''uma'' razcepila na tri dele in tako je vse do danes. Trije deli so: * suniti (''suna'' pomeni navada, predpis), ki so večinska skupina, zvesti vladajočemu kalifu, * šiiti, privrženci družinske linije prvega pravega kalifa Alija, * in haridžiti (secesionisti), ki so zagovarjali mnenje, da ima skupnost pravico voliti svojega vodjo in ga tudi odstaviti. Vsaka skupina je dodala nekaj k razvoju mislimanskih verskih institucij, teologije in mistike. Islam je spodbudil in organiziral civilizacijo, temelječo na uradništvu in trgovini. Kalifi so se odrekli svoji verski funkciji in so vodenje vernikov zaupali ''ulemam'', teologom in strokovnjakom za kanonsko pravo. Islam, v katerem so bili večinoma Arabci, je sklenila zidava nove prestolnice, [[Bagdad]]a, leta 762. To je bil čas prevajanja grških filozofov, zdravnikov in alkimistov. Večino del so prevedli iz sirščine. == Značilnosti veroizpovedi == Mohamedovo sporočilo je ubesedeno v Kur'anu, ki je najčistejši izraz brezpogojnega monoteizma. Nekatere ključne prvine islama bi lahko strnili v naslednjih točkah: * Alah je Bog, edini Bog, je popolnoma svoboden, vseveden in vsemogočen, ne upravlja samo kozmičnih ritmov, marveč tudi življenje ljudi; * Človek je šibak, vendar ne zaradi morebitnega izvirnega greha, marveč zaradi tega, ker je ustvarjeno bitje; * Vsako dejanje je pod božjo oblastjo že samo zato, ker se izvrši po njegovi zaslugi; * Islam nima cerkvene organizacije in duhovščine, kot je značilna za [[krščanstvo]], prav tako je dosti bolj preprost monoteizem kot [[judaizem]] in [[krščanstvo]], kar je bila pri širitvi nedvomno njegova prednost, saj dopušča zelo malo teoloških špekulacij; * Versko življenje urejajo institucije, ki so hkrati pravni predpisi. To je predvsem tako imenovanih »pet stebrov vere«; * Koran se obrača na vse ljudi in ne samo na svetnike in popolneže, priznava družbene razlike, toda pred ''umo'' so vsi enaki; * Vesoljna zgodovina je nepretrgano razodevanje Boga, take so tudi zmage nevernikov. Zato je potrebna trajna vojna, da bi se svet spreobrnil k enoboštvu. === Pet stebrov vere - islamski šarti === Vera islam pomeni popolno pokornost in predanost Alahu, kar pomeni slediti njegovim zapovedim. Na prvem mestu je vsekakor monoteizem (Tewhid), ki pomeni vero v enega in edinega boga Alaha, kateremu nihče ni enak niti v eni sami lastnosti. Alahov Poslanec Mohamed naj bi rekel: Islam temelji na petih stvareh: izpovedovanju da ni drugega boga razen Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec, opravljanje molitve, dajanju zekata, opravljanju hadža in postu v mesecu Ramadanu. '''Kelime in šehadet''' - izpovedovanje, da ni drugega boga poleg Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec. Dokaz za to so mnogi ajeti v Koranu: »Alah priča da ni drugega boga poleg njega, vendar tudi angeli in učeni ljudje, da On postopa pravično. Ni drugega boga razen Njega, Silnega in Modrega.« (Približen prevod sure Ali Imran 18. ajeta). »Mohamed ni oče nikomur od vaših ljudi, temveč je Alahov Poslanec in zadnji glasnik vere – Alah vse dobro ve.« (Približen prevod iz sure Al-Ahzab 40. ajeta). Mohamed je prav tako veliko govoril o tem in učil ljudi monoteizmu (Tewhidu). '''Opravljanje molitve''' - Muslimanom je zapovedano, da petkrat dnevno opravljajo obvezno molitev. Vsaka molitev ima svoj čas (časovni interval) v katerem se jo mora opraviti. V Koranu se na veliko mestih omenja molitev in eno od teh je naslednje: »Jaz sem res Alah, drugega boga razen mene ni, zato se samo meni klanjaj in molitev opravljaj – da bi ti vedno bil na umu.« (Približen prevod iz sure Ta-ha 14. ajeta). '''Post v mesecu Ramadanu''' - post je verski obred (ibadet), ki pomeni da se vzdržiš od hrane, pijače, spolnega odnosa in drugih stvari ki kvarijo post od zore do sončnega zahoda. Alah pravi: »O verniki! Predpisuje vam se post, kot je predpisan onim pred vami, da bi bili bogaboječi.« (Približen prevod iz sure Al-Beqara 183. ajeta). Ebu Hurejre pravi, da je rekel Mohamed: »Kdor posti mesec Ramadan verujoč in upajoč (za nagrado), so mu oproščeni (mali) grehi, katere je do tedaj storil.« (Zabeležila Buhari in Muslim, sahih). '''Dajanje zekata''' - Vsak Musliman, ki ima določeno količino imetja, ima obveznost določen delež od imetja dajati kot zekat. Zekat se prav tako omenja v Koranu na veliko mestih in eden od teh je naslednji: »In vi molitev opravljajte in zekat dajajte in Poslancu pokorni bodite, da bi vam se milost dala« (Približen prevod iz sure An-Nur 56. ajeta). '''Opravljanje Hadža''' (romanje v Meko) - Hadž mora opraviti vsak musliman, če je zmožen za to. Alah v Koranu pravi: »In naznani ljudem hadž – prihajali ti bodo peš in vsaki utrujeni kameli, ki prihajajo z dolge poti.« (Približen prevod iz sure Al-Hadž 27. ajeta). Mohamed je rekel: »Hadž je obvezen enkrat v življenju. Kdor ga opravi večkrat, to je prostovoljno.« == Islam danes == [[Slika:Islam by country.png|thumb|400px|'''Islam v svetu'''. Zemljevid držav, v katerih je več kot pet odstotkov prebivalstva muslimanske veroizpovedi. Zeleno so označene sunitske države, rdeče so šiitske.]] Islam velja za drugo najbolj razširjeno veroizpoved na svetu (najbolj je razširjeno [[krščanstvo]]). Trenutno število vernikov najhitreje narašča prav v islamu. Danes se med muslimane prišteva 1,9 milijarde ljudi, kar je približno četrtina vsega svetovnega prebivalstva. Širitev islama izven tradicionalnega arabsko-muslimanskega kroga je dandanes mogoče pojasniti predvsem z migracijami v druge dežele. Največja muslimanska država je sicer [[Indonezija]]. Islam je edina veroizpoved, ki jo navajajo v uradnem nazivu držav. Nekatere se oznanjajo za »islamske republike«, vendar to niso edine države, kjer je v veljavi tako imenovano šariatsko pravo. V Sloveniji se je v popisu prebivalstva leta 2002 za pripadnike islamske veroizpovedi izreklo 47.488 državljanov Slovenije. == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Qureshi|first1=Nabeel|first2=|last2= |year=2018 |title=Razumeti islam in džihad|chapter= |publisher=Družina|isbn=978-961-04-0370-8 |cobiss=293432320}} * ELIADE, Mircea (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana. * WIET, Gaston et al. (1975): Zgodovina človeštva, Velike civilizacije srednjega veka (III/1), DZS, Ljubljana. * GOTTSCHALK, Louis (1972): Zgodovina človeštva, Temelji sodobnega sveta (IV/1), DZS, Ljubljana. * (2000) Kuran časni, Naklada C, Zagreb. * Koran, Učila, Tržič, 2005, prevajalec: Erik Majaron ISBN 978-961-233-554-0 * Koran, Atilova knjiga, Radenci, 2003, prevajalec: Klemen Jelinčič == Zunanje povezave == * [http://www.cennet.ws cennet] * [http://www.resnica-haq.com Resnica o Islamu] ** [http://www.oddaja-islam.com Oddaja-Islam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103234747/http://oddaja-islam.com/ |date=2014-01-03 }} ** [http://www.koran.si Koran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211211123935/http://koran.si/ |date=2021-12-11 }} {{Wikislovar|islam|Islam}} [[Kategorija:Monoteizem]] [[Kategorija:Abrahamske religije]] [[Kategorija:Islam|*]] {{normativna kontrola}} rjizuv50uh3g4so7ukmpnbrumrjkl2n 6676199 6676198 2026-05-15T19:17:18Z ~2026-27191-10 259314 6676199 wikitext text/x-wiki '''Islam''' ([[arabščina|arabsko]] الإسلام ,''al-Islaam'') je [[monoteizem|monoteistična]] [[religija]] [[musliman]]ov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko [[nadangel]]a [[Gabrijel]]a razodel preroku Mohamedu (ar. ''Muhammadu''). To razodetje je zabeleženo v [[Koran]]u (Kur'an), sveti knjigi Islama. ''Islam'' pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz ''diin'', ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena ''s-l-m'' in je v [[etimologija|etimološkem]] sorodu z besedami, kot npr. ''salaam'' (»mir«; tudi običajen pozdrav) ali ''muslim''. Iz množinske oblike slednje besede (''musulmaan'') izhaja izraz za muslimana, ki pomeni »božjega [[vazal]]a«, oziroma »tistega, ki se pokori oz. preda« (bogu). Islam se naslanja na monoteistično tradicijo [[Sveto pismo|svetopisemskega]] [[patriarh|očaka]] [[Abraham]]a, zato ga skupaj z [[judovstvo]]m in [[krščanstvo]]m uvrščamo med [[abrahamska religija|abrahamske religije]]. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v [[Rimskokatoliški|katoliški]] cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila; to so [[suniti|sunitska]], [[šiiti|šiitska]] in [[haridžizem|haridžitska veja]]. Nekateri priznavajo [[sufizem]], mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se imajo mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od [[Senegal]]a do [[indijska podcelina|indijske podceline]], bodisi za sunite, bodisi za šiite. Morda najbolj jedrnato in jasno je verovanje muslimanov izraženo v dveh ''šahaddah'' (kar v arabščini pomeni »dve trditvi«): ''Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah'' — »Ni drugega Boga razen Alaha in ; Mohamed je Božji prerok«. Recitiranje in verovanje v ti trditvi, ki predstavljata enega od [[stebri islama|stebrov islama]], sta pot do islamske vere. == Mohamed in nastanek islama == ''»Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'' je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. Rodil se je med 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurejš oziroma rodu Hašim. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[Sirija|Sirijo]]. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (ob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, imela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami religioznega poklica. Mohamed je pred poslanstvom doživel nekaj razodetij. V [[sura|suri]] 53, 1-18, govori o prvem. Ko je nekoč spal v votlini, kamor je velikokrat šel, je prišel, kot pravi izročilo, k njemu angel Gabriel s knjigo v roki in mu ukazal, naj bere. Sura 96, 1-5: ''»Čitaj, u ime Gospodara tvoga koji,stvara. Stvara čovjeka od ugruška! Čitaj, plemenit je Gospodar tvoj, koji poučava peru, koji čovjeka poučava onome što on ne zna.«'' (Kur'an časni, Naklada C, Zagreb, 2000, str.814) (Prevod: »Beri v imenu tvojega Gospodarja, ki ustvarja. Ki ustvarja človeka iz strdka krvi. Beri, plemenit je tvoj Gospodar,ki uči pero, ki človeka uči, česar ne ve.«). O božjih razodetjih je sprva pripovedoval samo ženi in nekaterim bližnjim prijateljem ter bodočima [[kalif]]oma Osmanu in Abu Bakru. Poslančevo pot je izbral po videnju 612. leta, ko mu je bilo ukazano, naj javno oznani svoja razodetja. Teme njegovega učenja so bile med drugim: * poudarjanje mogočnosti in usmiljenosti Boga, * bližina sodbe * oznanjanje enega Boga. Alah, ki v prevodu pomeni Bog, so sicer poznali še pred njegovimi pridigami in ga tudi priznavali za stvarnika neba in zemlje ter varuha rodovitnosti, toda poleg njega so častili še druge bogove in boginje. Prerok pa je na Alahov ukaz začel oznanjati pravo vero, ''islam'', »podrejanje«. Njegovemu sporočilu niso nasprotovali, dokler ni začel ogrožati že obstoječih bogov, kot so boginje Lat, Uzi in Manat. Za tedanjo oligarhijo je bila njegova veroizpoved nevarna in bi lahko pomenila izgubo privilegijev. Okrog leta 615 je Mohamed rekel svojim družabnikom da se izselijo v krščansko Abesinijo zaradi njihove varnosti. Umaknil se je pred preganjanji, prav tako se je bal razkola. Na poti so poskušali prenesti sporočilo islama dve mesti oazi, in sicer Taifo in Jasribo. V prvem je Mohamed doživel polom, medtem ko je imel v Jasrivi (poznejši Medini) več uspeha. Med drugim zato, ker je bilo tam kar precej [[Judi|Judov]], tako da mnogim tamkajšnjim prebivalcem [[monoteizem]] ni bil tuj. Pomembna je letnica 622. To je leto, ko je 75 mož in dve ženski iz Jasriba romalo v [[Meka|Meko]] (tedaj največje središče dejavnosti v Arabiji), kjer so se na skrivaj sestali s Prerokom in s slovesno prisego obljubili, da se bodo bojevali zanj. Selitev, ''hidžra'', je bila uspešna. Leto dni po tem so zgradili hišo, ki je služila za zbirališče vernikom. V tem obdobju se je ukvarjal predvsem z organizacijo skupnosti vernikov, tako imenovane ''ume''. Teološka zgradba islama je bila zaključena, ko je zapustil Meko, medtem ko je v Medini opredelil pravila kulta, kot so molitve, post, miloščine, romanja. Zelo si je prizadeval, da bi spreobrnil tamkajšnje Jude. Dokončni prelom zgodovina beleži 11. februarja 624, ko Mohamed prejme novo razodetje, ki je muslimanom zapovedovalo, na se pri molitvah ne obračajo več proti Jeruzalemu, namreč proti Meki. Z različnimi odpravami, tudi vojaškimi, so muslimani počasi razširjali svojo veroizpoved. V nekem trenutku je napovedal popolno vojno mnogoboštvu. Zagotovo je k širitvi pripomoglo dejstvo, da se je do poražencev vedel prizanesljivo. Več je tudi dosegel s spretnimi pogajanji kot z orožjem, čemur so sledili njegovi nasledniki, kalifi. Mohamed se je 632. leta še slednjič odpravil v Meko, kar je bilo njegovo zadnje romanje. Tedaj je predpisal pravila ''hadža'', ki jim verniki sledijo še danes. Po vrnitvi v Medino je zbolel in umrl 6. junija, domnevno na rokah svoje najljubše žene Ajše (po Hadidžini smrti je oženil devet žena). Mohamed je tako rekoč ustanovil arabski narod in omogočil, da se je širjenje islama raztegnilo čez etnične in rasne meje. == Islam po Mohamedu == [[Slika:Mosque.jpg|thumb|[[Mošeja]]/Klanjanje]] Prerok ni določil naslednika, kar je kmalu privedlo do trajnega razkola. Še pred njegovim pogrebom so za kalifa izvolili Abu Bakra, očeta njegove najljubše žene Ajše. Domnevno je bil Mohamedu bližje Ali, mož njegove hčere Fatime. Da bi ohranili enotnost ''ume'', je Ali s privrženci priznal Abu Bakra, ker je bil ta že v letih in bržda bi ga tako ali tako kmalu nasledil. Abu Bakr je umrl čez dve leti (leta 634), vendar je za naslednika imenoval Omarja, enega svojih generalov, ki je bil odličen strateg in je muslimansko vojsko popeljal v številne zmage. Pred koncem 7. stoletja je tako islam vladal severni [[Afrika|Afriki]], [[Sirija|Siriji]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mala Azija|Mali Aziji]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Irak]]u. Upiral se je edino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]]. Omar je imel težave z zagotavljanjem enotnosti ''ume''. Ko ga je smrtno ranil neki perzijski suženj, je še pravočasno določil šest tovarišev, ki bi izvolili naslednika. Vendar niso izbrali omenjenega Alija in njegovih privržencev (te so imenovali ''šiat Ali'', kar pomeni »Alijeva stranka«, ali ''šia'' - od tod [[šiiti|šiitstvo]]), marveč je bil izglasovan drug Prerokov zet Osman. Ta je kot pripadnik aristokratskega rodu Omajadov, nekdanjih Mohamedovih nasprotnikov, razdelil ključna mesta v državi med veljake Meke. Osmana so ubili beduini iz egipčanskih in iraških garnizonov, prebivalci Medine pa so za kalifa imenovali Alija. Šiiti od tedaj ne priznavajo nobenega naslednika zunaj Prerokove družine in je potemtakem Ali zanje prvi kalif. Ajša in več voditeljev v Meki so ga obtožili sokrivde Osmanove smrti. Stranki sta se spopadli v bitki, imenovani kamelja bitka, ker je potekala okrog Ajšine kamele. Ali je po spletu okoliščin izgubil kalifat, njegov sin Hasan se je svoji pravici odrekel in tako omogočil, da je to mesto prevzel Muavija, sicer Osmanov bratranec. Zadnja priložnost za zedinjenje ''ume'' je bila nato dokončno izgubljena leta 680 pri Karbali v Iraku, kjer so ubili drugega Alijevega sina Huseina skupaj z vso njegovo družino. Tega šiiti nikoli niso odpustili, zato so skozi stoletja začenjali mnoge upore, ki so jih vladajoči kalifi kruto dušili. Trideset let po prerokovi smrti se je ''uma'' razcepila na tri dele in tako je vse do danes. Trije deli so: * suniti (''suna'' pomeni navada, predpis), ki so večinska skupina, zvesti vladajočemu kalifu, * šiiti, privrženci družinske linije prvega pravega kalifa Alija, * in haridžiti (secesionisti), ki so zagovarjali mnenje, da ima skupnost pravico voliti svojega vodjo in ga tudi odstaviti. Vsaka skupina je dodala nekaj k razvoju mislimanskih verskih institucij, teologije in mistike. Islam je spodbudil in organiziral civilizacijo, temelječo na uradništvu in trgovini. Kalifi so se odrekli svoji verski funkciji in so vodenje vernikov zaupali ''ulemam'', teologom in strokovnjakom za kanonsko pravo. Islam, v katerem so bili večinoma Arabci, je sklenila zidava nove prestolnice, [[Bagdad]]a, leta 762. To je bil čas prevajanja grških filozofov, zdravnikov in alkimistov. Večino del so prevedli iz sirščine. == Značilnosti veroizpovedi == Mohamedovo sporočilo je ubesedeno v Kur'anu, ki je najčistejši izraz brezpogojnega monoteizma. Nekatere ključne prvine islama bi lahko strnili v naslednjih točkah: * Alah je Bog, edini Bog, je popolnoma svoboden, vseveden in vsemogočen, ne upravlja samo kozmičnih ritmov, marveč tudi življenje ljudi; * Človek je šibak, vendar ne zaradi morebitnega izvirnega greha, marveč zaradi tega, ker je ustvarjeno bitje; * Vsako dejanje je pod božjo oblastjo že samo zato, ker se izvrši po njegovi zaslugi; * Islam nima cerkvene organizacije in duhovščine, kot je značilna za [[krščanstvo]], prav tako je dosti bolj preprost monoteizem kot [[judaizem]] in [[krščanstvo]], kar je bila pri širitvi nedvomno njegova prednost, saj dopušča zelo malo teoloških špekulacij; * Versko življenje urejajo institucije, ki so hkrati pravni predpisi. To je predvsem tako imenovanih »pet stebrov vere«; * Koran se obrača na vse ljudi in ne samo na svetnike in popolneže, priznava družbene razlike, toda pred ''umo'' so vsi enaki; * Vesoljna zgodovina je nepretrgano razodevanje Boga, take so tudi zmage nevernikov. Zato je potrebna trajna vojna, da bi se svet spreobrnil k enoboštvu. === Pet stebrov vere - islamski šarti === Vera islam pomeni popolno pokornost in predanost Alahu, kar pomeni slediti njegovim zapovedim. Na prvem mestu je vsekakor monoteizem (Tewhid), ki pomeni vero v enega in edinega boga Alaha, kateremu nihče ni enak niti v eni sami lastnosti. Alahov Poslanec Mohamed naj bi rekel: Islam temelji na petih stvareh: izpovedovanju da ni drugega boga razen Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec, opravljanje molitve, dajanju zekata, opravljanju hadža in postu v mesecu Ramadanu. '''Kelime in šehadet''' - izpovedovanje, da ni drugega boga poleg Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec. Dokaz za to so mnogi ajeti v Koranu: »Alah priča da ni drugega boga poleg njega, vendar tudi angeli in učeni ljudje, da On postopa pravično. Ni drugega boga razen Njega, Silnega in Modrega.« (Približen prevod sure Ali Imran 18. ajeta). »Mohamed ni oče nikomur od vaših ljudi, temveč je Alahov Poslanec in zadnji glasnik vere – Alah vse dobro ve.« (Približen prevod iz sure Al-Ahzab 40. ajeta). Mohamed je prav tako veliko govoril o tem in učil ljudi monoteizmu (Tewhidu). '''Opravljanje molitve''' - Muslimanom je zapovedano, da petkrat dnevno opravljajo obvezno molitev. Vsaka molitev ima svoj čas (časovni interval) v katerem se jo mora opraviti. V Koranu se na veliko mestih omenja molitev in eno od teh je naslednje: »Jaz sem res Alah, drugega boga razen mene ni, zato se samo meni klanjaj in molitev opravljaj – da bi ti vedno bil na umu.« (Približen prevod iz sure Ta-ha 14. ajeta). '''Post v mesecu Ramadanu''' - post je verski obred (ibadet), ki pomeni da se vzdržiš od hrane, pijače, spolnega odnosa in drugih stvari ki kvarijo post od zore do sončnega zahoda. Alah pravi: »O verniki! Predpisuje vam se post, kot je predpisan onim pred vami, da bi bili bogaboječi.« (Približen prevod iz sure Al-Beqara 183. ajeta). Ebu Hurejre pravi, da je rekel Mohamed: »Kdor posti mesec Ramadan verujoč in upajoč (za nagrado), so mu oproščeni (mali) grehi, katere je do tedaj storil.« (Zabeležila Buhari in Muslim, sahih). '''Dajanje zekata''' - Vsak Musliman, ki ima določeno količino imetja, ima obveznost določen delež od imetja dajati kot zekat. Zekat se prav tako omenja v Koranu na veliko mestih in eden od teh je naslednji: »In vi molitev opravljajte in zekat dajajte in Poslancu pokorni bodite, da bi vam se milost dala« (Približen prevod iz sure An-Nur 56. ajeta). '''Opravljanje Hadža''' (romanje v Meko) - Hadž mora opraviti vsak musliman, če je zmožen za to. Alah v Koranu pravi: »In naznani ljudem hadž – prihajali ti bodo peš in vsaki utrujeni kameli, ki prihajajo z dolge poti.« (Približen prevod iz sure Al-Hadž 27. ajeta). Mohamed je rekel: »Hadž je obvezen enkrat v življenju. Kdor ga opravi večkrat, to je prostovoljno.« == Islam danes == [[Slika:Islam by country.png|thumb|400px|'''Islam v svetu'''. Zemljevid držav, v katerih je več kot pet odstotkov prebivalstva muslimanske veroizpovedi. Zeleno so označene sunitske države, rdeče so šiitske.]] Islam velja za drugo najbolj razširjeno veroizpoved na svetu (najbolj je razširjeno [[krščanstvo]]). Trenutno število vernikov najhitreje narašča prav v islamu. Danes se med muslimane prišteva 1,9 milijarde ljudi, kar je približno četrtina vsega svetovnega prebivalstva. Širitev islama izven tradicionalnega arabsko-muslimanskega kroga je dandanes mogoče pojasniti predvsem z migracijami v druge dežele. Največja muslimanska država je sicer [[Indonezija]]. Islam je edina veroizpoved, ki jo navajajo v uradnem nazivu držav. Nekatere se oznanjajo za »islamske republike«, vendar to niso edine države, kjer je v veljavi tako imenovano šariatsko pravo. V Sloveniji se je v popisu prebivalstva leta 2002 za pripadnike islamske veroizpovedi izreklo 47.488 državljanov Slovenije. == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Qureshi|first1=Nabeel|first2=|last2= |year=2018 |title=Razumeti islam in džihad|chapter= |publisher=Družina|isbn=978-961-04-0370-8 |cobiss=293432320}} * ELIADE, Mircea (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana. * WIET, Gaston et al. (1975): Zgodovina človeštva, Velike civilizacije srednjega veka (III/1), DZS, Ljubljana. * GOTTSCHALK, Louis (1972): Zgodovina človeštva, Temelji sodobnega sveta (IV/1), DZS, Ljubljana. * (2000) Kuran časni, Naklada C, Zagreb. * Koran, Učila, Tržič, 2005, prevajalec: Erik Majaron ISBN 978-961-233-554-0 * Koran, Atilova knjiga, Radenci, 2003, prevajalec: Klemen Jelinčič == Zunanje povezave == * [http://www.cennet.ws cennet] * [http://www.resnica-haq.com Resnica o Islamu] ** [http://www.oddaja-islam.com Oddaja-Islam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103234747/http://oddaja-islam.com/ |date=2014-01-03 }} ** [http://www.koran.si Koran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211211123935/http://koran.si/ |date=2021-12-11 }} {{Wikislovar|islam|Islam}} [[Kategorija:Monoteizem]] [[Kategorija:Abrahamske religije]] [[Kategorija:Islam|*]] {{normativna kontrola}} mr3uqhr2emimiluhjw8ugcpsqpe64aa 6676219 6676199 2026-05-15T20:13:14Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27191-10|~2026-27191-10]] ([[User talk:~2026-27191-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6296256 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{islam}} '''Islam''' ([[arabščina|arabsko]] الإسلام ,''al-Islaam'') je [[monoteizem|monoteistična]] [[religija]] [[musliman]]ov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko [[nadangel]]a [[Gabrijel]]a razodel preroku Mohamedu (ar. ''Muhammadu''). To razodetje je zabeleženo v [[Koran]]u (Kur'an), sveti knjigi Islama. ''Islam'' pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz ''diin'', ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena ''s-l-m'' in je v [[etimologija|etimološkem]] sorodu z besedami, kot npr. ''salaam'' (»mir«; tudi običajen pozdrav) ali ''muslim''. Iz množinske oblike slednje besede (''musulmaan'') izhaja izraz za muslimana, ki pomeni »božjega [[vazal]]a«, oziroma »tistega, ki se pokori oz. preda« (bogu). Islam se naslanja na monoteistično tradicijo [[Sveto pismo|svetopisemskega]] [[patriarh|očaka]] [[Abraham]]a, zato ga skupaj z [[judovstvo]]m in [[krščanstvo]]m uvrščamo med [[abrahamska religija|abrahamske religije]]. Po muslimanskem izročilu vsa našteta verstva podajajo isto poslanico Boga človeštvu, pri čemer podaja Koran, sveta knjiga islama, poslednje razodetje boga. V večini islamskih verskih praks verniki ne potrebujejo duhovnika kot posrednika za stik z bogom in naj bi sami brali sveto knjigo Koran. Pomen duhovščine je, razen pri šiitih, manjši kot v [[Rimskokatoliški|katoliški]] cerkvi. Islam obsega tri glavne veje verovanja, ki si medsebojno nasprotujejo glede nasledstva Mohamedovega sporočila; to so [[suniti|sunitska]], [[šiiti|šiitska]] in [[haridžizem|haridžitska veja]]. Nekateri priznavajo [[sufizem]], mistični islam, kot četrto vejo islama, vendar pa se imajo mnogi sufistični redovi, ki jih najdemo po vsem islamskem svetu od [[Senegal]]a do [[indijska podcelina|indijske podceline]], bodisi za sunite, bodisi za šiite. Morda najbolj jedrnato in jasno je verovanje muslimanov izraženo v dveh ''šahaddah'' (kar v arabščini pomeni »dve trditvi«): ''Laa ilahi ila-llah; Muhammade rasulu-llah'' — »Ni drugega Boga razen Alaha in ; Mohamed je Božji prerok«. Recitiranje in verovanje v ti trditvi, ki predstavljata enega od [[stebri islama|stebrov islama]], sta pot do islamske vere. == Mohamed in nastanek islama == ''»Med vsemi ustanovitelji vesoljnih relgij je Mohamed edini, čigar življenjska pot nam je v glavnem znana,«'' je zapisal znani [[religiologija|religiolog]] [[Mircea Eliade]]. Rodil se je med 567. in 572. letom v Meki in je pripadal plemenu Kurejš oziroma rodu Hašim. Vzgajal ga je dedek in nato še stric po materini strani Abu Talib. Ko je bil star 25 let je vstopil v službo k bogati vdovi Hadidži ter imel tako priložnost večkrat s karavanami potovati v [[Sirija|Sirijo]]. S svojo gospodarico se je oženil, čeprav je bila starejša od njega (ob poroki je imela štirideset let). Zakon je bil domnevno srečen, imela sta sedem otrok - tri sinove (vsi so kmalu umrli) in štiri hčere. Med slednjimi je bila tudi najmlajša, Fatima, ki se je poročila z njegovim bratrancem. Eliade je še zapisal, da je Hadidžino mesto v njegovem življenju pomembno, saj mu je ona vlivala poguma med preizkušnjami religioznega poklica. Mohamed je pred poslanstvom doživel nekaj razodetij. V [[sura|suri]] 53, 1-18, govori o prvem. Ko je nekoč spal v votlini, kamor je velikokrat šel, je prišel, kot pravi izročilo, k njemu angel Gabriel s knjigo v roki in mu ukazal, naj bere. Sura 96, 1-5: ''»Čitaj, u ime Gospodara tvoga koji,stvara. Stvara čovjeka od ugruška! Čitaj, plemenit je Gospodar tvoj, koji poučava peru, koji čovjeka poučava onome što on ne zna.«'' (Kur'an časni, Naklada C, Zagreb, 2000, str.814) (Prevod: »Beri v imenu tvojega Gospodarja, ki ustvarja. Ki ustvarja človeka iz strdka krvi. Beri, plemenit je tvoj Gospodar,ki uči pero, ki človeka uči, česar ne ve.«). O božjih razodetjih je sprva pripovedoval samo ženi in nekaterim bližnjim prijateljem ter bodočima [[kalif]]oma Osmanu in Abu Bakru. Poslančevo pot je izbral po videnju 612. leta, ko mu je bilo ukazano, naj javno oznani svoja razodetja. Teme njegovega učenja so bile med drugim: * poudarjanje mogočnosti in usmiljenosti Boga, * bližina sodbe * oznanjanje enega Boga. Alah, ki v prevodu pomeni Bog, so sicer poznali še pred njegovimi pridigami in ga tudi priznavali za stvarnika neba in zemlje ter varuha rodovitnosti, toda poleg njega so častili še druge bogove in boginje. Prerok pa je na Alahov ukaz začel oznanjati pravo vero, ''islam'', »podrejanje«. Njegovemu sporočilu niso nasprotovali, dokler ni začel ogrožati že obstoječih bogov, kot so boginje Lat, Uzi in Manat. Za tedanjo oligarhijo je bila njegova veroizpoved nevarna in bi lahko pomenila izgubo privilegijev. Okrog leta 615 je Mohamed rekel svojim družabnikom da se izselijo v krščansko Abesinijo zaradi njihove varnosti. Umaknil se je pred preganjanji, prav tako se je bal razkola. Na poti so poskušali prenesti sporočilo islama dve mesti oazi, in sicer Taifo in Jasribo. V prvem je Mohamed doživel polom, medtem ko je imel v Jasrivi (poznejši Medini) več uspeha. Med drugim zato, ker je bilo tam kar precej [[Judi|Judov]], tako da mnogim tamkajšnjim prebivalcem [[monoteizem]] ni bil tuj. Pomembna je letnica 622. To je leto, ko je 75 mož in dve ženski iz Jasriba romalo v [[Meka|Meko]] (tedaj največje središče dejavnosti v Arabiji), kjer so se na skrivaj sestali s Prerokom in s slovesno prisego obljubili, da se bodo bojevali zanj. Selitev, ''hidžra'', je bila uspešna. Leto dni po tem so zgradili hišo, ki je služila za zbirališče vernikom. V tem obdobju se je ukvarjal predvsem z organizacijo skupnosti vernikov, tako imenovane ''ume''. Teološka zgradba islama je bila zaključena, ko je zapustil Meko, medtem ko je v Medini opredelil pravila kulta, kot so molitve, post, miloščine, romanja. Zelo si je prizadeval, da bi spreobrnil tamkajšnje Jude. Dokončni prelom zgodovina beleži 11. februarja 624, ko Mohamed prejme novo razodetje, ki je muslimanom zapovedovalo, na se pri molitvah ne obračajo več proti Jeruzalemu, namreč proti Meki. Z različnimi odpravami, tudi vojaškimi, so muslimani počasi razširjali svojo veroizpoved. V nekem trenutku je napovedal popolno vojno mnogoboštvu. Zagotovo je k širitvi pripomoglo dejstvo, da se je do poražencev vedel prizanesljivo. Več je tudi dosegel s spretnimi pogajanji kot z orožjem, čemur so sledili njegovi nasledniki, kalifi. Mohamed se je 632. leta še slednjič odpravil v Meko, kar je bilo njegovo zadnje romanje. Tedaj je predpisal pravila ''hadža'', ki jim verniki sledijo še danes. Po vrnitvi v Medino je zbolel in umrl 6. junija, domnevno na rokah svoje najljubše žene Ajše (po Hadidžini smrti je oženil devet žena). Mohamed je tako rekoč ustanovil arabski narod in omogočil, da se je širjenje islama raztegnilo čez etnične in rasne meje. == Islam po Mohamedu == [[Slika:Mosque.jpg|thumb|[[Mošeja]]/Klanjanje]] Prerok ni določil naslednika, kar je kmalu privedlo do trajnega razkola. Še pred njegovim pogrebom so za kalifa izvolili Abu Bakra, očeta njegove najljubše žene Ajše. Domnevno je bil Mohamedu bližje Ali, mož njegove hčere Fatime. Da bi ohranili enotnost ''ume'', je Ali s privrženci priznal Abu Bakra, ker je bil ta že v letih in bržda bi ga tako ali tako kmalu nasledil. Abu Bakr je umrl čez dve leti (leta 634), vendar je za naslednika imenoval Omarja, enega svojih generalov, ki je bil odličen strateg in je muslimansko vojsko popeljal v številne zmage. Pred koncem 7. stoletja je tako islam vladal severni [[Afrika|Afriki]], [[Sirija|Siriji]], [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Mala Azija|Mali Aziji]], [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in [[Irak]]u. Upiral se je edino [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]]. Omar je imel težave z zagotavljanjem enotnosti ''ume''. Ko ga je smrtno ranil neki perzijski suženj, je še pravočasno določil šest tovarišev, ki bi izvolili naslednika. Vendar niso izbrali omenjenega Alija in njegovih privržencev (te so imenovali ''šiat Ali'', kar pomeni »Alijeva stranka«, ali ''šia'' - od tod [[šiiti|šiitstvo]]), marveč je bil izglasovan drug Prerokov zet Osman. Ta je kot pripadnik aristokratskega rodu Omajadov, nekdanjih Mohamedovih nasprotnikov, razdelil ključna mesta v državi med veljake Meke. Osmana so ubili beduini iz egipčanskih in iraških garnizonov, prebivalci Medine pa so za kalifa imenovali Alija. Šiiti od tedaj ne priznavajo nobenega naslednika zunaj Prerokove družine in je potemtakem Ali zanje prvi kalif. Ajša in več voditeljev v Meki so ga obtožili sokrivde Osmanove smrti. Stranki sta se spopadli v bitki, imenovani kamelja bitka, ker je potekala okrog Ajšine kamele. Ali je po spletu okoliščin izgubil kalifat, njegov sin Hasan se je svoji pravici odrekel in tako omogočil, da je to mesto prevzel Muavija, sicer Osmanov bratranec. Zadnja priložnost za zedinjenje ''ume'' je bila nato dokončno izgubljena leta 680 pri Karbali v Iraku, kjer so ubili drugega Alijevega sina Huseina skupaj z vso njegovo družino. Tega šiiti nikoli niso odpustili, zato so skozi stoletja začenjali mnoge upore, ki so jih vladajoči kalifi kruto dušili. Trideset let po prerokovi smrti se je ''uma'' razcepila na tri dele in tako je vse do danes. Trije deli so: * suniti (''suna'' pomeni navada, predpis), ki so večinska skupina, zvesti vladajočemu kalifu, * šiiti, privrženci družinske linije prvega pravega kalifa Alija, * in haridžiti (secesionisti), ki so zagovarjali mnenje, da ima skupnost pravico voliti svojega vodjo in ga tudi odstaviti. Vsaka skupina je dodala nekaj k razvoju mislimanskih verskih institucij, teologije in mistike. Islam je spodbudil in organiziral civilizacijo, temelječo na uradništvu in trgovini. Kalifi so se odrekli svoji verski funkciji in so vodenje vernikov zaupali ''ulemam'', teologom in strokovnjakom za kanonsko pravo. Islam, v katerem so bili večinoma Arabci, je sklenila zidava nove prestolnice, [[Bagdad]]a, leta 762. To je bil čas prevajanja grških filozofov, zdravnikov in alkimistov. Večino del so prevedli iz sirščine. == Značilnosti veroizpovedi == Mohamedovo sporočilo je ubesedeno v Kur'anu, ki je najčistejši izraz brezpogojnega monoteizma. Nekatere ključne prvine islama bi lahko strnili v naslednjih točkah: * Alah je Bog, edini Bog, je popolnoma svoboden, vseveden in vsemogočen, ne upravlja samo kozmičnih ritmov, marveč tudi življenje ljudi; * Človek je šibak, vendar ne zaradi morebitnega izvirnega greha, marveč zaradi tega, ker je ustvarjeno bitje; * Vsako dejanje je pod božjo oblastjo že samo zato, ker se izvrši po njegovi zaslugi; * Islam nima cerkvene organizacije in duhovščine, kot je značilna za [[krščanstvo]], prav tako je dosti bolj preprost monoteizem kot [[judaizem]] in [[krščanstvo]], kar je bila pri širitvi nedvomno njegova prednost, saj dopušča zelo malo teoloških špekulacij; * Versko življenje urejajo institucije, ki so hkrati pravni predpisi. To je predvsem tako imenovanih »pet stebrov vere«; * Koran se obrača na vse ljudi in ne samo na svetnike in popolneže, priznava družbene razlike, toda pred ''umo'' so vsi enaki; * Vesoljna zgodovina je nepretrgano razodevanje Boga, take so tudi zmage nevernikov. Zato je potrebna trajna vojna, da bi se svet spreobrnil k enoboštvu. === Pet stebrov vere - islamski šarti === Vera islam pomeni popolno pokornost in predanost Alahu, kar pomeni slediti njegovim zapovedim. Na prvem mestu je vsekakor monoteizem (Tewhid), ki pomeni vero v enega in edinega boga Alaha, kateremu nihče ni enak niti v eni sami lastnosti. Alahov Poslanec Mohamed naj bi rekel: Islam temelji na petih stvareh: izpovedovanju da ni drugega boga razen Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec, opravljanje molitve, dajanju zekata, opravljanju hadža in postu v mesecu Ramadanu. '''Kelime in šehadet''' - izpovedovanje, da ni drugega boga poleg Alaha in da je Mohamed njegov Poslanec. Dokaz za to so mnogi ajeti v Koranu: »Alah priča da ni drugega boga poleg njega, vendar tudi angeli in učeni ljudje, da On postopa pravično. Ni drugega boga razen Njega, Silnega in Modrega.« (Približen prevod sure Ali Imran 18. ajeta). »Mohamed ni oče nikomur od vaših ljudi, temveč je Alahov Poslanec in zadnji glasnik vere – Alah vse dobro ve.« (Približen prevod iz sure Al-Ahzab 40. ajeta). Mohamed je prav tako veliko govoril o tem in učil ljudi monoteizmu (Tewhidu). '''Opravljanje molitve''' - Muslimanom je zapovedano, da petkrat dnevno opravljajo obvezno molitev. Vsaka molitev ima svoj čas (časovni interval) v katerem se jo mora opraviti. V Koranu se na veliko mestih omenja molitev in eno od teh je naslednje: »Jaz sem res Alah, drugega boga razen mene ni, zato se samo meni klanjaj in molitev opravljaj – da bi ti vedno bil na umu.« (Približen prevod iz sure Ta-ha 14. ajeta). '''Post v mesecu Ramadanu''' - post je verski obred (ibadet), ki pomeni da se vzdržiš od hrane, pijače, spolnega odnosa in drugih stvari ki kvarijo post od zore do sončnega zahoda. Alah pravi: »O verniki! Predpisuje vam se post, kot je predpisan onim pred vami, da bi bili bogaboječi.« (Približen prevod iz sure Al-Beqara 183. ajeta). Ebu Hurejre pravi, da je rekel Mohamed: »Kdor posti mesec Ramadan verujoč in upajoč (za nagrado), so mu oproščeni (mali) grehi, katere je do tedaj storil.« (Zabeležila Buhari in Muslim, sahih). '''Dajanje zekata''' - Vsak Musliman, ki ima določeno količino imetja, ima obveznost določen delež od imetja dajati kot zekat. Zekat se prav tako omenja v Koranu na veliko mestih in eden od teh je naslednji: »In vi molitev opravljajte in zekat dajajte in Poslancu pokorni bodite, da bi vam se milost dala« (Približen prevod iz sure An-Nur 56. ajeta). '''Opravljanje Hadža''' (romanje v Meko) - Hadž mora opraviti vsak musliman, če je zmožen za to. Alah v Koranu pravi: »In naznani ljudem hadž – prihajali ti bodo peš in vsaki utrujeni kameli, ki prihajajo z dolge poti.« (Približen prevod iz sure Al-Hadž 27. ajeta). Mohamed je rekel: »Hadž je obvezen enkrat v življenju. Kdor ga opravi večkrat, to je prostovoljno.« == Islam danes == [[Slika:Islam by country.png|thumb|400px|'''Islam v svetu'''. Zemljevid držav, v katerih je več kot pet odstotkov prebivalstva muslimanske veroizpovedi. Zeleno so označene sunitske države, rdeče so šiitske.]] Islam velja za drugo najbolj razširjeno veroizpoved na svetu (najbolj je razširjeno [[krščanstvo]]). Trenutno število vernikov najhitreje narašča prav v islamu. Danes se med muslimane prišteva 1,9 milijarde ljudi, kar je približno četrtina vsega svetovnega prebivalstva. Širitev islama izven tradicionalnega arabsko-muslimanskega kroga je dandanes mogoče pojasniti predvsem z migracijami v druge dežele. Največja muslimanska država je sicer [[Indonezija]]. Islam je edina veroizpoved, ki jo navajajo v uradnem nazivu držav. Nekatere se oznanjajo za »islamske republike«, vendar to niso edine države, kjer je v veljavi tako imenovano šariatsko pravo. V Sloveniji se je v popisu prebivalstva leta 2002 za pripadnike islamske veroizpovedi izreklo 47.488 državljanov Slovenije. == Viri == * {{navedi knjigo |last1=Qureshi|first1=Nabeel|first2=|last2= |year=2018 |title=Razumeti islam in džihad|chapter= |publisher=Družina|isbn=978-961-04-0370-8 |cobiss=293432320}} * ELIADE, Mircea (1996): Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana. * WIET, Gaston et al. (1975): Zgodovina človeštva, Velike civilizacije srednjega veka (III/1), DZS, Ljubljana. * GOTTSCHALK, Louis (1972): Zgodovina človeštva, Temelji sodobnega sveta (IV/1), DZS, Ljubljana. * (2000) Kuran časni, Naklada C, Zagreb. * Koran, Učila, Tržič, 2005, prevajalec: Erik Majaron ISBN 978-961-233-554-0 * Koran, Atilova knjiga, Radenci, 2003, prevajalec: Klemen Jelinčič == Zunanje povezave == * [http://www.cennet.ws cennet] * [http://www.resnica-haq.com Resnica o Islamu] ** [http://www.oddaja-islam.com Oddaja-Islam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140103234747/http://oddaja-islam.com/ |date=2014-01-03 }} ** [http://www.koran.si Koran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211211123935/http://koran.si/ |date=2021-12-11 }} {{Wikislovar|islam|Islam}} [[Kategorija:Monoteizem]] [[Kategorija:Abrahamske religije]] [[Kategorija:Islam|*]] {{normativna kontrola}} 4l0olkxw7p5zvarcx12lyu1lb8xme9n 0 12102 6676254 6675557 2026-05-15T21:44:19Z Nareto 77605 /* Znani piloti */ 6676254 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. == Civilni certifikacijski sistemi == [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} == Šolanje prometnega pilota == [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} == Delovni dan prometnega pilota == Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) == Civilne pilotske uniforme == [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} === Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote === [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) === Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA === [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta == Plače == Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 2wa8xt8hbf5qospos4da586d452bcct 6676259 6676254 2026-05-15T22:02:45Z Nareto 77605 /* Šolanje prometnega pilota */ 6676259 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. == Civilni certifikacijski sistemi == [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} == Šolanje prometnega pilota == [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> === Pay to Fly P2F === Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} == Delovni dan prometnega pilota == Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) == Civilne pilotske uniforme == [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} === Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote === [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) === Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA === [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta == Plače == Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> hquacfumpg5xj863w4kh2jvev3nu73l 6676263 6676259 2026-05-15T22:18:01Z Nareto 77605 /* Civilni certifikacijski sistemi */ 6676263 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. === Tržne zahteve === Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 3ve535xawynb3ekb0kaa6eyjmhrt06b 6676264 6676263 2026-05-15T22:22:25Z Nareto 77605 /* Letalske knjige */ 6676264 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> junsuy0zom3p2q9i22h4r53fby8vr03 6676265 6676264 2026-05-15T22:23:09Z Nareto 77605 /* Tržne zahteve v civilnem letalstvu */ 6676265 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> qvqcz6hseb7nosbhtdmv288jtsfw6do 6676266 6676265 2026-05-15T22:28:33Z Nareto 77605 /* Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote */ 6676266 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 0kulkemkj1ikhda6ph2pa40ym2fffpb 6676267 6676266 2026-05-15T22:43:20Z Nareto 77605 /* Letalski filmi */ 6676267 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:StudentE6BFlightComputer.jpg|sličica|[[E6B]] analogni računalnik]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|pilotski aluminjasti kovček na štirih kolesih]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 03n7i4nuf1einnx20w8uhwc9qb2xo7p 6676272 6676267 2026-05-15T23:09:27Z Nareto 77605 /* Znani piloti */ 6676272 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:StudentE6BFlightComputer.jpg|sličica|[[E6B]] analogni računalnik]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|pilotski aluminjasti kovček na štirih kolesih]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> oq1odm2mcj2toh7xt7y5vsy2h0y8m6o 0 12903 6676275 6671591 2026-05-15T23:32:36Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ tn 6676275 wikitext text/x-wiki '''Občinski praznik''' je uradni [[praznik]] posamezne [[občina|občine]]. Predstavlja dan, ko se občani spomnijo določenega zgodovinskega dogodka, na katerega so ponosni ali daje občini posebno istovetnost. Občinski praznik se praviloma praznuje na obletnico dogodka, pogosto s [[proslava|proslavo]], [[veselica|veselico]] ali [[ognjemet]]om. == Seznam == {| class="wikitable" ! width="20%" | Občina ! width="20%" | Datum občinskega praznika ! width="60%" | Izvor datuma praznika |- | [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[5. maj]] [[1945]] | dan ustanovitve Narodne vlade Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Praznik občine Ajdovščina|url=https://www.ajdovscina.si/ajdovscina/praznik_obcine_ajdovscina/|website=Obcina Ajdovscina|accessdate=2021-05-19|language=sl|first=Občina|last=Ajdovščina}}</ref>, v spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji |- | [[Občina Ankaran|Ankaran]] | [[21. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Praznovanje prvega občinskega praznika in dneva državnosti 24. junija 2019|url=https://www.obcina-ankaran.si/sl/za-obcane/novice/praznovanje-prvega-obcinskega-praznika-in-dneva-drzavnosti-24-junija-2019|website=Občina Ankaran - Comune di Ancarano|accessdate=2021-05-19}}</ref> [[2018]] | dan uradne ustanovitve [[Debeli rtič|Krajinskega parka Debeli rtič]] |- | [[Občina Apače|Apače]] | [[14. september]]<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 NAMESTO 14. MARCA, 14. SEPTEMBRA!|url=http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/namesto_14_marca_14_septembra|website=www.tvsrk-11.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> | Izbran glede na ruralnost občine, saj se v času sredine septembra praviloma pričnejo opravljati spravila pridelkov<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 NAMESTO 14. MARCA, 14. SEPTEMBRA!|url=http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/namesto_14_marca_14_septembra|website=www.tvsrk-11.si|accessdate=2023-05-03}}</ref>. |- | [[Občina Beltinci|Beltinci]] | [[17. avgust]] [[1919]] | dan proglasitve osvoboditve in izročitve Prekmurja civilni jugoslovanski upravi<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Beltinci|url=https://www.beltinci.si/objave/191|website=www.beltinci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Benedikt|Benedikt]] | [[11. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list Republike Slovenije št. 60/2000 - e-obcina.si|url=https://www.e-obcina.si/objava/121467|website=www.e-obcina.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> | godovni dan župnijskega zavetnika [[Benedikt Nursijski|svetega Benedikta]]<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 10. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE BENEDIKT|url=http://www.tvradgona.si/gospodarstvo/10_obcinski_praznik_obcine_benedikt|website=www.tvradgona.si|accessdate=2022-09-05}}</ref> |- | [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] | [[29. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-1463/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-bistrica-ob-sotli|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Peter|svetega Petra]]<ref>{{Navedi splet|title=V Bistrici ob Sotli počastili občinske nagrajence in namenu predali nov gasilski dom (foto, video)|url=https://kozjansko.info/2021/06/v-bistrici-ob-sotli-pocastili-obcinske-nagrajence-in-namenu-predali-nov-gasilski-dom-foto-video/|website=Kozjansko.info|date=2021-06-26|accessdate=2022-09-05|language=sl-SI|first=Emilija|last=Sterlek}}</ref> |- | [[Občina Bled|Bled]] | [[10. april]] [[1004]] | dan podaritve Bleda in sosednjega ozemlja med obema Savama s strani cesarja Henrika II. briksenskemu škofu Albuinu<ref>{{Navedi splet|title=Bled jutri praznuje {{!}} Gorenjski glas na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/26650d37361f4b5cac8b2ba4f2bf7936/Gorenjski-glas/Gorenjska/Bled-jutri-praznuje|website=novice.najdi.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Bloke|Bloke]] | [[29. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20045149|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Mihael|svetega Mihaela]]<ref>{{Navedi splet|title=Bloke: Na praznovanju ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja {{!}} Notranjsko primorske novice|url=https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/|date=2019-10-02|accessdate=2022-09-05|language=sl-SI|first=Notranjsko primorske|last=Novice|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/ |date=2022-09-05 }}</ref> |- | [[Občina Bohinj|Bohinj]] | [[26. avgust]] [[1778]] | dan, ko se je zgodil prvi vzpon štirih bohinjskih mož (Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer) na Triglav<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Bohinj|url=https://obcina.bohinj.si/objave/191|website=obcina.bohinj.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>; občina obeležuje tudi svoj kulturni praznik na [[26. marec]] v spomin na rojstvo bohinjskega pisatelja [[Janez Mencinger|Janeza Mencingerja]] leta 1838 na Brodu v Bohinju |- | [[Občina Borovnica|Borovnica]] | [[27. julij]] [[1857]] | dan slavnostnega odprtja [[Južna železnica|Južne železnice]] ter obletnica prve omembe kraja Borovnica leta 1257<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-2373/odlok-o-prazniku-obcine-borovnica|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Bovec|Bovec]] | [[4. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Z Valterjem Mlekužem ob bovškem občinskem prazniku|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15640|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-30}}</ref> | godovni dan župnijskega zavetnika [[Ulrik Augsburški|svetega Urha]] |- | [[Občina Braslovče|Braslovče]] | v mesecu [[September|septembru]] | v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta iz 1140<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik pod strogimi pogoji - braslovce.si|url=https://www.braslovce.si/objava/295766|website=www.braslovce.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Brda|Brda]] | v mesecu [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Brda|url=https://www.obcina-brda.si/obcina_brda/o_obcini/simboli/|website=www.obcina-brda.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=https://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=d388362d-b6c6-4ac2-a86c-1b80b125c160|website=www.lex-localis.info|accessdate=2025-10-02}}</ref> | v sklopu ''Praznika češenj'' v mesecu [[Junij|juniju]] |- | [[Občina Brezovica|Brezovica pri Ljubljani]] | [[4. oktober]] [[1994]] | datum ustanovitve občine |- | [[Občina Brežice|Brežice]] | [[28. oktober]] [[1941]] | dan ustanovitve [[Brežiška četa|brežiške čete]], ki je bila ustanovljena, da prepreči preseljevanje Slovencev iz Posavja<ref>[https://www.posavskiobzornik.si/novice/slavnostna-seja-ob-prazniku-obine-breice-letos-s-ekim-pridihom Slavnostna seja ob prazniku občine Brežice letos s češkim pridihom], Posavskiobzornik.si, pridobljeno 21. februar 2018.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razstava ob 80. obletnici ustanovitve Brežiške čete|url=http://www.posavskiobzornik.si/panorama/razstava-ob-80-obletnici-ustanovitve-breziske-cete-94962|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2022-09-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brežiški oktober 2025 prinaša bogat program praznovanj in obletnic {{!}} Občina Brežice {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/brezice/novice/breziski-oktober-2025-prinasa-bogat-program-praznovanj-in-obletnic.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-10-01|accessdate=2025-10-02|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Cankova|Cankova]] | [[25. maj]]<ref>https://www.cankova.si/sl/page.asp?id_meta_type=22&id_informacija=459&id_language=1</ref> | datum je bil določen na seji Občinskega sveta dne 3. december 2004 in ni povezan s pomembnimi dogodki v občini<ref>{{Navedi splet|title=Občina Cankova|url=https://www.cankova.si/sl/page.asp?id_meta_type=22&id_informacija=459&id_language=1|website=www.cankova.si|accessdate=2023-05-03}}</ref>. |- | [[Mestna občina Celje|Celje]] | [[11. april]] [[1451]] | dan podelitve oz. pridobitve mestnih pravic s strani [[Friderik II. Celjski|Friderika II. Celjskega]] |- | [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[23. september]] [[1919]] | dan smrti igralca, režiserja in dramaturga [[Ignacij Borštnik|Ignacija Borštnika]], ki se je rodil v Cerkljah leta 1858 |- | [[Občina Cerknica|Cerknica]] | [[12. junij]] [[1870]] | dan izvedbe cerkniškega tabora, organiziranega v okviru [[Taborsko gibanje|vseslovenskega taborskega gibanja]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20042340|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Cerkno|Cerkno]] | [[1. oktober]] [[1814]] | dan rojstva matematika in pedagoga [[Franc Močnik (matematik)|Franca Močnika]] (umrl 1892 v [[Gradec|Gradcu]]) ter ustanovitev [[16. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Janko Premrl-Vojko«|Vojkove brigade]] leta 1943 |- | [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] | zadnji teden v mesecu [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=cb50409a-edc7-45da-83fa-432a4dc3c9fe|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> | v spomin na 21. junij 1998, ko se je zgodil referendum za ustanovitev samostojne občine Cerkvenjak<ref>{{Navedi splet|title=Občina Cerkvenjak praznuje 25. rojstni dan|url=https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan|website=www.ovtar24.si|date=2023-05-30|accessdate=2023-06-05|language=sl-si|first=Tomaž|last=Kšela|archive-date=2023-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605105515/https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230605105515/https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan |date=2023-06-05 }}</ref> |- | [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] | prvi teden v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=641f1edf-3f92-410c-a202-6904b592f2d9|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-04}}</ref>, osrednja prireditev je na prvi petek v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - cirkulane.si|url=https://www.cirkulane.si/objave/191|website=www.cirkulane.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}</ref> | ? |- | [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] | [[8. maj]] [[1322]] | dan prve pisne omembe krajev Črenšovci, Zgornja Bistrica, Srednja Bistrica in Spodnja Bistrica<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Črenšovci|url=https://www.obcina-crensovci.si/objave/191|website=www.obcina-crensovci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[19. avgust]] | v spomin na zadnje boje 2. svetovne vojne v Mežiški dolini in zmago Koroškega odreda<ref>{{Navedi splet|title=19. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM - Občina Črna na Koroškem|url=http://www.crna.si/index.php/novice/dogodki-in-prireditve/3597-19-avgust-praznik-obcine-crna-na-koroskem|website=www.crna.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] | [[19. februar]] [[1944]] | datum prvega zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] – SNOS (19. in 20. februar 1944) v Črnomlju<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade: praznik občine Črnomelj je hkrati praznik celotne Slovenije|url=https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/|website=Stranka LMŠ|date=2019-02-18|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI|first=Luka|last=Schnabl|archive-date=2021-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519215522/https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519215522/https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/ |date=2021-05-19 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/obcinski-praznik/|website=www.crnomelj.si|accessdate=2025-10-02|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> |- | [[Občina Destrnik|Destrnik]] | [[25. maj]] | godovni dan župnijskega zavetnika [[Papež Urban I.|svetega Urbana]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Destrnik|url=https://www.destrnik.si/objave/191|website=www.destrnik.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Divača|Divača]] | [[7. julij]] [[1907]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/123037|title=}}</ref> | dan rojstva igralke [[Ida Kravanja|Ide Kravanja]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/123037|title=}}</ref> |- | [[Občina Dobje|Dobje]] | [[22. julij]] [[1998]] | dan sprejema zakona o ustanovitvi občine Dobje v Državnem zboru Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-2930/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-dobje/#2.%C2%A0%C4%8Dlen|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Praznik Občine Dobje za zaprtimi vrati|url=https://www.sentjur.net/praznik-obcine-dobje-za-zaprtimi-vrati/|website=sentjur.net|date=2020-08-13|accessdate=2022-09-05|language=en-US|first=Jure|last=Godler}}</ref> |- | [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] | [[6. december]] [[1868]] | dan rojstva pisatelja in učitelja [[Fran Jaklič|Frana Jakliča]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982068|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | [[Občina Dobrna|Dobrna]] | [[15. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Dobrna praznuje!|url=https://www.rfantasy.si/55647|website=www.rfantasy.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=rfantasy.si}}</ref> | začetek širitve turizma v Dobrni ob zaključku večjih obnovitvenih del v Termah Dobrna<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/37943|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] | [[25. junij]] [[1991]] | [[dan državnosti]] |- | [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[13. december]] [[1998]] | dan, ko je na prvi konstitutivni seji s potrditvijo mandatov občinskih svetnikov in župana nastala samostojna Občina Dobrovnik<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-5272/odlok-o-prazniku-obcine-dobrovnik|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[23. marec]] [[1754]] | dan rojstva matematika [[Jurij Vega|Jurija Vege]]<ref>{{Navedi splet|title=Čestitka župana ob občinskem prazniku|url=https://www.dol.si/sl/news/cestitka-zupana-ob-obcinskem-prazniku.html|website=Občina Dol pri Ljubljani|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] |[[22. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2530/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-dolenjske-toplice|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1998]]<ref>{{Navedi splet|title=Podeljena občinska priznanja Občine Dolenjske Toplice|url=https://vaskanal.com/podeljena-obcinska-priznanja-obcine-dolenjske-toplice/|website=Vaš kanal|date=2021-07-23|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref> | dan, ko je Državni zbor sprejel zakon, na osnovi katerega so Dolenjske Toplice postale samostojna občina<ref>{{Navedi splet|title=Podeljena občinska priznanja Občine Dolenjske Toplice|url=https://vaskanal.com/podeljena-obcinska-priznanja-obcine-dolenjske-toplice/|website=Vaš kanal|date=2021-07-23|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Domžale|Domžale]] | [[19. april]] [[1952]] | dan razglasitve Domžal za takratno mestno občino<ref>{{Navedi splet|title=19. april - praznik občine Domžale|url=https://www.kamra.si/novice/item/19-april-praznik-obcine-domzale.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-05-19|language=sl-si}}</ref> |- | [[Občina Dornava|Dornava]] | [[14. junij]] [[1178]] | dan prve pisne omembe kraja Dornava z okoliškimi hribi, gozdovi in vinogradi<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2231/statut-obcine-dornava|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Dravograd|Dravograd]] | [[4. julij]] [[1941]] | dan, ko je okupator izselil številne Dravograjčane v [[Srbija|Srbijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Dravograd ob prazniku izkazala priznanje najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam - Koroška Danes|url=http://www.koroskadanes.si/2019/07/148173/obcina-dravograd-ob-prazniku-izkazala-priznanje-najzasluznejsim-posameznikom-in-organizacijam/|website=www.koroskadanes.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Duplek|Duplek]] | med 1. in 7. [[julij]]em v sklopu Dupleškega tedna<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=38f62de8-2d02-4d77-a2a8-d812053be17e|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |? |- | [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] | [[23. november]] [[973]] | dan prve omembe krajev v današnji občini Gorenja vas - Poljane <ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=http://www.obcina-gvp.si/sl/content/obcina-gorenja-vas-poljane/obcinski-praznik.html|website=Občina Gorenja vas - Poljane|accessdate=2021-05-19|language=en}}</ref> |- | [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] | [[20. julij]] | godovni dan župnijske zavetnice [[Marjeta Antiohijska|svete Marjete]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=2fe81b64-7901-44fc-a75f-367a1156df80|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Gorje|Gorje]] | [[25. junij]]<ref>https://www.gorje.si/objave/191</ref> | dan državnosti |- | [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[1. oktober]] | tradicionalen datum spravila sadov s polj, vrtov, iz vinogradov in sadovnjakov<ref>{{Navedi splet|title=Občina Gornja Radgona obeležila svoj 24. občinski praznik|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/22375/obcina-gornja-radgona-obelezila-svoj-24-obcinski-praznik.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/11609|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-10-02}}</ref> |- | [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[30. junij]] [[1928]] | dan razglasitve Gornjega Gradu kot mesta<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Gornji Grad|url=https://www.gornji-grad.si/objave/191|website=www.gornji-grad.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[18. avgust]] [[1934]] | dan, ko sta v vasi [[Ženavlje]] s stratosferskim balonom pristala belgijska znanstvenika [[Max Cosyns]] in [[Nere van Elst]]<ref>{{Navedi splet|title=Krajinski park Goričko|url=http://arhiv.park-goricko.info/hu/informacije1bf8.html?id_informacija=133&id_jezik=2&id_tip1=6&id_tip2=0|website=arhiv.park-goricko.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Grad|Grad]] | [[8. avgust]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20011012|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> | ? |- | [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] | [[25. junij]] | dan državnosti |- | [[Občina Hajdina|Hajdina]] | v soboto pred [[Martinovo]] nedeljo (v mesecu [[November|novembru]])<ref>{{Navedi splet|url=http://os-hajdina.splet.arnes.si/files/2016/03/Vodom%C4%8Dev-svet.pdf|title=Vodomčev svet|publisher=OŠ Hajdina}}</ref> | god krajevnega zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik (prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino!) - hajdina.si|url=https://www.hajdina.si/objava/61509|website=www.hajdina.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] | [[23. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Hoče - Slivnica|url=https://hoce-slivnica.si/objave/191/|website=hoce-slivnica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> | določeno po občinskem odloku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hoce-slivnica.si/DownloadFile?id=475625|title=}}</ref> |- | [[Občina Hodoš|Hodoš]] | [[19. julij]] [[1998]] | dan uradnega nastanka občine<ref>https://hodos.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Horjul|Horjul]] | [[21. junij]] [[1998]] | dan uradnega nastanka občine<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - horjul.si|url=https://www.horjul.si/objave/191|website=www.horjul.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] | [[3. julij]] [[1934]] | v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev, steklarjev in kemičarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Osrednja proslava ob 3. juliju, prazniku Občine Hrastnik {{!}} Aktualno {{!}} Občina Hrastnik|url=https://www.hrastnik.si/obvestila/aktualno/osrednja-proslava-ob-3-juliju-prazniku-obcine-hrastnik-1413.html|website=www.hrastnik.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[7. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20141263|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[2013]] | datum svečanega podpisa listine o pobratenju med občinami Hrpelje - Kozina, Dolina in Lanišće ob odprti meji<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Švab in kolegi so bili izjemni«|url=https://www.primorski.eu/novice/232308-vab-in-kolegi-so-bili-izjemni-HEPR246634|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Idrija|Idrija]] | [[22. junij]] [[1508]] | dan odkritja ležišča cinabaritne rude na območju Idrije<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Idrija|url=https://idrija.si/objave/191/|website=idrija.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Ig|Ig]] | [[21. marec]]<ref>https://www.obcina-ig.si/predstavitev/obcinski-praznik/</ref> [[1848]] | dan obračuna Ižancev na graščino v noči 21. na 22. marec, ko se je velika truma kmetov zbrala in [[Napad na ižanski grad|napadla ižanski grad]] |- | [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[29. maj]] [[1868]] | dan, ko je pisatelj [[Josip Jurčič]] postal urednik časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Ivančna Gorica postala ena najbolj dinamično razvojnih v Sloveniji|url=https://demokracija.si/slovenija/obcina-ivancna-gorica-postala-ena-najbolj-dinamicno-razvojnih-v-sloveniji/|website=Demokracija|date=2018-05-31|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Izola|Izola]] | [[11. julij]] [[1944]] | dan množičnega odhoda Izolanov v partizane<ref>{{Navedi splet|title=Bliža se izolski občinski praznik « Občina Izola|url=https://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/|website=Občina Izola|accessdate=2021-05-19|language=en|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807223514/http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807223514/http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/ |date=2019-08-07 }}</ref> |- | [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[4. junij]] [[1942]] | dan požiga sedmih vasi na desnem bregu reke [[Reka (reka)|Reke]] s strani okupatorja<ref>{{Navedi splet |url=https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-10 |archive-date=2021-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |date=2021-04-10 }}</ref> |- | [[Občina Jesenice|Jesenice]] | [[20. marec]] [[1929]] | dan preimenovanja trga Jesenice v mesto<ref>{{Navedi splet|title=Spominski dan občine Jesenice - Občina Jesenice|url=https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice|website=www.jesenice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl-si|first=Ines|last=Dvoršak|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice |date=2021-04-10 }}</ref> |- | [[Občina Jezersko|Jezersko]] | [[10. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - jezersko.si|url=https://www.jezersko.si/objave/191|website=www.jezersko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> [[1919]] | dan podpisa [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|senžermenske mirovne pogodbe]], ko je bila postavljena državna meja z [[Avstrija|Avstrijo]]<ref>{{Navedi splet|work=Gorenjski glas|title=Jezersko je praznovalo|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20180912/C/180919939/1017 |accessdate=2022-09-05|first=Besedilo: Danica Zavrl Žlebir Kategorija: Jezersko /|last=sreda|first2=12|last2=September 2018 / 09:09}}</ref>; 19. junij (krajevni praznik)<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - jezersko.si|url=https://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:B7DoDUZCYIIJ:https://www.jezersko.si/objave/191&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si|website=webcache.googleusercontent.com|accessdate=2022-09-01}}</ref>, v spomin na množičen odhod domačinov v boj proti okupatorju v 2. svetovni vojni<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jezersko.si/files/other/news/169/9398506_Odlok_obcinski_praznik.pdf|title=Odlok o občinskem prazniku Občine Jezersko |publisher=Občin Jezersko}}</ref> |- | [[Občina Juršinci|Juršinci]] | [[10. avgust]] | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]]<ref name="#1">{{Navedi splet|title=V Turnišču proslavili občinski praznik|url=https://www.vecer.com/navaden/201211205852125-5852125|website=www.vecer.com|date=2012-11-19|accessdate=2021-05-19|language=sl-si}}</ref> |- | [[Občina Kamnik|Kamnik]] | [[29. marec]] [[1874]] | dan rojstva generala [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - kamnik.si|url=https://www.kamnik.si/objave/191|website=www.kamnik.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]] | [[29. april]] [[1847]] | dan smrti duhovnika [[Valentin Stanič|Valentina Staniča]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje Občina Kanal ob Soči|url=https://obcina-kanal.si/sl/novice/2022042914173112/danes-praznuje-obcina-kanal-ob-soci|website=obcina-kanal.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> |- | [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] | [[25. junij]] [[1991]] | [[dan državnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1998676|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Kobarid|Kobarid]] | [[15. oktober]] [[1844]] | dan rojstva pesnika [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]] |- | [[Občina Kobilje|Kobilje]] | zadnji teden v [[Avgust|avgustu]]<ref>{{Citat|title=Občinski praznik Kobilje|url=https://www.youtube.com/watch?v=ngKTHgT-nBA|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref> | ? |- | [[Občina Kočevje|Kočevje]] | [[3. oktober]] [[1943]] | datum v spomin zasedanju [[Kočevski zbor|Zbora odposlancev]] v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 v takratnem Sokolskem domu<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Kočevje|url=https://kocevje.si/objave/191|website=kocevje.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Mestna občina Koper|Koper]] | [[15. maj]] [[1921]] | dan [[Marežganski upor|Marežganskega upora]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Mestne občine Koper|url=https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper|website=rvk.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper |date=2021-04-10 }}</ref> |- | [[Občina Komen|Komen]] | [[21. junij]] [[1994]] | dan sprejema simbolov Občine Komen za uradne<ref>{{Navedi splet|title=Sporočila za javnost - Občina Komen|url=https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471|website=www.komen.si|accessdate=2021-05-19|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471 |date=2021-04-10 }}</ref> |- | [[Občina Komenda|Komenda]] | [[15. maj]]<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.komenda.si/DownloadFile?id=594574|website=|accessdate=2025-10-02}}</ref> | določeno po občinskem odloku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.komenda.si/DownloadFile?id=594574|title=}}</ref> |- | [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[16. avgust]] [[1252]] | dan prve omembe Kostanjevice na Krki kot mesta v pisnih virih; spominski dan: 21. oktober 1943, v spomin na streljanje nedolžnih talcev v Kostanjevici<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-1380/odlok-o-obcinskem-prazniku-in-spominskem-dnevu-obcine-kostanjevica-na-krki|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Kostel|Kostel]] | [[24. junij]] [[1336]] | prva pisna omemba [[Grad Kostel|gradu Kostel]] v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Visit Kostel|url=http://visitkostel.com/prireditev-ob-obcinskem-prazniku/|website=www.kostel.si|accessdate=}}</ref> |- | [[Občina Kozje|Kozje]] | [[15. april]] [[1016]] | na ta dan je rimski cesar Henrik II. podaril grofu Viljemu Breže-Selškemu naselje Kozje s 30 kraljevskimi kmetijami in to v dokaz ovekovečil<ref>{{Navedi splet|title=PRAZNIK OBČINE KOZJE – 15. april - kozje.si|url=https://www.kozje.si/objava/194529|website=www.kozje.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Mestna občina Kranj|Kranj]] | [[3. december]] [[1800]] | dan rojstva pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105202114/https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105202114/https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |date=2022-01-05 }}</ref> |- | [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[7. avgust]] [[1895]] | datum postavitve [[Aljažev stolp|Aljaževega stolpa]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Kranjska Gora|url=https://obcina.kranjska-gora.si/objave/191|website=obcina.kranjska-gora.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.kranjska-gora.si/DownloadFile?id=156508|title=}}</ref> |- | [[Občina Križevci|Križevci pri Ljutomeru]] | [[8. september]] | tradicionalni dan, ko so v sklopu kmečkega praznika kmetje prirejali preizkušnje konj, sčasoma so te prerasle v konjske dirke<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3451/odlok-o-o-obcinskem-prazniku-obcine-krizevci|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Mestna občina Krško|Krško]] | [[7. junij]] | v spomin na prve krške žrtve in vrnitev izgnancev<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objave/191|website=www.krsko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Kungota|Kungota]] | [[7. junij]] | dan, ko je [[Andrej Perlah|Andrej Perlach]] overil oporoko ter zapustil del svojega premoženja za ustanovitev takratnega štipendijskega sklada za tamkajšnje krajane<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.kungota.si/objava/1115162|website=|accessdate=2025-10-02|language=sl|last=}}</ref> |- | [[Občina Kuzma|Kuzma]] | [[2. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3457/odlok-o-dolocitvi-obcinskega-praznika-obcine-kuzma|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1991]] | v spomin na [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevno vojno]] – dan, ko je zadnji vojak agresorske vojske zapustil Kuzmo |- | [[Občina Laško|Laško]] | [[7. november]] [[1227]] | dan prve omembe Laškega kot trga v pisnem viru – listini Leopolda VI.<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=https://www.lasko.si/obcinski-praznik|website=www.lasko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Zoran|last=Dimitrijevič}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/122402|title=}}</ref> |- | [[Občina Lenart|Lenart]] | [[6. november]] | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lenart|svetega Lenarta]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznujemo občinski praznik|url=https://www.lenart.si/index.php/sl/aktualno/novice/item/573-danes-praznujemo-obcinski-praznik|website=www.lenart.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901120502/https://www.lenart.si/index.php/sl/aktualno/novice/item/573-danes-praznujemo-obcinski-praznik|url-status=dead}}</ref> |- | [[Občina Lendava|Lendava]] | [[28. oktober]] [[1366]] | dan ko je kralj Ludvik I. rodbini Bánnfy podelil sejemske pravice<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - lendava.si|url=https://www.lendava.si/objave/191|website=www.lendava.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Litija|Litija]] | [[16. junij]] [[1981]] | dan, ko so v [[Slivna|Spodnji Slivni]] člani koordinacijskega odbora sprejeli elaborat projekta [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-0732/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-litija|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] | [[9. maj]] [[1945]] | dan osvoboditve Ljubljane |- | [[Občina Ljubno|Ljubno]] | na petek pred prvo nedeljo v [[avgust]]u<ref>{{Navedi splet|url=https://solcava.si/Files/eMagazine/186/58069/UG-06-1995.pdf|title=Odlok o grbu, zastavi in prazniku Občine Ljubno |work=Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Luče ob Savinji |date=1995-12-07}}</ref> | ? |- | [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] | [[9. avgust]] [[1868]] | dan, ko je bil organiziran prvi slovenski tabor<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - ljutomer.si|url=https://www.ljutomer.si/objave/191|website=www.ljutomer.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] | [[30. maj]] [[2006]] | dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=53796b71-7bb4-43fd-aae1-5178d9027e28|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Logatec|Logatec]] | [[20. september]] [[1875]] | dan selitve okrajnega glavarstva iz [[Planina, Postojna|Planine]] v Logatec<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik občine Logatec 2017 počastil dva nova občinska nagrajenca|url=https://www.logatec.si/index.php/logatec/arhiv-novic-obcine-logatec/5317-obcinski-praznik-obcine-logatec-2017-pocastil-dva-nova-obcinska-nagrajenca|website=www.logatec.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] | [[19. oktober]]<ref>{{Navedi splet|title=Praznik občine Loška dolina|url=https://www.loskadolina.info/praznik-obcine-loska-dolina.html|website=www.loskadolina.info|accessdate=2021-05-19}}</ref> [[1941]] | dan, ko je skupina upornikov pod vodstvom poročnika [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] napadla italijansko posadko v Ložu<ref>{{Navedi splet|title=Občina Loška dolina > Novice > Sporočila za javnost|url=https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/|website=www.loska-dolina.si|accessdate=2022-09-05|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114724/https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220905114724/https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/ |date=2022-09-05 }}</ref> |- | [[Občina Loški Potok|Loški Potok]] | [[4. oktober]] [[1875]] | obletnica pričetka organiziranega osnovnega šolstva v Loškem Potoku<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.loski-potok.si/objave/191|website=|accessdate=2025-10-02|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | zadnjo soboto v [[Avgust|avgustu]] | ob zaključku prireditev ob Jezernikovih dnevih, v spomin na 900-letnico prve omembe kraja v zgodovinskih dokumentih. Spominski dan: 17. september, obletnica zmage Pohorske čete na Klopnem vrhu v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - lovrenc.si|url=https://www.lovrenc.si/objave/191|website=www.lovrenc.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Luče|Luče]] | [[10. avgust]] | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.luce.si/DownloadFile?id=475614|title=Odlok o občinskem prazniku in priznanjih Občine Luče |work=Uradni list Republike Slovenije |issue= 117/2003 |date=2003-11-28}}</ref> |- | [[Občina Lukovica|Lukovica]] | [[4. september]] [[1852]] | dan rojstva pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Lukovica|url=https://www.lukovica.si/objave/191|website=www.lukovica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Majšperk|Majšperk]] | v mesecu [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=OBČINA MAJŠPERK|url=http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:dOCcpx08r7EJ:www.lex-localis.info/files/19e89077-11c7-4471-af43-a23b94ff2194/634329303000000000_1.%2520tocka%2520-%2520Zapisnik%25204.%2520seje%2520-%252023.12.10.doc&cd=12&hl=sl&ct=clnk&gl=si|website=webcache.googleusercontent.com|accessdate=2022-09-04}}</ref> | ? |- | [[Občina Makole|Makole]] | [[30. november]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/kataloginformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=82a81658-d7eb-4796-810b-6c5fee869c5b|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> | ? |- | [[Mestna občina Maribor|Maribor]] | [[20. oktober]] [[1164]] | dan prve omembe mesta Maribor v pisnih listinah<ref>{{Navedi splet|title=Mestna občina Maribor|url=https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573|website=www.maribor.si|accessdate=2021-05-19|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411234413/https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210411234413/https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573 |date=2021-04-11 }}</ref> |- | [[Občina Markovci|Markovci]] | [[25. april]] | godovni dan zavetnika in svetnika [[Sveti Marko|svetega Marka]], po katerem se imenuje kraj<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Markovci|url=https://www.markovci.si/objave/191|website=www.markovci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Mengeš|Mengeš]] | [[29. maj]] [[1830]] | dan rojstva pisatelja [[Janez Trdina|Janeza Trdine]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Mengeš - Občinski praznik|url=https://www.menges.si/obcinski-praznik|website=www.menges.si|accessdate=2022-09-01|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901120452/https://www.menges.si/obcinski-praznik|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220901120452/https://www.menges.si/obcinski-praznik |date=2022-09-01 }}</ref> |- | [[Občina Medvode|Medvode]] | [[6. julij]] [[1845]] | dan rojstva duhovnika, planinca in skladatelja [[Jakob Aljaž|Jakoba Aljaža]] v Zavrhu pod Šmarno goro (umrl 1927) |- | [[Občina Metlika|Metlika]] | [[26. november]] [[1942]] | dan, ko so slovenski in hrvaški partizani uničili belogardistično postojanko na Suhorju<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - metlika.si|url=https://www.metlika.si/objave/191|website=www.metlika.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Mežica|Mežica]] | [[4. december]] | zgodovinski stanovski praznik mežiških rudarjev<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2088/odlok-o-grbu-zastavi-obcinskem-prazniku-in-priznanjih-v-obcini-mezica|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] | [[19. april]] [[1998]] | dan izvedbe referenduma za osamosvojitev občine Miklavž na Dravskem polju<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Miklavž na Dravskem polju|url=https://www.miklavz.si/objave/191|website=www.miklavz.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] | [[3. oktober]] [[1994]] | dan ustanovitve občine in določitve njenih meja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.miren-kostanjevica.si/wp-content/uploads/Pravilnik-o-prazniku-in-spominskem-dnevu-ob%C4%8Dine-Miren-Kostanjevica.pdf|title=Pravilnik o prazniku in spominskem dnevu občine Miren-Kostanjevica |publisher=Občina Miren - Kostanjevica |date=2005-06-28}}</ref> |- | [[Občina Mirna|Mirna]] | [[1. julij]] [[2011]] | dan ustanovitve Občine Mirna kot samostojne občine<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Praznik v znamenju desete obletnice delovanja občine - mirna.si|url=https://www.mirna.si/post/531185|website=www.mirna.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[21. junij]] [[1998]] | dan izvedbe referenduma za osamosvojitev občine Mirna Peč<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Mirna Peč|url=https://www.mirnapec.si/objave/191/|website=www.mirnapec.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Mislinja|Mislinja]] | v zadnjem tednu oz. na zadnjo soboto v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - mislinja.si|url=https://www.mislinja.si/objave/191|website=www.mislinja.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> | ? |- | [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog]] - Trebelno | [[14. marec]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20182175|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[2006]] | dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|title=Občina Mokronog-Trebelno z občinskim praznikom|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/03/27/112869/novice/dolenjska/Obcina_Mokronog_Trebelno_z_obcinskim_praznikom/|website=Dolenjski list|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Moravče|Moravče]] | [[23. marec]] [[1754]] | rojstvo matematika in vojaka [[Jurij Vega|Jurija Vege]] v Zagorici pri Dolskem (umrl 1802) |- | [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] | [[7. september]] [[1962]] | dan prve znanstvene analize vode iz prve moravske vrtine v kemijskem laboratoriju v kraju Umeä na [[Švedska|Švedskem]]<ref>https://www.moravske-toplice.si/obcina/obcinski-praznik/</ref> |- | [[Občina Mozirje|Mozirje]] | [[24. april]] | godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/UradnoGlasiloObcin/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=8c51c867-26e1-4391-9f71-e5849ce8bb34|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[16. julij]] [[1348]] | dan prve omembe Murske Sobote pod imenom Muraszombath<ref>{{Navedi splet|title=Murskosoboška občina praznuje občinski praznik - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/58354/Murskosoboska_obcina_praznuje_obcinski_praznik|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Muta|Muta]] | [[25. junij]] [[1991]] | [[dan državnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Medobčinski uradni vestnik, št. 21/2000 - e-obcina.si|url=https://www.e-obcina.si/objava/118370|website=www.e-obcina.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Naklo|Naklo]] | [[29. junij]] | godovni dan župnijskega zavetnika cerkve v Naklem [[Sveti Peter|svetega Petra]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Naklo|url=https://www.naklo.si/objave/191/|website=www.naklo.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Nazarje|Nazarje]] | [[18. september]] [[1998]] | datum vpisa Osnovne šole Nazarje v register vzgojno-izobraževalnih zavodov<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - nazarje.si|url=https://www.nazarje.si/objave/191|website=www.nazarje.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[9. september]] [[1943]] | v spomin na [[Goriška fronta|Goriško fronto]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105202115/https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105202115/https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |date=2022-01-05 }}</ref> |- | [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] | [[7. april]] [[1365]] | dan, ko je [[Rudolf IV. Habsburški]] podpisal listino za dodelitev mestnih pravic Novemu mestu |- | [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] | [[22. maj]] [[1944]] | dan, ko je 2. bataljon Zidanškove brigade z vdorom v vas uničil pomembne okupatorjeve postojanke v Oplotnici in okoliških zaselkih<ref>{{Navedi splet|title=Oplotnica: Občina praznuje 24. občinski praznik|url=https://mojepodravje.si/oplotnica-obcina-praznuje-24-obcinski-praznik/|website=Moje Podravje|date=2022-05-21|accessdate=2022-09-04|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref> |- | [[Občina Odranci|Odranci]] | [[8. maj]] [[1322]] | v spomin na prvo pisno omembo kraja pod imenom Adrianch v listini Karla Roberta Anžujskega, kralja Madžarske, Hrvaške in Dalmacije<ref>{{Navedi splet|title=(Občina Odranci) 700-letnico imenovanja kraja so zaznamovali s slovesnostjo|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/obcina-odranci-700-letnico-imenovanja-kraja-so-zaznamovali-s-slovesnostjo-964710|website=vestnik.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odlok o občinskem prazniku Občine Odranci|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2024-05-29|date=16.11.2023|publisher=Občina Odranci}}</ref> |- | [[Občina Ormož|Ormož]] | [[16. junij]] [[1273]] | dan prve omembe Ormoža pod imenom Holermous<ref>{{Navedi splet|title=Prvi občinski praznik v Ormožu obeležili z razstavo starih fotografij in razglednic Ormoža {{!}} KTV ORMOŽ|url=https://ktv-ormoz.si/prvi-obcinski-praznik-v-ormozu-obelezili-z-razstavo-starih-fotografij-in-razglednic-ormoza/|website=ktv-ormoz.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Osilnica|Osilnica]] | [[1. maj]] [[1363]] | dan, ko je [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] [[Ludovik della Torre]] v [[Videm, Italija|Vidmu]] izdal listino, s katero je potrdil samostojnost osilniške župnije<ref>{{Navedi splet|title=Občinski prazniki|url=https://osilnica.si/obcinski-prazniki/|website=Občina Osilnica|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Pesnica|Pesnica pri Mariboru]] | [[26. junij]] [[1991]] | dan, ko so pripadniki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] hoteli zavzeti [[Mejni prehod za mednarodni promet Šentilj|mejni prehod Šentilj]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=08b3d3f8-e297-411c-8f8b-080ad5cb6980|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Piran|Piran]] | [[15. oktober]] [[1944]] | v spomin na ustanovitev prvega Mornariškega odreda Koper<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - piran.si|url=https://www.piran.si/objave/191|website=www.piran.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Pivka|Pivka]] | [[9. maj]] [[1869]] | dan, ko se je v Pivki, na [[Grad Kalec|gradu Kalec]] pri Zagorju zgodil tabor – politično in kulturniško zborovanje s težnjo po zedinjeni Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - pivka.si|url=https://www.pivka.si/objave/191|website=www.pivka.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>. |- | [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[9. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-5019/odlok-o-obcinskem-prazniku|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1966]] | začetek razvoja sodobnega turizma v Podčetrtku ob dnevu uradne otvoritve [[Terme Olimia|Atomskih toplic]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22048200DrobneRosana.pdf|title=}}</ref> |- | [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] | prva sobota v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.testing.pip-td-podlehnik.v-izdelavi.si/data/upload/Vodnik_po_Obcini_Podlehnik_II__ponatis_popravek3(1).pdf|title=|accessdate=2022-09-04|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904202505/http://www.testing.pip-td-podlehnik.v-izdelavi.si/data/upload/Vodnik_po_Obcini_Podlehnik_II__ponatis_popravek3(1).pdf|url-status=dead}}</ref> | ? |- | [[Občina Podvelka|Podvelka]] | [[8. avgust]] [[1998]] | dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/Files/eMagazine/367/236633/Medobcinski%20uradni%20vestnik%20st.%2027-2019.pdf|title=}}</ref> |- | [[Občina Poljčane|Poljčane]] | [[2. junij]] [[1846]] | dan, ko je v Poljčane pripeljal prvi vlak<ref>{{Navedi splet|title=Sosednja občina Poljčane praznuje občinski praznik - Bistričan|url=https://bistrican.si/index.php?option=com_k2&view=item&id=1280:sosednja-obcina-poljcane-praznuje-obcinski-praznik&Itemid=761|website=bistrican.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|last=Urednik}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=https://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=ffe31979-113b-464d-a50f-f18f086cce0c|website=www.lex-localis.info|accessdate=2025-10-02}}</ref> |- | [[Občina Polzela|Polzela]] | [[2. oktober]] [[1942]] | ustrelitev talcev s Polzele v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik in nagrajenci – Občina Polzela|url=https://www.polzela.si/polzela/obcinski-praznik-in-nagrajenci/|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Postojna|Postojna]] | [[23. april]] [[1944]] | dan, ko je minerski vod 31. divizije s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objave/191|website=www.postojna.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>. |- | [[Občina Prebold|Prebold]] | zadnja sobota v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001209|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> | ? |- | [[Občina Preddvor|Preddvor]] | [[1. junij]] [[1854]] | dan smrti prve slovenske pesnice [[Josipina Urbančič - Turnograjska|Josipine Urbančič - Turnograjske]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Preddvor|url=https://www.preddvor.si/objave/191/|website=www.preddvor.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uradno glasilo Občine Preddvor – Številka 3/2016 - preddvor.si|url=https://www.preddvor.si/objava/222787|website=www.preddvor.si|accessdate=2025-10-02|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Prevalje|Prevalje]] | [[26. junij]] [[1991]] | dan izobešenja slovenske zastave na mejnem prehodu [[Mejni prehod za mednarodni promet Holmec|Holmec]] v znak razglasitve samostojne Republike Slovenije<ref>http://www.prevalje.si/O-Prevaljah/Obcinski-praznik/</ref> |- | [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] | [[5. avgust]] [[1513]] | dan izdaje in potrditve prvega mestnega prava<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Mestne občine Ptuj|url=https://www.ptuj.si/objave/191/|website=www.ptuj.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Puconci|Puconci]] | [[13. oktober]] [[1781]] | dan objave [[Tolerančni patent|tolerančnega patenta]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - puconci.si|url=https://www.puconci.si/objave/191|website=www.puconci.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] | [[21. junij]] | prvi dan koledarskega poletja<ref>{{Navedi splet|title=Osrednja proslava ob 23. občinskem prazniku Občine Rače – Fram - race-fram.si|url=https://www.race-fram.si/objava/648194|website=www.race-fram.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Radeče|Radeče]] | [[8. september]] | v spomin na izgnance v času 2. svetovne vojne in preimenovanje trga Radeče v mesto<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19952430|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | v mesecu [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=OBČINA RADLJE OB DRAVI PRAZNUJE|url=http://www.sktmradlje.si/novice/obcina_radlje_ob_dravi_praznuje|website=sktm|accessdate=2022-09-04}}</ref> | ? |- | [[Občina Radovljica|Radovljica]] | [[5. avgust]] [[1941]] | dan ustanovitve Cankarjevega bataljona na Vodiški planini; 11. december 1756, dan rojstva prvega slovenskega dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Radovljica|url=https://radovljica.si/objave/191/|website=radovljica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Radenci|Radenci]] | [[19. junij]] [[1870]] | v spomin na kapelski (radenski) tabor<ref>{{Navedi splet|title=Občina Radenci – Občina Radenci|url=https://radenci.si/obcina-radenci/|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[12. april]] [[1952]] | dan izglasovanja zakona, da Ravne na Koroškem postanejo mesto<ref>https://ravne.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] | [[28. junij]] [[1991]] | v spomin na prvi oboroženi spopad na [[Gibina, Razkrižje|Gibini]] v sklopu [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevne vojne]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-3552/odlok-o-simbolih-prazniku-in-priznanjih-obcine-razkrizje|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[17. junij]] [[1899]] | dan ustanovitve kmetijskega društva in podelitve trških pravic (v letu 1585)<ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki priznanj - Občina Rečica ob Savinji|url=https://www.obcina-recica.si/objave/188|website=www.obcina-recica.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] | [[26. april]] [[2001]] | datum, ko so predsedniki treh tamkajšnjih krajevnih skupnosti podpisali dokument, v katerem so izrazili voljo za odcepitev od Mestne občine Nova Gorica in oblikovanju nove samostojne občine<ref>{{Navedi splet|title=Občina Renče-Vogrsko praznuje prvič|url=https://www.dnevnik.si/315065|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-05}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | [[Občina Ribnica|Ribnica]] | [[23. oktober]] [[1492]] | dan izdaje patenta s strani cesarja Friderika III. za trgovanje z izdelki, ki jih Ribničani sami naredijo ali pridelajo<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Ribnica|url=https://www.ribnica.si/objave/191|website=www.ribnica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[18. maj]] [[1266]] | v spomin na ohranjeni srednjeveški pergamentni zemljiški listini s tem datumom, da je Herbord Dravograjski skupaj z ženo Gertrudo prodal Siegfriedu Radeljskemu 8 mark posesti v Ribnici, on pa, da je takoj podaril to posest [[Samostan dominikank Radlje ob Dravi|Samostanu avguštink Radlje ob Dravi]] |- | [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[26. julij]] | godovni dan zavetnice [[Sveta Ana|svete Ane]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - Občina Rogaška Slatina|url=https://www.rogaska-slatina.si:443/si/obcina/o-obcini/obcinski-praznik/|website=www.rogaska-slatina.si|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] | [[24. april]] | godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-4340/odlok-o-grbu-zastavi-in-prazniku-obcine-rogasovci|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Rogatec|Rogatec]] | prva sobota v [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=Grb, zastava in praznik občine|url=https://obcina.rogatec.si/o-obcini/grb-zastava-in-praznik-obcine/|website=Občina Rogatec|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | v povezavi z dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju (pred 1550 je nadvojvoda Ferdinand I. odobril tedenski sejem ob sredah in določil tri letne sejemske datume); najdaljšo tradicijo v kraju ima Jernejev sejem, ki se organizira na godovni dan krajevnega zavetnika [[Sveti Jernej|svetega Jerneja]] (24. avgust) |- | [[Občina Ruše|Ruše]] | [[21. junij]] | prvi dan koledarskega poletja<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - ruse.si|url=https://www.ruse.si/objave/191|website=www.ruse.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[23. maj]] | spominski dan: 2. julij 1991, v spomin na dogodke v osamosvojitveni vojni pri [[Sveti Duh na Ostrem vrhu|Svetem Duhu na Ostrem vrhu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.selnica.si/wp-content/uploads/2018/04/Odlok-o-ob%C4%8Dinskem-prazniku-in-spominskem-dnevu-Ob%C4%8Dine-Selnica-ob-Dravi.pdf|title=}}</ref> |- | [[Občina Semič|Semič]] | [[28. oktober]] [[1941]] | dan ustanovitve Semiške čete na Smuku nad Semičem<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - semic.si|url=https://www.semic.si/objave/191|website=www.semic.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Sevnica|Sevnica]] | [[12. november]] [[1941]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje občina Sevnica|url=http://www.posavskiobzornik.si/novice/danes-praznuje-obina-sevnica|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2023-06-05}}</ref> | v spomin na dan, ko je iz sevniškega zapora komandir [[Dušan Kveder]] - Tomaž s svojo skupino partizanov rešil skupino političnih ujetnikov<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje občina Sevnica|url=http://www.posavskiobzornik.si/novice/danes-praznuje-obina-sevnica|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2023-06-05}}</ref> |- | [[Občina Sežana|Sežana]] | [[28. avgust]] [[1941]] | dan prihoda prve partizanske čete na [[Kras (območje)|Kras]] in začetek oboroženega upora proti okupatorju<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-4854/odlok-o-prazniku-obcine-sezana|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[19. september]] [[1989]] | dan prejema naziva [[Mesto glasnik miru]] s strani [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref>https://www.slovenjgradec.si/Domov/ArtMID/439/ArticleID/6100/OB%C4%8CINSKI-PRAZNIK-MESTNE-OB%C4%8CINE-SLOVENJ-GRADEC</ref> |- | [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[12. marec]] [[1311]] | dan prve omembe bistriških meščanov v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Slovenska Bistrica|url=https://www.slovenska-bistrica.si/objave/191|website=www.slovenska-bistrica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[30. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-0190/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-slovenske-konjice|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> | ? |- | [[Občina Sodražica|Sodražica]] |[[30. oktober]] [[1784]]<ref>{{Navedi splet|title=Prepoznavnost kraja je odvisna od ljudi, ki živijo v njem|url=https://www.dolenjskilist.si/2017/10/30/184746/novice/kocevsko_ribnisko/Prepoznavnost_kraja_je_odvisna_od_ljudi_ki_zivijo_v_njem/|website=Dolenjski list|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> | dan, ko je cesarica [[Marija Terezija]] kraju Sodražica odobrila pravico do tedenskega tržnega dneva<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik in simbol občine|url=https://sodrazica.si/o-obcini/obcinski-praznik|website=Občina Sodražica|accessdate=2022-09-01|language=sl-si}}</ref> |- | [[Občina Solčava|Solčava]] | [[5. avgust]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradno glasilo 02/2001 - solcava.si|url=https://www.solcava.si/objava/60221|website=www.solcava.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> | godovni dan župnijske zavetnice [[Marija Snežna|Marije Snežne]]<ref>{{Navedi splet|title=Obiskovalci dobrodošli, manj njihovi jekleni konjički|url=https://www.novitednik.si/druzba/23947-obiskovalci-dobrodosli-manj-njihovi-jekleni-konjicki|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Špela|last=Ožir}}</ref> |- | [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[11. april]] [[1942]] | dan, ko se je zgodilo največ ustrelitev izmed s strani Nemcev v začetku leta 1942 aretiranih 18 krajanov Središča ob Dravi<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Središče ob Dravi|url=https://www.sredisce-ob-dravi.si/objave/191|website=www.sredisce-ob-dravi.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Starše|Starše]] | [[31. maj]] [[1677]] | na ta dan so se kmetje v Staršah uprli grofu [[Jurij Gunter Herberstein|Juriju Gunterju Herbersteinu]], ki si je lastil vse lovne in ribolovne pravice ter jim delal škodo na poljih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - starse.si|url=https://www.starse.si/objave/191|website=www.starse.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Straža|Straža]] | [[22. april]] [[1878]] | dan ustanovitve prve osnovne šole v [[Vavta vas|Vavti vasi]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf|title=|accessdate=2022-09-01|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> |- | [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana v Slovenskih goricah]] | celoten zadnji teden v mesecu [[Julij|juliju]] v sklopu Aninega tedna<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3413/odlok-o-obcinskem-prazniku|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> | navezava na godovni dan župnijske zavetnice [[Sveta Ana|svete Ane]] |- | [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] | nedelja [[Sveta Trojica|Svete trojice]] (prva nedelja po [[Binkošti|binkoštih]]) | godovni dan župnijskega in krajevnega zavetnika [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]<ref>{{Navedi splet|title=Romarsko Sv. Trojico krasijo novi zvoniki|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/romarsko-sv-trojico-krasijo-novi-zvoniki|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-05-17|accessdate=2023-06-05|language=sl-si|first=Vladimir|last=Jerman}}</ref> |- | [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] | [[30. november]] | godovni dan zavetnika župnije [[Sveti Andrej|svetega Andreja]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sv-andraz.si/DownloadFile?id=226502|title=}}</ref> |- | [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] | [[24. april]] [[1329]] | dan izdaje listine o obstoju kraja<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=93cd82df-2234-4dea-ac3f-27af0dc067c8|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] | [[23. april]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcinajurij.si/images/obcina/splosni_akti_obcine/2007/ODLOK%20O%20GRBU,%20ZASTAVI%20IN%20OB%C4%8CINSKEM%20PRAZNIKU.pdf|title=}}</ref> | godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]] |- | [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] | [[3. julij]] | godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Tomaž|svetega Tomaža]]<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev občine {{!}} Občina Sveti Tomaž|url=https://sv-tomaz.si/predstavitev-obcine-sveti-tomaz/|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Šalovci|Šalovci]] | [[11. avgust]] [[1999]] | v spomin na [[sončev mrk]], ki je bil na območju Občine Šalovci najbolj viden<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/81931|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> |- | [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] | [[22. julij]] [[1998]] | dan, ko je [[Državni zbor Republike Slovenije]] sprejel odločitev, da Šempeter - Vrtojba postane samostojna občina |- | [[Občina Šenčur|Šenčur]] | [[23. april]] | godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]], po katerem je kraj dobil ime |- | [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] | [[24. avgust]] | godovni dan zavetnika [[Sveti Jernej|svetega Jerneja]], po katerem je kraj dobil ime |- | [[Občina Šentilj|Šentilj]] | [[29. marec]] [[1874]] | dan rojstva generala in pesnika [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]], v spomin na boje za severno mejo<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=365bf70e-1af7-4258-886d-a9a089d6a861|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občina Šentilj praznuje letos 30 let samostojne občine: Zlati grb Stanislavu Žebeli|url=https://vecer.com/stajerc/obcina-sentilj-praznuje-letos-30-let-samostojne-obcine-zlati-grb-stanislavu-zebeli-10380728|website=Večer|date=2025-04-12|accessdate=2025-10-02|language=sl}}</ref>; krajevni praznik (Ilgovo): prva nedelja v [[September|septembru]], posvečen svetniku in župnijskemu zavetniku [[Sveti Tilen|svetemu Ilju]]<ref>{{Navedi splet|title=V Šentilju so praznovali farni in krajevni praznik|url=https://net-tv.si/v-sentilju-so-praznovali-farni-in-krajevni-praznik/|website=Net TV online|date=2021-09-06|accessdate=2022-09-04|language=sl-SI|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904202505/https://net-tv.si/v-sentilju-so-praznovali-farni-in-krajevni-praznik/|url-status=dead}}</ref> |- | [[Občina Šentjur|Šentjur]] | [[24. september]]<ref>https://kozjansko.info/2021/09/obcina-sentjur-na-predvecer-praznika-pocastila-obcinske-nagrajence-foto-video/</ref> [[1862]] | dan smrti [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], rojenega na Slomu pri Ponikvi |- | [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] | [[2. junij]] | dan, ko je bila dograjena [[cerkev sv. Ruperta, Šentrupert]], ki predstavlja največji kulturni spomenik v občini<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objave/191|website=www.sentrupert.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Škocjan|Škocjan]] | [[6. julij]] [[1819]] | dan rojstva [[Ignacij Knoblehar|Ignacija Knobleharja]]<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-2689/odlok-o-dolocitvi-praznika-obcine-skocjan/#2.%C2%A0%C4%8Dlen</ref> |- | [[Občina Škofljica|Škofljica]] | [[1. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik – Občina Škofljica|url=https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624193402/https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210624193402/https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/ |date=2021-06-24 }}</ref> [[1903]] | dan pričetka rednega šolskega pouka v [[Želimlje|Želimljah]]<ref>{{Navedi splet|title=Zaščitnica Škofljičanov je ptica|url=https://www.dnevnik.si/9270|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-05|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://www.dnevnik.si/9270|url-status=dead}}</ref> |- | [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[30. junij]] [[973]] | dan prve pisne omembe kraja (pod imenom Loka) v darilni listini cesarja Otona II. <ref>https://www.skofjaloka.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | zadnji teden v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - smarje.si|url=https://www.smarje.si/objave/191|website=www.smarje.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref> | ? |- | [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] | [[15. junij]] [[1074]] | dan prve uradne omembe krajev pod Vinjim vrhom v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Šmarješke Toplice|url=https://www.smarjeske-toplice.si/objave/191|website=www.smarjeske-toplice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/85265|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-10-02}}</ref> |- | [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[11. november]] | godovni dan zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]], po katerem je kraj dobil ime |- | [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[11. november]]<ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.smartno.si/wp-content/uploads/2016/08/odlok-o-obcinskem-prazniku.pdf|title=Odlok o občinskem prazniku |publisher=Občina Šmartno pri Litiji |date=2008-02-07}}</ref> | godovni dan zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/100064601657470/posts/mesec-november-je-poseben-za-na%C5%A1o-ob%C4%8Dino11-novembra-na-god-sv-martina-je-z-odlok/941230411373672/|title=}}</ref> |- | [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] | [[30. september]] [[1436]] | v počastitev pridobitve trških pravic<ref>https://sostanj.si/objava/154980</ref> s strani [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]]<ref>{{Navedi splet|title=»Argument, da je nekaj predrago, ne vzdrži!«|url=https://www.novitednik.si/druzba/21487-argument-da-je-nekaj-predrago-ne-vzdrzi|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Lea |last=Komerički Kotnik}}</ref> |- | [[Občina Štore|Štore]] | [[1. junij]] [[1836]] | v spomin na dan, ko je Ignacij Novak kupil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas – Pečovje<ref>{{Navedi splet |url=https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105201023/https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105201023/https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |date=2022-01-05 }}</ref> |- | [[Občina Tabor|Tabor]] | [[24. april]] | v spomin na velike [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]] v 17. stoletju, ki so se začeli na plemiškem [[Grad Ojstrica|posestvu Ojstrica]]<ref>{{Navedi splet|title=Ob letošnjem prazniku brez slavnostne seje in občinskih nagrajencev|url=https://www.novitednik.si/druzba/22715-ob-letosnjem-prazniku-brez-slavnostne-seje-in-obcinskih-nagrajencev|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Špela|last=Ožir}}</ref> |- | [[Občina Tišina|Tišina]] | [[8. september]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105201023/http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105201023/http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |date=2022-01-05 }}</ref> | dan rojstva župnijske zavetnice svete Marije (praznik [[Marijino rojstvo]] – mali šmaren)<ref>{{Navedi splet|title=Že od nekdaj se na Tišini praznuje 8. septembra|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12620/ze-od-nekdaj-se-na-tisini-praznuje-8-septembra.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Tolmin|Tolmin]] | [[31. maj]] | v počastitev več zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili v maju ([[Tolminski kmečki upor|tolminski punt]], ustanovitev Gregorčičeve brigade, osvoboditev mesta Tolmin, aktivnosti organizacije [[TIGR]], narodni tabor in prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine)<ref>{{Navedi splet|title=Na zadnji majski dan praznuje tolminska občina|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15482|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> |- | [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] | [[1. junij]] [[1924]] | dan spopada med [[Orjuna|Orjuno]] in trboveljskimi delavci – eden prvih organiziranih odporov proti fašizmu v Evropi<ref>{{Navedi splet|title=SPOMENIK BOJ Z ORJUNO|url=https://www.visittrbovlje.si/znamenitosti/spomenik-boj-z-orjuno/|website=Trbovlje - V središču Zasavja|accessdate=2022-09-08|language=sl-SI}}</ref> |- | [[Občina Trebnje|Trebnje]] | [[25. junij]] | dan, ko je Trebnje dobilo mestne pravice<ref>https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/13-praznik-obcine-trebnje-podelili-so-priznanja-in-plakete.html</ref> |- | [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] | [[25. oktober]] [[1895]] | dan smrti pisatelja [[Jožef Muršec|Jožefa Muršca]] v avstrijskem [[Gradec|Gradcu]], obenem godovni dan župnijskega zavetnika [[Wolfgang Regensburški|svetega Bolfenka]]<ref>https://www.trnovska-vas.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Trzin|Trzin]] | [[15. maj]] [[1273]] | datum najstarejše ohranjene listine, v kateri je zapisano ime kraja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trzin.si/assets/npb/odlok-o-prazniku-in-priznanjih-npb1.pdf|title=}}</ref>. Gre za dokument nemškega viteškega reda, s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/TrzinskiOdsev/posts/zakaj-v-ob%C4%8Dini-trzin-praznujemo-15-maj-kot-ob%C4%8Dinski-praznik-zato-ker-je-pisar-v-/313098296987008/|title=}}</ref> |- | [[Občina Tržič|Tržič]] | [[12. december]] [[1492]] | dan, ko je Tržič pridobil posebne trške pravice in svoboščine in bil iz vasi povzdignjen v trg<ref>{{Navedi splet|title=Občina Tržič praznovala občinski praznik - Naziv častni občan je prejel prof. dr. Ernest Petrič |publisher=Občina Tržič |via=MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/trzic/novice/obcina-trzic-praznovala-obcinski-praznik---naziv-castni-obcan-je-prejel-prof-dr-ernest-petric.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Turnišče|Turnišče]] | [[16. november]] [[1267]] | prva omemba [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkve v Turnišču]]<ref name="#1"/> |- | [[Občina Veržej|Veržej]] | [[29. maj]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-3788/odlok-o-spremembah-in-dopolnitvah-odloka-o-istovetnostnih-simbolih-obcine-verzej|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1998]]<ref>{{Navedi splet|title=V Veržeju praznovali 24. občinski praznik|url=https://radiomaxi.si/29637|website=radiomaxi.si|accessdate=2023-06-05|language=sl}}</ref> | obletnica ustanovitve samostojne občine Veržej<ref>{{Navedi splet|title=V Veržeju praznovali 24. občinski praznik|url=https://radiomaxi.si/29637|website=radiomaxi.si|accessdate=2023-06-05|language=sl}}</ref> |- | [[Mestna občina Velenje|Velenje]] | [[20. september]] [[1959]] | dan slovesnega odprtja novega mestnega središča Velenja<ref>https://www.velenje.si/sporocila-za-javnost/2007/09/308-Praznik-mestne-obcine-Velenje</ref> |- | [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[8. junij]] [[1508]] | dan rojstva slovenskega protestantskega duhovnika in pisatelja [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]<ref>https://obcina.velike-lasce.si/si/o-obcini#obcinski-praznik</ref> |- | [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] | ? | ? |- | [[Občina Videm|Videm pri Ptuju]] | [[15. junij]] | godovni dan zavetnika [[Sveti Vid|svetega Vida]] |- | [[Občina Vipava|Vipava]] | [[26. junij]]<ref>https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/danes-je-praznik-obcine-vipava/528525</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.vipava.si/DownloadFile?id=432300|title=}}</ref> [[1991]] | v spomin na dogodke ob slovenski osamosvojitvi<ref>{{Navedi splet|title=DANES PRAZNUJE OBČINA VIPAVA|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=11497|website=primorskival.si|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref> |- | [[Občina Vitanje|Vitanje]] | [[25. junij]] [[1306]] | dan prve omembe Vitanja kot kraja, kar je opisal Jože Turk v knjigi ''Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem''<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/15704</ref> |- | [[Občina Vodice|Vodice]] | [[9. september]] [[1995]] | pričetek veljavnosti prvega statuta Občine Vodice ob ustanovitvi občine<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Vodice|url=https://www.vodice.si/objave/191|website=www.vodice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Vojnik|Vojnik]] | [[4. oktober]] [[1994]] | datum ustanovitve občine |- | [[Občina Vransko|Vransko]] | [[14. maj]] [[1868]]<ref>https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/praznik-obcine-vransko-1.html</ref> | dan, ko je na [[Vransko]] prispela listina avstrijske vlade, ki je ugodila prošnji občinskega odbora po preimenovanju kraja Vransko v trg in dodelitvi grba |- | [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] | [[10. maj]] [[1876]] | dan rojstva pisatelja [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]<ref>https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/danes-praznuje-vrhnika.html</ref> |- | [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] | [[15. avgust]] | v spomin na delovanje blaženega [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], slovenskega duhovnika, pisatelja in narodnega buditelja<ref>https://sk.acs.si/sites/sk.acs.si/files/zdenka_jamnik_1.pdf</ref> |- | [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[9. avgust]] [[1941]] | v spomin, ko so v noči z 8. na 9. avgust 1941 partizani takratne revirske čete napadli orožniško postajo v Zagorju<ref>https://www.zagorje.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Zavrč|Zavrč]] | v mesecu [[Avgust|avgustu]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavrč: Bo občinski praznik dobil nov datum?|url=https://www.tednik.si/politika/14331-zavrc-bo-obcinski-praznik-dobil-nov-datum|website=Štajerski tednik|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Eva|last=Milošič}}</ref>/[[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - zavrc.si|url=https://www.zavrc.si/objave/191|website=www.zavrc.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | ? |- | [[Občina Zreče|Zreče]] | [[29. maj]] [[1994]] | dan, ko je bil izglasovan referendum za ustanovitev Občine Zreče<ref>https://www.zrece.si/objave/191</ref> |- | [[Občina Žalec|Žalec]] | [[6. september]] [[1868]] | v spomin na 2. slovenski tabor<ref>{{Navedi splet|title=Nedelja v Žalcu v znamenju občinskega praznika|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/v-zalcu-nedelja-v-znamenju-obcinskega-praznika.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2021-05-19}}</ref> |- | [[Občina Železniki|Železniki]] | [[30. junij]] [[973]] | dan prve pisne omembe krajev v [[Selška dolina|Selški dolini]] z območja sedanje občine Železniki<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Železniki|url=https://www.zelezniki.si/objave/191|website=www.zelezniki.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref> |- | [[Občina Žetale|Žetale]] |tretja sobota v [[Oktober|oktobru]]<ref>{{Navedi splet|title=Žetale: Kostanjev piknik vendarle bo, najbrž brez »predvolilnega golaža«|url=https://www.tednik.si/politika/7526-zetale-kostanjev-piknik-vendarle-bo-najbrz-brez-predvolilnega-golaza|website=Štajerski tednik|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Eva|last=Milošič}}</ref> | ? |- | [[Občina Žiri|Žiri]] | [[25. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Pred dnevom državnosti je v Žireh potekala slavnostna občinska proslava|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15627|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-29}}</ref> [[1991]] | dan državnosti<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-2621/odlok-o-istovetnostnih-simbolih-in-priznanjih-obcine-ziri|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-05}}</ref> |- | [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] | [[3. december]] [[1800]] | dan rojstva pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] (umrl 1849); spominski dan: 29. junij, v spomin požiga mostu in ustreljenih talcev v [[Moste, Žirovnica|Mostah]] |- | [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] | [[15. julij]] [[1560]]<ref>https://www.zuzemberk.si/novice/voscilo-ob-prazniku-obcine-zuzemberk/</ref> | datum, ko je zgodovinar [[Matija Žargi]] odkril celotno pesnitev ''[[Seinsenbergensis Tumultus]]'', napisano in tiskano leta 1560 na [[Dunaj|Dunaju]] |} == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Prazniki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Občine Slovenije|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami|Občinski prazniki]] otz74fnsxxu6gp6jdxlujg6a0x5e0kk 0 14539 6676192 6675714 2026-05-15T18:30:49Z ~2026-27991-10 259542 /* Al */ 6676192 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam osebnih imen]], ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[A]]'''. == Seznam == === Ab === * [[Abban (ime)|Abban]] (tuje ime) * [[Abel (ime)|Abel]] * [[Abraham (ime)|Abraham]] === Ad === * [[Ada (ime)|Ada]] * [[Adam]] * [[Adel]] * [[Adela]] * [[Adelajda]] * [[Adelina]] * [[Adelisa]] * [[Adem]] * [[Adi]] * [[Adin]] * [[Adis]] * [[Adisa]] * [[Admir]] * [[Admira]] * [[Adna]] * [[Adnan]] * [[Adnana]] * [[Adolf]] * [[Adolfa]] * [[Adolfina]] * [[Adrian]] * [[Adriana]] * [[Adriano]] * [[Adrijan]] * [[Adrijana]] * [[Adrijano]] === Af === * [[Aferdita]] === Ag === * [[Agan]] * [[Agata]] * [[Agica]] * [[Agnes]] === Ah === * [[Ahac]] * [[Ahmed]] * [[Ahmet]] === Ai === * [[Aid]] * [[Aida]] * [[Aiken (ime)|Aiken]] * [[Aiša]] === Aj === * [[Aja]] * [[Ajas]] * [[Ajda (ime)|Ajda]] * [[Ajdin]] * [[Ajeta]] * [[Ajla]] * [[Ajna]] * [[Ajša]] * Ajlan === Ak === * [[Aksel]] === Al === * [[Al (ime)|Al]] * [[Aladin]] * [[Alain]] * [[Aleandra]] * [[Alan]] * [[Alban]] * [[Alen]] * [[Albert]] * [[Alberta (ime)|Alberta]] * [[Albertina (ime)|Albertina]] * [[Alberto]] (tuje ime) * [[Albin (ime)|Albin]] * [[Albina]] * [[Albinca]] * [[Albulena]] * [[Alda (osebno ime)|Alda]] * [[Aldijana]] * [[Aldin]] * [[Aldina]] * [[Aldo]] * [[Alea]] * [[Alec]] * [[Alejna]] * [[Alek]] * [[Aleks]] * [[Aleksa]] * [[Aleksandar]] * [[Aleksander]] * [[Aleksandra]] * [[Aleksej]] * [[Alekseja]] * [[Aleksij]] * [[Aleksija]] * [[Aleksina]] * [[Alem]] * [[Alen]] * [[Alena]] * [[Alenčica (ime)|Alenčica]] * [[Alenka]] * [[Alessandro]] (tuje ime) * [[Alessia]] (tuje ime) * [[Aleš]] * [[Aleša]] * [[Aleška]] * [[Alex]] (tuje ime) * [[Alexander]] (tuje ime) * [[Alexandra]] (tuje ime) * [[Alexia]] (tuje ime) * [[Alfi]] * [[Alfonz]] * [[Alfonza]] * [[Alfred]] * [[Alfreda]] * [[Ali (ime)|Ali]] * [[Alin]] * [[Alina]] * [[Alisa]] * [[Alida]] * [[Alija]] * [[Alijana]] * [[Alissa]] * [[Ališa]] * [[Alja]] * [[Aljana]] * [[Aljaž]] * [[Aljoša]] (moško ime) * [[Aljoša (žensko ime)|Aljoša]] (žensko ime) * [[Allen (ime)|Allen]] (tuje ime) * [[Alma]] * [[Almedin]] * [[Almedina]] * [[Almin]] * [[Almir]] * [[Almira]] * [[Alojz]] * [[Alojzij]] * [[Alojzija]] * [[Alvin]] === Am === * [[Amadea]] * [[Amadej]] * [[Amadeja]] * [[Amal]] * [[Amalija]] * [[Amanda]] * [[Amar]] * [[Amber]] * [[Ambrozija (ime)|Ambrozija]] * [[Ambrož]] * [[Amel]] * [[Amela]] * [[Amelija]] * [[Amer]] * [[Amila]] * [[Amin]] * [[Amina]] * [[Amir]] * [[Amira]] * [[Ammar (ime)|Ammar]] * [[Amra]] === An === * [[Ana (ime)|Ana]] * [[Ana Katarina]] * [[Ana Kristina]] * [[Ana Lina]] * [[Ana Lucija]] * [[Ana Mari]] * [[Ana Maria]] * [[Ana Marie]] * [[Ana Marija]] * [[Ana Nuša]] * [[Ana Pia]] * [[Ana Vita]] * [[Anabela]] * [[Anais]] * [[Anaja]] * [[Anamari]] * [[Anamaria]] * [[Anamarie]] * [[Anamarija]] * [[Anastasia]] * [[Anastasija]] * [[Anastazij]] * [[Anastazija]] * [[Ančka]] * [[Andi (ime)|Andi]] * [[Andja]] * [[Andraž]] * [[Andre]] * [[Andrea]] * [[Andreas]] * [[Andrej]] * [[Andreja]] * [[Andrejka]] * [[Andrijana]] * [[Ane Mari]] * [[Anea]] * [[Anej]] * [[Aneja]] * [[Anel]] * [[Anela]] * [[Aneli]] * [[Anemari]] * [[Anemarie]] * [[Anemarija]] * [[Anes]] * [[Anesa]] * [[Anet]] * [[Aneta]] * [[Anette]] * [[Angel (ime)|Angel]] * [[Angela]] * [[Angelca]] * [[Angelika]] * [[Angelina]] * [[Angelo]] * [[Ani]] * [[Anica]] * [[Anika]] * [[Anina]] * [[Anis]] * [[Anisa]] * [[Anita]] * [[Anja]] * [[Anka]] * [[Ankica]] * [[Anna]] * [[Anna Maria]] * [[Anna Marie]] * [[Anne Marie]] * [[Annemarie]] * [[Ante]] * [[Antea]] * [[Anteja]] * [[Anthea]] * [[Anto]] * [[Anton]] * [[Anton Martin]] * [[Antonela]] * [[Antonia]] * [[Antonija]] * [[Antonijo]] * [[Antonio (osebno ime)|Antonio]] * [[Antun]] * [[Anuša]] * [[Anuška]] * [[Anzej]] * [[Anže (ime)|Anže]] * [[Anžej]] === Ap === * [[Apolonija]] === Ar === * [[Aranka]] * [[Arben]] * [[Ardian]] * [[Ardit]] * [[Arian]] * [[Ariana]] * [[Arianna]] * [[Ariela]] * [[Arif]] * [[Arifa]] * [[Arian]] * [[Arijan]] * [[Arijana]] * [[Arina]] * [[Arjan]] * [[Arjana]] * [[Arjeta]] * [[Arlind]] * [[Arlinda]] * [[Armand]] * [[Armanda]] * [[Armando]] * [[Armend]] * [[Armin]] * [[Armina]] * [[Arne]] * [[Arnel]] * [[Arnela]] * [[Arnes (ime)|Arnes]] * [[Arnold (osebno ime)|Arnold]] * [[Aron (ime)|Aron]] * [[Art]] * [[Arta]] * [[Arton]] * [[Artur]] === As === * [[Asia]] * [[Asim]] * [[Asima]] * [[Asja]] * [[Asmir]] * [[Asta]] * [[Astrid]] === At === * [[Attila]] === Au === * [[Aurora (ime)|Aurora]] === Av === * [[Ava]] * [[Avgust (ime)|Avgust]] * [[Avgusta]] * [[Avgustin]] * [[Avgustina]] * [[Avguštin (ime)|Avguštin]] * [[Avguština]] * [[Avrelij]] * [[Avrelija]] * [[Avrora (ime)|Avrora]] === Az === * [[Azra (osebno ime)|Azra]] === Až === * [[Ažbe]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na Ž]] * [[Seznam osebnih imen na B]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|A]] gvuiakjq5mrfkc9iy8ngsdfkvrcxkvg 0 14544 6676193 6620863 2026-05-15T18:33:57Z ~2026-27991-10 259542 Ja ja 6676193 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[E]].''' == Seznam == === Ed === * [[Eda]] * [[Edi]] * [[Edin]] * [[Edina]] * [[Edis]] * [[Edisa]] * [[Edit]] * [[Edita]] * [[Edith]] * [[Edmond]] * [[Edmund]] * [[Edmunda]] * [[Edo (ime)|Edo]] * [[Edon]] * [[Edona]] * [[Eduard]] * [[Edvard]] * [[Edvarda]] * [[Edvin]] * [[Edvina]] === Eg === * [[Egbert]] * [[Egidij]] * [[Egidija]] * [[Egon]] * [[Egzon]] * [[Egzona]] === Ek === * [[Ekaterina]] * [[Ekrem]] === El === * [[Ela]] * [[Elda]] * [[Eldin]] * [[Eldina]] * [[Elen]] * [[Elena]] * [[Eleonora]] * [[Elfrida]] * [[Eli]] * [[Elia]] * [[Elias]] * [[Elica]] * [[Elija]] * [[Elijah]] * [[Elijo]] * [[Elio]] * [[Elis]] * [[Elisa (ime)|Elisa]] * [[Elisabeth]] * [[Eliza]] * [[Elizabeta]] * [[Elizabeth]] * [[Ella]] * [[Ellen]] * [[Elka]] * [[Elma]] * [[Elmedin]] * [[Elmedina]] * [[Elmin]] * [[Elmina]] * [[Elmir]] * [[Elsa]] * [[Elvedin]] * [[Elvedina]] * [[Elvin]] * [[Elvir]] * [[Elvira]] * [[Elvis (ime)|Elvis]] * [[Elvisa]] * [[Elza]] === Em === * [[Ema]] * [[Emanuel]] * [[Emanuela]] * [[Emeran]] * [[Emerik]] * [[Emerika]] * [[Emi]] * [[Emica]] * [[Emil]] * [[Emili]] * [[Emilia]] * [[Emilij]] * [[Emilija]] * [[Emilijan]] * [[Emilijana]] * [[Emiljan]] * [[Emiljana]] * [[Emin]] (tuje ime) * [[Emina]] (tuje ime) * [[Emine]] * [[Emir]] * [[Emira]] * [[Emma (ime)|Emma]] * [[Emrah]] === En === * [[Ena (ime)|Ena]] * [[Enej]] * [[Enes]] * [[Endi]] * [[Endrina]] * [[Enea]] * [[Eneja]] * [[Enesa]] * [[Eni]] * [[Enia]] * [[Enis]] * [[Enisa]] * [[Enja]] * [[Enrique]] * [[Enya (ime)|Enya]] * [[Enver]] === Er === * [[Erazem]] * [[Eric]] * [[Erik]] * [[Erika]] * [[Erin]] * [[Ermin]] * [[Ermina]] * [[Erminija]] * [[Erna]] * [[Ernes]] * [[Ernest]] * [[Erneata]] * [[Ernestina]] * [[Ernst]] * [[Eros (ime)|Eros]] * [[Ersan]] * [[Ervin]] * [[Ervina]] === Es === * [[Esad]] * [[Esada]] * [[Esma]] * [[Esmeralda]] * [[Ester (ime)|Ester]] * [[Estera]] * [[Esther]] === Et === * [[Etbin]] * [[Ethan]] * [[Etien]] * [[Etjan]] === Eu === * [[Eugen]] === Ev === * [[Eva]] * [[Eva Julija]] * [[Eva Marija (ime)|Eva Marija]] * [[Eva Zala]] * [[Evald]] * [[Evalda]] * [[Evan]] * [[Eve]] * [[Evelin]] * [[Evelina]] * [[Evelyn]] * [[Evfemija]] * [[Evgen]] * [[Evgenij (ime)|Evgenij]] * [[Evgenija]] * [[Evica]] * [[Evita]] * [[Evlalija]] * [[Evstahij]] * [[Evstahija]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na D]] * [[Seznam osebnih imen na F]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|E]] k8wzxuop82j8lq1ejws2wwdvge5t5jz 6676217 6676193 2026-05-15T20:11:44Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-27991-10|~2026-27991-10]] ([[User talk:~2026-27991-10|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6620863 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebnih imen, ki se pričnejo s [[črka|črko]] [[E]].''' == Seznam == === Ed === * [[Eda]] * [[Edi]] * [[Edin]] * [[Edina]] * [[Edis]] * [[Edisa]] * [[Edit]] * [[Edita]] * [[Edith]] * [[Edmond]] * [[Edmund]] * [[Edmunda]] * [[Edo (ime)|Edo]] * [[Edon]] * [[Edona]] * [[Eduard]] * [[Edvard]] * [[Edvarda]] * [[Edvin]] * [[Edvina]] === Eg === * [[Egbert]] * [[Egidij]] * [[Egidija]] * [[Egon]] * [[Egzon]] * [[Egzona]] === Ek === * [[Ekaterina]] * [[Ekrem]] === El === * [[Ela]] * [[Elda]] * [[Eldin]] * [[Eldina]] * [[Elen]] * [[Elena]] * [[Eleonora]] * [[Elfrida]] * [[Eli]] * [[Elia]] * [[Elias]] * [[Elica]] * [[Elija]] * [[Elijah]] * [[Elijo]] * [[Elio]] * [[Elis]] * [[Elisa (ime)|Elisa]] * [[Elisabeth]] * [[Eliza]] * [[Elizabeta]] * [[Elizabeth]] * [[Ella]] * [[Ellen]] * [[Elka]] * [[Elma]] * [[Elmedin]] * [[Elmedina]] * [[Elmin]] * [[Elmina]] * [[Elmir]] * [[Elsa]] * [[Elvedin]] * [[Elvedina]] * [[Elvin]] * [[Elvir]] * [[Elvira]] * [[Elvis (ime)|Elvis]] * [[Elvisa]] * [[Elza]] === Em === * [[Ema]] * [[Emanuel]] * [[Emanuela]] * [[Emeran]] * [[Emerik]] * [[Emerika]] * [[Emi]] * [[Emica]] * [[Emil]] * [[Emili]] * [[Emilia]] * [[Emilij]] * [[Emilija]] * [[Emilijan]] * [[Emilijana]] * [[Emiljan]] * [[Emiljana]] * [[Emin]] * [[Emina]] * [[Emine]] * [[Emir]] * [[Emira]] * [[Emma (ime)|Emma]] * [[Emrah]] === En === * [[Ena (ime)|Ena]] * [[Enej]] * [[Enes]] * [[Endi]] * [[Endrina]] * [[Enea]] * [[Eneja]] * [[Enesa]] * [[Eni]] * [[Enia]] * [[Enis]] * [[Enisa]] * [[Enja]] * [[Enrique]] * [[Enya (ime)|Enya]] * [[Enver]] === Er === * [[Erazem]] * [[Eric]] * [[Erik]] * [[Erika]] * [[Erin]] * [[Ermin]] * [[Ermina]] * [[Erminija]] * [[Erna]] * [[Ernes]] * [[Ernest]] * [[Erneata]] * [[Ernestina]] * [[Ernst]] * [[Eros (ime)|Eros]] * [[Ersan]] * [[Ervin]] * [[Ervina]] === Es === * [[Esad]] * [[Esada]] * [[Esma]] * [[Esmeralda]] * [[Ester (ime)|Ester]] * [[Estera]] * [[Esther]] === Et === * [[Etbin]] * [[Ethan]] * [[Etien]] * [[Etjan]] === Eu === * [[Eugen]] === Ev === * [[Eva]] * [[Eva Julija]] * [[Eva Marija (ime)|Eva Marija]] * [[Eva Zala]] * [[Evald]] * [[Evalda]] * [[Evan]] * [[Eve]] * [[Evelin]] * [[Evelina]] * [[Evelyn]] * [[Evfemija]] * [[Evgen]] * [[Evgenij (ime)|Evgenij]] * [[Evgenija]] * [[Evica]] * [[Evita]] * [[Evlalija]] * [[Evstahij]] * [[Evstahija]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na D]] * [[Seznam osebnih imen na F]] {{Osebna_imena}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnih imen|E]] b5vhp527ucum635t3399b851brl93uo 0 15322 6676081 6675817 2026-05-15T12:56:20Z ~2026-28279-21 259659 /* Diskografija */ 6676081 wikitext text/x-wiki {{Brez virov|date=september 2021}} {{original research|date=september 2021}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Laibach | image = | caption = Skupina leta 2011 | Background = group_or_band | Origin = [[Trbovlje]] - [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | Genre = [[Elektronska glasba]]<br />[[Eksperimentalna glasba]]<br />[[Industrialna glasba]]<br />[[Martial]]<br />[[Neoklasika]]<br /> | Years_active = [[1980]]–danes | Label = [[Mute Records|Mute]] | Associated_acts = [[300.000 V.K.]], [[Neue Slowenische Kunst]], [[Videosex]], [[Silence]], [[Anja Rupel]], [[Make Up 2]], [[Juno Reactor]] | Current_members = Glej [[Laibach#Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci|celoten seznam]] }} '''Laibach''' ([[Nemščina|nemško]] ime za [[Ljubljana|Ljubljano]] ali [[Ljubljanica|Ljubljanico]]; [[etimologija]]: mesto ob reki/potoku (''Bach'') ali močvirje (nem. ''Labach''; ''Laubach'': mlačen potok ali leno tekoča voda); v srednjem veku se je tako za reko kot za mesto začel uporabljati staronemški izraz ''Laibach'' - stoječa voda, ki povzroča poplave) je [[Slovenija|slovenska]] [[Glasbena skupina|glasbena]] in večmedijska skupina, ki se poleg [[Glasba|glasbe]] in zvoka izraža še s pomočjo [[Oblikovanje|oblikovanja]], [[Slikarstvo|slikarstva]], [[Gledališče|gledališča]] in ostalih [[Umetnost|umetniških]] in neumetniških praks. Skupina je bila ustanovljena v [[Trbovlje|Trbovljah]] [[1. junij|1. junija]] [[1980]] (datum je izbran simbolično, dejanski ni znan). Leta 1983 je v [[Nova revija|Novi reviji]] (št. 13/14) z nadnaslovom "Akcija v imenu ideje" v za to priložnost izmišljeni rubriki "Umetnost in totalitarizem" objavila svoj manifest "10 točk Konventa", ki je izšel skupaj s spremno analizo [[Taras Kermauner|Tarasa Kermaunerja]]. V 10 točkah Konventa je bilo mdr. opredeljeno anonimno članstvo (psevdonimi: Eber, Saliger, Keller in Dachauer) ter kolektivno avtorstvo in industrijski način dela po vzoru totalitarizma in pod vodstvom Imanentnega konsistentnega duha. Laibachova ustvarjalnost se po njih giblje na področju spoja med politiko in umetnostjo, vsaka umetnost pa je podvržena politični manipulaciji, razen tiste, ki govori z jezikom te iste manipulacije. V njih je določeno tudi, da poleg Laibacha v okviru [[Laibach kunst|Laibach Kunst]] estetike obstajata še glasbeni podskupini [[Dreihundert Tausend Verschiedene Krawalle]] ([[300.000 VK]]) in [[Germania]]. Laibach je 1984 soustanovil umetniški kolektiv [[Neue Slowenische Kunst|''Neue Slowenische Kunst'']] (kratica NSK) ter sodeloval s slikarsko skupino [[Irwin]], več zaporednimi gledališkimi skupinami/projekti, ki jih je ustanovil [[Dragan Živadinov|D. Živadinov]], oblikovalskim studiem [[Novi kolektivizem]] (iz Laibacha je njegov član D. Knez, sodelavec E. Markošek) in drugimi pridruženimi skupinami, ki so v letih 1984–92 sestavljale kolektiv NSK. Glasbeni izraz združuje različne žanre, od eksperimentalnega industrijskega zvoka, do simfoničnega, t. i. militantnega klasicizma in elektronske glasbe. So utemeljitelji t. i. retroavantgardne umetniške smeri (skupaj z drugimi skupinami iz umetniškega gibanja/kolektiva NSK), v začetku delovanja in ponovno v zadnjem obdobju so večmedijske in likovne projekte ter razstave pripravljali pod imenom [[Laibach Kunst]]. Skupina Laibach je med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami, uveljavljena predvsem na mednarodni oz. svetovni "neodvisni" glasbeni sceni, iznajditelj in nosilec enega najbolj uveljavljenih slovenskih umetnostnih pojavov sodobnega časa, znanega kot retroavantgarda. == Zgodovina == === Začetki in [[Tomaž Hostnik (Laibach)|Tomaž Hostnik]] === Skupina je takoj ob ustanovitvi poskrbela za burne reakcije javnosti. V Trbovljah so leta 1980 izoblikovali multimedijski projekt »Rdeči revirji« (pozneje medijsko imenovan kot 'Alternativa slovenski kulturi'), ki jo je lokalna oblast prepovedala še pred odprtjem. Na plakatih, ki so bili ilegalno nalepljeni po zidovih mesta, je bil lik črnega križa (ki je Laibachov poglavitni simbol, včasih tudi v kombinaciji z zobatim kolesom) in motiv iz Carpenterjevega filma »Noč čarovnic«, izrisan v ekspresionistični risbi. Njihovo delovanje je v medijih sprožilo veliko razprav o dejanski umetniški in politični vsebini skupine. Prvi javni nastop z razstavo »AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST" se je zgodil 14. junija 1981 v prostoru Srećna (nova) galerija, v SKC-ju (Studentski kulturni centar) v Beogradu. Naslednja razstava (»Žrtve letalske nesreče«) je bila 8. decembra 1981 v ljubljanskem Discu FV 112/15, kjer se je 12. januarja 1982 zgodil tudi prvi koncert skupine.  Istega leta sta kmalu sledila tudi prva koncerta v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Beograd|Beogradu]]. Njihov glasbeni stil so kritiki označili kot industrijski rock, saj so pri predstavitvah v živo uporabljali gramofone, radio in elektronske instrumente, ki so jih ustvarili sami, namesto efekta suhega ledu pa so nekajkrat uporablili kar originalne vojaške dimne bombe. Vizualni stil skupine je bil v zgodnji fazi osredotočen predvsem na industrijsko ikonografijo, kmalu  pa so vključili tudi druge simbole: jelene in jelensko rogovje, motiv bobnarja, kavopivke, vojaške uniforme in lovske obleke. Skoraj vsak njihov koncert je bil drugače poimenovan. Zadnji v sodelovanju s Tomažem Hostnikom v Zagrebu (prvič je v vlogi vokalista nastopil na Novem Rocku septembra 1982 v Ljubljani, ko ga je v brado zadela razbita steklenica) so poimenovali »Dotik Zla«. 21. decembra 1982 je Hostnik naredil samomor. === "Disidentstvo" v Jugoslaviji === [[Slika:Laibach drummer.jpg|sličica|Ena od spremljevalnih članic skupine, 2008|levo]]V letu 1983 je skupina nadaljevala s koncertnimi nastopi. V Ljubljani so nastopili 22. aprila,  skupaj z angleškima skupinama Last Few Days in 23 Skidoo. Na 12. glasbenem biennalu v Zagrebu so naslednji dan nastopili z naslovom "Mi kujemo bodočnost", med katerim so uporabili sočasne projekcije propagandnega dokumentarnega filma o Jugoslaviji  Revolucija še traja, na katerega je bil dodatno projecirana super 8 mm filmska zanka s pornografskimi prizori. Koncert, ki se je začel ob 24:00 in potekal v jutranjih urah je, zaradi naključnega prekritja pornografskega odlomka (penisa) in posnetka [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], prekinila policija, skupina pa je bila prisiljena neprostovoljno oditi z odra. Kmalu je sledila uradna prepoved  imena in javnega nastopanja skupine v Jugoslaviji. K prepovedi je dodatno prispeval tudi intervju s člani skupine v oddaji TV-tednik, ki izzval moralno paniko in na koncu katerega je novinar [[Jure Pengov]] pozval k pogromu nad njimi, zato so se začasno umaknili v samostan Pleterje. Novembra 1983 so Laibach skupaj s skupino Last Few Days odšli na turnejo »Occupied Europe Tour« po vzhodni in zahodni Evropi. Z živimi nastopi in zaradi prepovedi delovanja  v svoji matični državi se je zanje povečal interes v zahodnih državah. Provokativna uporaba simbolov je najprej izzvala Slovensko veteransko organizacijo (Zvezo borcev narodnoosvobodilne vojne). Decembra leta 1984 so priredili 'anonimni' koncert v dvorani sirotišnice, poimenovane po [[Malči Belič]] v Ljubljani, posvečen umrlemu Tomažu Hostniku. Koncert so oglaševali s plakatom, na katerem je bil samo velik črn križ – simbol skupine  - in naslov dvorane. Ime skupine ni bil nikjer zapisan, tako so zadostili zahtevi po prepovedi uporabe imena. Koncert je bil vseeno razprodan. V tem letu (1984) so soustanovili tudi širši kolektiv Neue Slowenische Kunst (znan tudi pod kratico NSK). Poleg Laibacha je NSK vključeval še slikarsko skupino [[Irwin]], gledališko skupino [[Gledališče Sester Scipion Nasice|Gledališče Sester Scipion(a) Nasice]] (kasneje Kozmokinetični kabinet Noordung), oblikovalski studio Novi kolektivizem, pridružili pa so se jim še Oddelek za čisto in praktično filozofijo in različne podskupine, npr. arhitekti Graditelji, Domovinski film, klub Sava, Retrovizija itd. Osnovne premise delovanja vseh teh skupin so slonele na estetskih in ideoloških temeljih, ki jih je do takrat formiral Laibach. Neue Slowenische Kunst je uradno obstajal kot povezana akcija med temi skupinami do leta 1992, ko se je 'transponiral' v NSK državo. Laibach in NSK sta s svojimi skupnimi akcijami močno označila osemdeseta in prvo polovico devetdesetih, tako v Sloveniji kot v bivši državi Jugoslaviji ter tudi drugje po svetu. To gibanje je še danes predmet številnih znanstvenih raziskav in doktorskih disertacij doma in v tujini. === Mednarodni preboj === Laibach so od ustanovitve leta 1980 do danes imeli več kot 1000 koncertov po celem svetu, prodali so čez milijon plošč in postali mednarodno priznani, še posebej s svojimi interpretacijami pesmi skupin [[Queen]], [[The Rolling Stones]], [[The Beatles]] … Leta 1988 je izšel album Let It Be, po istoimenskem albumu Beatlesov, le brez naslovne skladbe. "Maggie Mae" pa je nadomestila kombinacija nemških lovskih pesmi "Auf der Lüneburger Heide" in "Was Gleicht Wohl Auf Erden". Del posnetega materiala je predvajal tudi Paul McCartney pred svojimi koncerti. Naslednje leto je izšel EP Sympathy for the Devil po istoimenski pesmi Rolling Stones. Dosegli so tudi komercialni uspeh z različico pesmi "Live is life" skupine Opus in "One Vision" skupine Queen. Leta 1994 je skupina izdala album NATO, ki se je nanašal na aktualne politične dogodke v Vzhodni Evropi, nekdanji Jugoslaviji in ukrepe pakta [[NATO]]. Album vsebuje tudi različice pesmi "The Final Countdown " skupine Europe, "In the Army Now" skupine [[Status Quo]], "Indian Reservation" (preimenovane v "National Reservation") Dona Fardona in "Marš na Drinu" Stanislava Biničkega. Leta 1996 so izdali album z naslovom Jesus Christ Superstars, svojo različico rock opere Jesus Christ Superstar Andrewa Lloyda Webberja. Sodelovali so tudi pri nekaterih mednarodnih projektih. V predstavi No Fire Escape from Hell so se odzvali povabilu plesalca Michaela Clarka in z njim nastopili na nekaterih predstavah v Veliki Britaniji in drugje po svetu. V Hamburgu so napisali glasbo za Shakespearovega Macbetha v ''Deutsches Schauspielhaus''. Za to predstavo so tudi oblikovali del scenografije in v sami predstavi nastopali.  Glasba skupine je bila uporabljena tudi kot inspiracija za znameniti eksperimentalni filmski hit ''Blair Witch Project'', člani zasedbe pa so nastopili v filmu 'Full Metal Jacket' znanega režiserja Stanleyja Kubricka. Njihova glasba se je pojavila v hollywoodskem filmskem hitu 'Spiderman I', v popularni ameriški televizijski nanizanki 'Alias', za film finskega režiserja Tima Vuoresuole [[Jekleno nebo]] (2012) ter njegov sequel [[Jekleno nebo 2]] (2019) pa so prispevali vso glasbo. Laibach je nameraval prirediti koncert v [[Kijev|Kijevu]] 31. marca 2023 (med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]]).<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Laibach claim they will be first foreign band to perform in Kyiv since invasion|url=https://www.theguardian.com/music/2023/feb/22/laibach-to-become-first-foreign-band-to-perform-in-kyiv-since-invasion|newspaper=The Guardian|date=2023-02-22|accessdate=2024-02-06|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Ben|last=Beaumont-Thomas}}</ref> Ob napovedi koncerta je Laibach rusko invazijo opisal kot »''cinična posredniška vojna za geostrateške interese velesil in finančnega kapitala (vojaške industrije itd.)''«,<ref name=":0" /> kar je sprožilo mnoge negativne odzive v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Laibach je na družbenem omrežju [[Facebook]] objavil daljši zapis, v katerem so izrazili podporo Ukrajini, hkrati pa izrazili oboževanje ruske kulture, kar je še okrepilo negativne odzive v Ukrajini. Po pritisku javnosti je organizator koncert odpovedal. Laibach je trdil, da je bil koncert odpovedan zato, ker niso želeli izjaviti, da »''so vsi Rusi slabi in ruska umetnost ničvredna''«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Organizatorji koncerta v Kijevu: Od Laibach nismo ničesar zahtevali|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/organizatorji-koncerta-v-kijevu-od-laibach-nismo-nicesar-zahtevali/659497|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-06|language=sl|first=J.|last=R}}</ref> Organizator koncerta je zanikal obstoj takih zahtev z razlago: »''Po njihovem pozivu Ukrajincem, v katerem je cel odstavek posvečen ruski umetnosti, nihče ni ničesar zahteval od njih. Dejstvo, da je vse rusko za nas strupeno, je bilo omenjeno v pismu o odpovedi koncerta. Se pravi, nihče ni ničesar zahteval.''«.<ref name=":1" /> == Glasbeni stil, slike in kontroverznost == Laibach ne prikriva temnih plati človeštva, temveč jih enostavno razkriva in razkazuje, včasih posredno, včasih pa tudi neposredno prek glasbe, s pomočjo [[Retorika|retorike]] in z vizualnimi prikazi: željo po oblasti, težnjo po [[Totalitarizem|totalitarnih]] političnih sistemih oziroma režimih, [[vojna|vojno]] kot stvar za doseganje oblasti, željo podrejati ostale volji posameznikov, ne da bi jih pojmovali kot sebi enake. To so problematike, ki so jih Laibach uprizorili v preteklosti in s katerimi so se tudi dejansko soočali ter katerim se danes še vedno posvečajo na izviren način. Njihova besedila so preprosta, učinkovita in odprta za napačno razlago. Sprejmejo vse zapeljive leske in simbole državne oblasti, nato pa s tem pretiravajo vse do parodije. Že ob svojem nastanku so v začetku osemdesetih let največ pozornosti vzbudili z uporabo nacistične in socrealistične totalitaristične [[Ikonografija|ikonografije]], kot so razne zastave in križi, uniforme, ki so spominjale na uniforme nekdanjih nemških okupatorskih vojakov pa tudi s političnim jezikom. Prevladovalo je mnenje, da skupina odkrito simpatizira s totalitarnimi sistemi, predvsem z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], [[Fašizem|fašizmom]] in stalinizmom ter deluje po nekakšnih totalitarističnih principih in v imenu teh idej proti končni, utopični rešitvi, značilni za tovrstne sisteme. V svojem delovanju so se vedno soočali z državo, naj je bila to nekoč Jugoslavija ali danes Slovenija, in ustvarjali negativno primerjavo države z ostalimi sistemi, ki so zgodovinsko veljali za slabe. S tem so spodbijali vrednote, ki naj bi bile prave in ki so jih poučevali v šolah. Po njihovem mnenju je najbolj totalitaren ravno tisti totalitarizem, ki ti daje občutek, da si svoboden, čeprav v resnici nisi. === Laibach v popularni kulturi === [[Popularna kultura]] je poimenovanje za nekatere kulturne prakse in pojave, katerih skupni pomen je postavljen nasproti visoki kulturi. Popularno lahko razumemo kot nekaj, kar je všeč veliko ljudem ali kot predmet množičnih medijev za izpostavljanje lastnih dobičkonosnih interesov. Laibach se izmed teh treh identificira samo s prvim razumevanjem popularne kulture. Performansi Laibach so med bolj obiskanimi v Sloveniji, pojavljajo se v množičnih medijih in imajo veliko bazo oboževalcev. So v kategoriji kvalitetne umetnosti znotraj popularne kulture. [[Slika:LAIBACH Red Districts Trbovlje 2011.jpg|sličica|Leta 2011, 30 let po ustanovitvi skupine in prepovedi projekta »Rdeči revirji« (''Red districts''), je skupina Laibach pripravila istoimenski večdnevni multimedijski projekt, ki je prek rekonstrukcije obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot bi jih tisti leta 1980. Pri izvedbi projekta je sodelovala tudi skupina V.A.T. (Vizualna alternativa Trbovlje), ki je postavila spremljevalno razstavo in mozaike'.]]Laibach se je že v svojih "10 točkah konventa" izrekel glede podvrženosti ideologiji – da se izognemo manipulaciji ideologije, moramo biti ideologija. Laibach z umetnostjo šoka z ljudmi manipulira: strateško nastavi šok, ker tako dobi pozornost, nato preda svoje sporočilo. Njihov produkt je umetnina, njihova produkcija pa je množična. Za množično širjenje uporabljajo več sredstev, kot npr. mistifikacijo (uniformiranost nastopajočih), performans (nenehna podrejenost režirani vlogi), pojavitev v množičnih medijih (ameriški glasbeni televizijski program MTV), provokativnost (totalitarni simboli), intertekstualnost (Life is Life, The Final Countdown) in parodijo (virtualna država NSK z izdajanjem potnih listov). === Intertekstualnost in parodija pri skupini Laibach === Skoraj celotna Laibachova pojavnost se sklicuje na v množični ali visoki kulturi že videno in v igro vpeljuje t. i. kulturni spomin. Laibachova dela so intertekstualna: svoj pomen oblikujejo s pomočjo drugih umetniških del. Tako nastajajo reciklaže, kar ima učinek parodije (Life is Life). Laibachove pesmi so lahko tudi travestije (Geburt Einer Nation), kontrafakture (The Final Countdown) in pastiši (Krst pod Triglavom). ==== Originalnost Laibacha ==== Intertekstualnost odpira vprašanja o originalnosti tovrstnih avtorjev. Laibach znane množične in manj množične kulturne pojave reciklira, vzame za svoje in jih pokaže v novem kontekstu. Montaže s t. i. tehniko ''cut up'' se pojavljajo tako v smislu zunanje pojave članov kolektiva z znanimi uniformami, pobritimi glavami in prepoznavnim znakom, suprematističnim [[Malevič|Malevičevim]] črnim kvadratom na beli podlagi, kot tudi v smislu reciklaže umetniških produktov: predelave besedil pesmi iz množične kulture (Simpathy for the Devil), vabila, letaki, publikacije in ovitki albumov s predlogami v klasični slikarski umetnosti, zgodovini in tradiciji. Že samo ime kolektiva – Laibach – je reciklaža. ==== Primeri intertekstualnosti v besedilih ==== Umetnost Laibacha je umetnost komentarja. Vsaka poteza Laibacha je pravzaprav komentar.{{citation needed}} ===== Krst pod Triglavom ===== [[Slika:Red square 1.jpg|sličica|Milan Fras, vokal, zadnji koncert iz turneje Volk, Koper, 2008|levo]]Krst pod Triglavom je naslov albuma, ki uporabi simbol slovenske nacionalnosti [[France Prešeren|Prešernov]] [[Krst pri Savici]]. Laibach intertekstualno uporablja Prešernove verze in osebe – Valjhuna, Črtomira in Bogomilo. Po vsakem od treh je poimenovana pesem, poleg tega pa so na albumu še pesmi Jezero, Krst, po drugi strani pa enigmatično naslovljena pesem Rdeči pilot, ki z rdečo simbolizira antireligijski komunizem, je pa to tudi ime avantgardnega časopisa iz dvajsetih let 20. stoletja. Album je razdeljen po letnicah (819−822, 1095−1270, 1961−1982, 1983−1987) in tako razdeli zgodovino Slovencev. V čas pokristjanjevanja umestijo grožnjo, Valjhuna, naravo, Jezero, Hostnik. V času [[Karantanija|Karantanije]] je zapeljevanje, Bogomila, ki tukaj namiguje na rajsko Evo, so lovske igre (Hunters' Game) in teče avstrijska, dunajska kri (Wienerblut). Od šestdesetih do malo po nastanku Laibacha in tudi malo po [[Tito]]vi smrti je čas Črtomira, Jelengara, ubijalca deklet in seveda Apologije Laibach. V zadnjem času, do izida albuma, pa je politika, Krst, Germania in Rdeči pilot (rdeča kot simbol komunizma). Vsak naslov je skrbno izbran, da spada v celoto, pod njim pa se v pesmi skriva še več simbolnega opisa ne le slovenske, temveč evropske zgodovine in miselnosti. ===== Herz-felde ===== Pesem Herz-felde s plošče Krst pod Triglavom-Baptism je aluzija na nemško avantgardo. Helmut Herzfeld je sinonim za Johna Heartfielda, ki je bil pionir uporabljanja umetnosti kot politično orožje. V pesmi Laibach montira dele Hitlerjevega govora, pri katerem je najbolj slišen in udaren sloviti ''»Raus!«'', ''»Ven!«''. Laibach tako pesem uporablja kot politično orožje, kot antinacistično politično sporočilo, ker uporablja nacistični vojni govor z nasilnim krikom, vse skupaj pa poimenuje z imenom umetnost in, ironično, srca (''herz'', ''heart''). Vsebino torej predstavlja z imenom, ki z njo nima prav veliko zveze, in to prenese na polje politike, kjer se proces dogaja pogosteje. ===== The Final Countdown ===== Pesem [[The Final Countdown]] je s konceptualnega albuma NATO, ki se z naborom anti-coverjev pesmi veže na vojno na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Laibach so v tem času izjavili: ''»Konflikt v bivši Jugoslaviji je dal lepo lekcijo Evropi o tem, kaj se lahko zgodi, če razlike niso spoštovane, če problemi niso rešeni pravčas in če najmanjših v družbi ne jemljemo resno. Vsa Evropa ima na rokah kri Balkana.«'' The Final Countdown je prva izmed treh zaporednih rock pesmi na albumu NATO (The Final Countdown, You're in the Army Now, The Dogs of War), njena originalna verzija pa je hit švedskega benda Europe. Z zamenjavo inštrumentov so rokovsko uspešnico spremenili v disko verzijo. Pesem govori o intergalaktičnem potovanju, zadnje odštevanje (''the final countdown'') pa je odštevanje tik pred odhodom vesoljske rakete z bolne Zemlje. Destinacija pa ni več Mars (simbol vojne), kot je v originalu, temveč Venera (simbol ljubezni). Podobno naredijo s pesmima In the Army Now (v originalu [[Status Quo]]/[[Boland]]) in Dogs of War (v originalu [[Pink Floyd]]). ===== Life is Life ===== Pesem Life is Life je predelava pesmi Live is Life avstrijske skupine [[Opus (skupina)|Opus]]. Laibach pesem dvakrat umesti na album [[Opus Dei (album)|Opus Dei]], poimenovan (tudi) po znani organizaciji Rimokatoliške cerkve. Prva verzija je v nemščini Leben Heißt Leben. Prva kitica je enaka originalu, ostalo je reciklaža verzov in dodajanje novih, s čimer pesem dobi popolnoma drugo sporočilo: iz množične zabave, entuziastične navezanosti skupine Opus na oder, v brezpogojno dajanje množici, družbi, državi. Energijo in svoj maksimum se daje za t. i. skupno dobro, z dobrim namenom posameznikov, ki so na koncu samo veseli, da je konec, čeprav so vsi izgubili vse. Iz himne dobrega počutja je Laibach recikliral pesem triumfa, vojnega marša. Album [[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]] je prenovitev celotnega zadnjega albuma [[Beatles]]ov, Simpathy for the Devil pa t. i. anti-cover istoimenske pesmi [[Rolling Stones]]ov. Predelavi ponujata demistifikacijo ''peace and love'' iz hipijevskih šestdesetih in utelešenja tega gibanja, koncerta Woodstock. Miselnost hipijevskega miru in ljubezni se je proti koncu stoletja sesuvala. Let It Be je odgovor na razpad skupine The Beatles, drugi pa spomin na koncert Altamont iz leta 1969. Altamont je kot kontrast Woodstocka najbolj znan po nasilju, vključno s smrtjo Mereditha Hunterja, ki je umrl med nastopom Rolling Stonesov: težave, ki so rodile nasilje, so se začele med izvajanjem pesmi Simpathy for the Devil. ===== Rammstein ===== Popularna nemška glasbena skupina [[Rammstein]]''' '''je priznala močan vpliv Laibacha. Laibach je nekoč izjavil, da je Rammstein Laibach za adolescenco in sami pa naj bi bili Rammstein za odrasle. Laibach je naredil remiks Rammsteinove pesmi Ohne dich, poimenovan Ohne mich. Namesto prepoznavnega Rammsteinovega vokala gre za moško-ženski duet Milana Frasa in Mine Špiler, v originalu orkestralno glasbo zamenja elektronika, v besedilu pa je najpomembnejša zamenjava v refrenu. Rammsteinov refren ''»Ohne dich kann ich nicht sein«'', v prostem prevodu ''»Brez tebe ne morem obstajati«'', Laibach poje obratno ''»Ohne mich kannst du nicht sein«'', torej ''»Brez mene ne moreš obstajati«''. Ljubezenski baladi spremenijo žanr – postane narcisoidna, že skoraj grozeča pesem == Dosedanji člani in pomembnejši sodelavci == (legenda: E= ''Eber''; S= ''Saliger''; D= ''Dachauer''; K= ''Keller'') {{col-begin}} {{col-break}} * [[Dejan Knez]] (E; 1961, Trbovlje), ustanovni član – osnovni koncept, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje; slikar; (so)avtor glasbe; kitara, mali boben, klaviature, elektronika, vokal-glas, odrski nastop; trobenta, kvadrohorn itd.; aktiven član s prekinitvami in vzporednimi projekti (ps. ''Elk Eber''; ''A. D. Knez'', ''Operator 99'', ''baron (Karl von) Reichenbach''; ustanovni član 300.000 VK, NSK (1984) in Novega kolektivizma oz. njegove predhodnice Neuekunsthandlung (NK) *[[Janez Knez]] (K, 1931–2011), oče prvega, slikar; častni član *[[Bine Žerko]] (D; Trbovlje), ustanovni član, sodelujoč pri 1. dogodku  v Trbovljah 1980 (član pol leta) * [[Srečko Bajda]] (E; 1961, Celje) (psevd. ''Felix Casio''), ustanovni član; vokal - glas, soavtor glasbe, aranžmaji, sintetizator (tudi potem, ko je leta 1983 zapustil aktivno članstvo); kasneje tonski mojster v Drami SNG; tudi risar oz. stripovski avtor * [[Andrej Lupinc]] (K; 1961, Ljubljana), ustanovni član; bas kitara, video (ps. ''Keller''); kasneje TV-snemalec, ribič in pisatelj; skupino zapustil 1983 * [[Tine Vodlan]] – sodeloval naj bi pri prvi razstavi v Trbovljah 1980, kot interpretator * [[Tomaž Hostnik (1961)|Tomaž Hostnik]] (S; 1961–1982, Medvode), ustanovni član, gramofon; koncept -- temeljni teoretični spisi (ps. ''Ivo Saliger''), ustanovni član 300.000 VK; frontman – vokal; slikar * [[Ivan Novak (glasbenik)|Ivan (Jani) Novak]] (S; 1958, Trbovlje), ustanovni član, teoretski spisi, intervjuji, komunikacija, organizacija, koordinacija, teksti, (so)avtor glasbe in koncepta, likovno-vizualna podoba, koncertne vizualije, projektor, oblikovanje luči (občasno nastopal tudi na odru: elektronika, mali boben, trobenta, bendžo); ustanovni član NSK 1984 (ps. ''Franz Xaver''; ''Ivo Saliger'') * [[Milan Fras]] (D; 1960, Maribor), frontman – vokal, soavtor glasbe in koncepta, teksti; vizualni (likovno-scenski) elementi; odrski nastop; slikarstvo (ustanovni član NSK 1984) * [[Vesna Veberič]] (S) ("MIG-MIG-MIG"), ustanovna članica, likovno-vizualna podoba in grafično oblikovanje (članica "Neue Kunsthandlung"/NK), slikarka; udeleženka turneje po okupirani Evropi; skupino zapustila 1983/84 * [[Marjan Benčina]] (K) – sintetizator, skupino zapustil (med turnejo) 1983 * [[Marko Košnik]] (D; 1961, Kranj), ustanovni član, elektronika, (kasneje večmedijski in novomedijski umetnik in teoretik: ''Inštitut Egon March'', ''Ministrstvo za eksperiment''...), skupino zapustil (med turnejo) 1983 *[[Martin Žitnik]] (K) – sodeloval pri enem zgodnjih koncertov * [[Jurij Toni]] – tonski mojster, producent * [[Igor Vidmar]] (S; 1950), producent, založnik, promotor, organizator koncertov (agencija ŠKUC - RO.P.O.T.); član odprave po okupirani Evropi 1983, sicer voditelj radijskih glasbenih oddaj in politični publicist/kolumnist * [[Jani Guna]] – novinar, Trbovlje: časopisni arhiv – dokumentacija (socialni delavec, novinar) * [[Teodor Lorenčič]] (1954, Maribor) – fotograf, član odprave po okupirani Evropi 1983; avtor foto-monografije "40 godina večnosti", Beograd, 2021 * [[Fritz Häaman|Fritz Catlin]] (K) (psevd. Fritz Häaman) – član skupin Last Few Days in 23 Skidoo; sodelavec (bobnar) Laibacha na Occupied Europe Tour 1983 * [[Duncan MacDonald]] (D) – šofer na Occupied Europe Tour, sodelavec (bobnar) Laibacha na tej turneji, koproducent, pozneje odvetnik * [[Vasja Ulrih]] (D; 1946), pevski in recitatorski basovski vokal (na posnetkih, redko na odru); sicer slikar, kipar, restavrator itd. * [[Janko Novak]] (E; 1952–2021) – pevski in recitatorski vokal (na posnetkih, tudi na odru na zgodnjih turnejah skupine) * [[Jože Pegam]] (D) – trobenta, klarinet, tenor saksofon, dolgoletni član Gastrbajtrs in Demolition Group * [[Matjaž Pegam]] (S) – bobni, član Gastrbajtrs in Demolition Group {{col-break}} * [[Lado Jakša]] (1947) (K) – saksofon, klarinet * [[Iztok Črne|Iztok Černe]] (S) – glasbeni producent, studio Metro * [[Neven Smolčič]] (K) – glasbeni producent * Nicole Capaan (iz Amsterdama) – na fotografiji v Londonu (''grob Karla Marxa'') * [[Vanda Krajinović Adler]] (S) – sodelavka Laibacha v prvi polovici 80' (''SKC Beograd''...) * [[Jonathan Langram]] (K) – glas na nekaterih zgodnjih posnetkih, prijatelj skupine * [[Uli Rehberg]] (E) – glasbeni založnik (''Walter Ulbricht Schallfolien'', Hamburg) * [[Ervin Markošek]] (K; 1961, Laško), mali boben/bobni, klaviature/elektronika, odrski nastop, trobenta, orglice, banjo itd. (član od srede 80.; aktiven do konca 90. let); maneken in grafični oblikovalec; pozneje sodelavec pri Novem kolektivizmu * [[Tone Dimnik]] - Čoč (1953–2026) (E) - bobni * [[Boban Bursać|Boban (Boško) Bursać]] (D; 1960–2016) – oblikovalec zvoka, producent * Franci NN – šofer na nekaterih zgodnjih turnejah, občasno nastopal v otvoritvah koncertov (sekanje debla, recitacija) * [[Max Osole]] (1955), zgodnji video posnetki * [[Roman Dečman]] (E) – bobni, dolgoletni sodelavec skupine, član skupin [[Otroci socializma]] in Carina; predsednik Društva za retroavantgardo * [[Dare Hočevar]] (D) – bas kitara * [[Iztok Turk]] (E; 1963), elektronika, tonski mojster, producent, skladatelj, član in soustanovitelj skupin Kuzle, Otroci socializma, Videosex, Rotor, 300.000 VK * [[Janez Križaj (glasbeni producent)|Janez Križaj]] (1966), elektronika, tonski mojster, producent, član Videosex * [[Anja Rupel]] (K; 1966), vokal (studijska sodelavka), čanica Videosex * [[Oto Rimele]] (K; 1962, Maribor), kitara (akademski slikar, profesor UM), soustanovitelj in član skupine Lačni Franz; kasneje Sokoli * [[Slavko Avsenik ml.]] (S; 1958), aranžmaji * Dragoslav-[[Dražen Radojković]] (E), bobni, član skupine Kazimirov kazneni korpus (Bgd) * [[Svetozar Mišić]] – dokumentacija * [[Jože Suhadolnik]] – fotograf * [[Miha Fras]] – fotograf * [[David Jarh]] (K) – trobenta, rog ? * [[Tadej Zupančič]] (1965), studijski vokal (Opus Dei-''Life is life'') * [[Ivo Štandeker]] (1961–1992), prevajalec tekstov iz angleščine v nemščino, svetovalec pri predelavi tekstov (''Life is life'', ''Geburt einer Nation'', ''Simpathy for the Devil''...) {{col-break}} * [[Peter Mlakar]] (K; 1951), retorika, ''Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK'' (od 1987), častni član Laibacha, član 300.000 VK in kolektiva NSK; filozof, pisatelj, TV-"pridigar" * [[Daniel Landin]] (E) – klarinet, video režiser (''Država, Life is Life, Geburt einer Nation''), član skupine Last Few Days, sodelavec skupine Throbbing Gristle, pozneje filmski režiser in direktor fotografije * [[Slim Smith]] – oblikovanje * Richard NN (S) – sodelavec Laibacha (mali boben) leta 1987 * [[Bucko & Tucko]] (Srbija) – video (''Across the Universe'') * [[Peter Vezjak]] (1959), video (''Retrovizija'') – ''Sympathy for the Devil, Wirtschaft ist Tot'', so-režiser filma »Laibach, A Film From Slovenia« * [[Igor Zupe]] (1964), režiser, producent (film, video: ''Nord Cross Production''; prvotno skupina ''Abildungen varieté'', nato ''Domovinski film'' v sklopu NSK), avtor filma »Glasba je časovna umetnost 3: LP - Laibach« * [[Bertrand Burgalat]] (E) – aranžmaji * [[Danijel Petronijević]] (D), sodelavec skupine * [[Cveto Kobal]] (1960), flavta, vokal (studijski), nastopajoči v muzikalu Wir sind das Volk *[[Miha Dovžan]] (1943–2024) – citre * [[Borut Kržišnik]] (S; 1961) – kitara (skladatelj elektronske glasbe) * [[Davor Klarič]], klaviature * [[Chris Bohn]] – novinar, sodelavec skupine, korekture angleških tekstov * [[Komorni zbor AVE]] – spremljevalni vokali * [[Tamara Žagar]] – klasični sopran * [[Peter Penko]] (K) – elektronika, aranžmaji * [[Gregor Zemljič]] – elektronika, koproducent * [[Sašo Podgoršek -|Sašo Podgoršek]] (1964), video, filmski režiser; avtor nekaterih videov Laibacha in filma "Divide States of America" * [[Nikola Sekulović]] (K) – bas kitara * [[Matej Mršnik]] (E) – kitara * [[Daniel Matič]] (K) – kitara *[[Jurij Kelhar]] (1972–2021), večmedijski/vizualni umetnik, slikar, sodelavec * [[Uroš Umek]] ([[DJ Umek]]) – elektronika * [[Damijan Bizilj]] ([[DJ Bizzy]]) (E) (1972–2023), elekronika (Temponauta, Rotor, Ouroborots); gl.avtor - Antisemitism (WAT) * [[Eva Breznikar]] (D) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odski nastop * [[Nataša Regovec]] (S) – mali boben, činele, spremljevalni vokal, odrski nastop *[[Jernej Guštin]] - oblikovalec svetlobe *[[Gregor Musa]] - tehnični direktor {{col-break}} * [[Boris Benko]] (E; 1975) – vokal, avtor glasbe in aranžer, odrski nastop; član skupine Silence * [[Primož Hladnik]] (D; 1975), klavir, elektronika, aranžmaji, odrski nastop, član skupine Silence * [[Janez Gabrič]] (S) – bobni * [[Mina Špiler]] (E; 1981) – vokal, sintetizator; odrski nastop, članica skupine Melodrom * [[Luka Jamnik (glasbenik)|Luka Jamnik]] (E; 1982) – elektronika, sintetizator, back vokal, vokal, odrski nastop, avtor glasbe in aranžmajev * [[Jadranka Juras]] (D) – vokal * [[Brina Vogelnik]] – vokal * [[Izidor Leitinger]] – aranžmaji, trobenta; dirigent * [[Matevž Kolenc]] (S) – avtor (elektronske) glasbe, producent; skupina Melodrom * [[Sašo Vollmaier]] (K) – klaviature, klavir (2007-13); nato glasbeni producent in skladatelj, pianist (''Kind of Laibach'', 2020), tudi v predstavi Wir sind das Volk * [[Rok Lopatič]] (K) – klaviature, aranžmaji, back vokal, odrski nastop * [[Anže Rozman]] – aranžmaji * [[Álvaro Domínguez Vázquez]] – aranžmaji * [[Zvezdana Novaković]] – vokal * [[Tomislav Gangl]] – vizualije * [[Vitja Balžalorsky]] (S, 1986) – kitara, aranžmaji, odrski nastop * [[Bojan Krhlanko]] (D) – bobni, aranžmaji, odrski nastop * [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] (E) – vokal in akustična kitara, teksti, odrski nastop * [[Lina Rahne]] (K) – vokal, odrski nastop * [[Matej Gobec]] (D, 1986) – oblikovalec zvoka, producent * [[Marko Turel]] – oblikovalec zvoka, producent * [[Tomaž Čubej]] – oblikovalec luči *[[Benjamin Kreže]] – vizualije, film *[[Anja Quickert]] – nemška režiserka muzikala/plesnogledališke predstave Wir sind das Volk, sicer vodja mednarodnega združenja Heinerja Müllerja *[[Katarina Stegnar]] – nastopajoča v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *[[The Stroj]] – 2 bobnarja (Primož Oberžan in Janez Levec) v muzikalu/plesnogledališki predstavi Wir sind das Volk *''Vier Personen Quartet'' – godalni kvartet *[[Maja Keuc]] (pod psevd. Maria Maya gostovala pri skladbi »The Coming Race«) *[[Anina Trobec]] – vokal, odrski nastop *[[Wiyaala]] – vokal na albumu Musick *[[Gregor Strasbergar]] - Stras – vokal na albumu Musick *[[Senidah]] – vokal na albumu Musick *[[Manca Trampuš]] – vokal na albumu Musick *[[Tjaša Bucik]] in [[Patricija Crkovič]], plesalki, odrski nastop (Musick){{col-end}} == Diskografija == === Studijski albumi === *''[[Laibach (album)|Laibach]]'' (ŠKUC-Ropot, 1985); ponovna izdaja - CD - ponovna izdaja 1999 (z dvema dodatnima skladbama 300.000VK in tremi Storm und Klang iz predstave Molitveni stroj Noordung); prenovljena izdaja LP/CD v ''Laibach revisited'' BOX-u skupaj z novimi priredbami **''Boji/Sila/Brat moj'', L.A.Y.L.A.H. (1984) **''Panorama/Dekret'' (1985) - spada tudi k spodnji plošči: *''[[Nova Akropola]]'' (Cherry Red, 1985); ponovna izdaja - CD 2002 (z dodanim videom ''Država''/''The State''); prenovljena vinilna izdaja 2023 (2 x LP &CD) ** ''Die Liebe ist die grösste Kraft'' (1986) *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (Mute Records, 1987; izdaja na CD-formatu s 4 dodanimi skladbami iz [[Krst pod Triglavom-Baptism|''Krsta pod Triglavom'']], 199?; prenovljena vinilna izdaja 2024 (2 x LP & CD) **''Geburt einer Nation'' **''Life is Life'' *''[[Kapital (album)|Kapital]]'' (2 x LP /CD /kaseta : 3 različni mixi; Mute Records, 1992) **''Witschaft ist tot'' *''[[Jesus Christ Superstars]]'' (The Grey Area/Mute Records, 1996) **''God is God'' *''[[WAT]]'' (Mute Records, 2003) **''Tanz mit Laibach'' **''Das Spiel ist aus'' **''(B Mashina - s [[Siddharta|Siddharto]])'' *''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'' (Mute, 2014) **''The Whistleblowers'' *''[[Also Sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' (Mute, 2017) *''[[Sketches of the Red Districts]]'' (GOD records, 2023) *''[[Musick]]'' (Mute, 2026) **''[[Allgorythm]]''/''Musick'' (Mute, 2026) ==== Albumi priredb - studijski ==== *''[[Let It Be (album, Laibach)|Let It Be]]'' (Mute Records, 1988) **''[[Across the Universe]]/Get Back/Auf der Lüneburger Heide'' (1989) *''[[Sympathy for the Devil (album)|Sympathy for the Devil]]'' (2 x [[EP]] oz. LP in CD Mute Records, 1988) *''[[NATO (album)|NATO]]'' (Mute Records, 1994) **''[[War]]'' **[[The Final Countdown|''Final Countdown'']] **[[In the Army Now|''In the Army Now'']] *''[[Volk (album)|Volk]]'' (Mute Records, 2006) **''[[Anglia]]'' *''[[Laibachkunstderfuge]]'' (Mute Records/Dallas, 2008) *[[I VIII 1944 Warszawa|''I VIII 1944 Warszawa'']] (EP, 2014) (''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus'') *''[[The Sound of Music (album, Laibach)|The Sound of Music]]'' (Mute, 2018) **''[[Party Songs]]'' ([[EP]], 2019) *''[[Laibach Revisited]]'' (BOX s 3x LP/CD-ji, spremno knjižico itd.; Društvo za retroavantgardo, 2019/2020) *''[[Laibach (album)|Laibach]] 40'' (BOX), 2025 ==== Posamezne priredbe ==== *''[[Hej Slovani]]'' (priredba jugoslovanske himne za mednarodno kompilacijo WAX TRAX... 1983/4?) *''[[Live is Life]]'' (Opus) >> ''[[Life is Life]]'' (1986/87) nosilna skladba na albumu [[Opus Dei (album)|Opus Dei]] *''[[One Vision]]'' ([[Queen]]) >> ''[[Geburt einer Nation]]'' (1987) *„''[[B Mashina]] - Laibach RMX''‟ (obj. na [[Siddharta|Siddhratinem]] albumu priredb ''[[Silikon delta]]'', 2002) *[[Mama Leone|''Mama Leone'']] (Bino /Drafi Deutscher) (2003/04?) *''[[Ohne dich]]'' ([[Rammstein]] /Mina Harker RMX, 2004) *''[[Warme Lederhaut]]'' /''Warm Leatherette'' (prir. The Normal, 2012) *''Warszawskie Dzieci/Tog nit keyn mol/Macht dir nicts daraus ([[I VIII 1944 Warszawa]] - EP, 2014)'' *''[[Love on the Beat]]'' (Serge Gainsbourg, prir. Laibach, obj. na albumu ''[[Spectre (album, Laibach)|Spectre]]'', 2014) *''[[See That My Grave Is Kept Clean]]'' (prir. Blind Lemon Jefferson, obj. na albumu ''Spectre'', 2014) *''[[Each Man Kills the Thing He Loves]]'' (prir. [[Jeanne Moreau]]/avtor pesmi [[Oscar Wilde]], 2015?) *''[[Arirang]]'' /''Jutri gremo v napad'' (2015) *''[[The Future]]'' (EP, 2022) (prir. [[Leonard Cohen|Leonarda Cohena]]) *''[[Oj, Triglav, moj dom]]'' (2023) *[[The Engine of Survival|''The Engine of Survival'']] (''Donna Marina Mårtensson'', prir. Laibach, 2023) *''[[Amerika (Rammstein)]]'' - iz kompilacijskega albuma priredb skupine [[Rammstein]] (2023) *''[[Strange Fruit]]'' (2024) *''[[S topom te bom ciljal moja mala]]'' (v sodelovanju z [[Bijelo dugme|Biljelim dugmetom]], 2024; single ''[[Die Kanone]]'', 2025) *[[White Christmas|''White Christmas'']] (''Silence Night'') (2024) *''[[I Want To Know What Love Is]]'' (2025) *''‘Yom Kippur’'' (v sodelovanju s palestinskim otroškim zborom) (single, 2025) === Soundtrack albumi (glasba za film ali gledališče /performance) === *''[[Krst pod Triglavom-Baptism]]'' ([[Walter Ulbricht]] Schallfolien, 1987) (4 skladbe so na CD verziji Opus Dei, 2 na Slovenski Akropoli) *''[[Macbeth (album)|Macbeth]]'' (Mute Records, 1990) *(''[[Laibachkunstderfuge]]'') *''[[Iron Sky (The Original Film Soundtrack)]]'' (Mute, 2012) *(''[[Also sprach Zarathustra (album)|Also Sprach Zarathustra]]'' - Mute, 2017) *''[[Wir sind das Volk]]: Ein Musical aus Deutschland'' (Mute, 2022) *''[[Iron Sky (The Coming Race)|Iron Sky II (The Coming Race)]]'' (Mute, 2023) **''[[Love is Still Alive]]'' ([[EP]] - Mute, 2023) *[[Alamut (Laibach)|''Alamut (Laibach)'']] (2 x LP, CD, Mute, 2024/25) === Kompilacijski albumi === *''[[Rekapitulacija 1980–1984]]'' (2 x LP; Walter Ulbricht Schallfolien, 1985); ponovna izdaja - CD (NSK008), 2002 *''[[Slovenska Akropola]]'' (LP, ŠKUC-Ropot, 1987; del skladb posnetih v živo, del iz predstave ''Krst pod Triglavom''); CD-izdaja z 2-ma dodanima skladbama iz predstave [[Molitveni stroj Noordung|''Molitveni stroj Noordung'']] *''[[Anthems (album, Laibach)|Anthems]]'' (2 x CD, Mute Records, 2004) *''[[Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86]]'' (Vinyl-on-demand, 2011) (6 x LP + ...) *''[[An Introduction To… Laibach]]'' (Mute, 2012) === Albumi v živo === *''[[Neu Konservatiw]]'' (Walter Ulbricht Schalfollien 1985; nova izdaja Cold Spring Records, 2003; ponatis 2006) *''[[The Occupied Europe Tour 1985]]'' (LP, Side Effects, 1986); CD - ponovna izdaja? *''[[3. oktober]]'' (single/EP?, 1990/91)? *''[[Ljubljana–Zagreb–Beograd]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1993) *''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records, 1996) *''[[M.B. December 21, 1984]]'' (CD, The Grey Area/Mute Records, 1997) *''[[The John Peel Sessions (album, Laibach)|The John Peel Sessions]]'' (CD, Strange Fruit, 2002; LP Reissue, 2024) *''[[Volk Tour London CC Club]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2007) *''[[Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)]]'' (Abbey Road Live Here Now/Mute Records, 2012) *''[[Live in Hell at V2]]'' - ''Hertogenbosch/Nizozemska 28.6.1985'' (Vinyl-on-demand, 2017) *''[[We Forge The Future]]'' (GOD records, 2017) *''[[Bremenmarsch]]'' - ''Laibach Live at Schlachthof'' ''12.10.1987'' (M.i.G.- music, 2020) *''[[Nova Akropola]]'' (prenovljena vinilna izdaja: 2 x LP, 2023; 2.LP je kompilacija skladb v živo) in 3x CD Box, pra vtako 2023 (3.CD je kompilacija posnetkov iz različnih prizorišč in časov - vse skladbe izvirajo iz prve polovice 80.let) *''[[Opus Dei (album)|Opus Dei]]'' (prenovljena vinilna izdaja 2024: 2 x LP & CD, s še neobjavljenimi živimi posnetki) == Filmografija == * 2018, Glasba je časovna umetnost 3: LP film Laibach – režija Igor Zupe * 2017, Od kapitala do kapitala: države v času NSK – režija Igor Zupe *2016, Liberation day (Dan osvoboditve; o gostovanju v Severni Koreji 2015) – režija Morten Traavik *''2008, Laibach: Volk - Dead in Trbovlje'' (?) * 2005, Divided States of America: Laibach 2004 Tour – režija Sašo Podgoršek * 2004, Laibach – The Videos (2004, DVD) - režija Sašo Podgoršek * 1996, Predictions of Fire (Prerokbe ognja) – režija Michael Benson * 1996, ''[[Occupied Europe NATO Tour 1994-95]]'' (CD + videokaseta) (The Grey Area/Mute Records) *1993, Bravo: Laibach v filmu – režija Peter Vezjak * 1993, Laibach: A Film From Slovenia – režija Daniel Landin in Chris Bohn * 1988, Laibach: Pobeda pod suncem /Laibach: Zmaga pod soncem /Laibach: Victory Under the Sun – režija Goran Gajić *1986, The State/Država, o sodelovanju z Michaelom Clarkom v predstavi "No Fire Escape in Hell" – režija Daniel Landin *1984: THE DEBATE OVER MAN: “A Polemic Monologue as Artistic Method: Position, Problems, Perspectives” – Laibach / Richard Heslop *1983, Morte ai Sciavi - avtor Max Osole *1983, XY - Nerešeno (TV-intervju TV-Tednik, RTV Ljubljana) - videoposnetek *1982, Documents of Opression – režija Marjan Osole - Max == Nagrade in priznanja == * Slovenski ambasadorji kulture - naziv jim je podelilo [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] (<nowiki>http://www.mzz.gov.si/si/ministrstvo_za_zunanje_zadeve/novinarsko_sredisce/slovenija_v_zariscu_bilten/</nowiki>^{[''[[Wikipedija:Mrtva povezava|mrtva povezava]]'']}) * [[Zlata ptica]] (1986, skupaj z drugimi skupinami NSK) - nagrada ZSMS za jugoslovanski dan mladosti (25. maj) * Zlata nagrada Metoda Badjure ([[Badjurova nagrada]]) na festivalu Teden domačega filma za glasbo v filmu [[Hudodelci (film)|Hudodelci]] (1987) * [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke na področju medijske in popularne kulture (1997; vrnjen) * Nagrada glavnega mesta Ljubljane za »izjemne ustvarjalne dosežke doma in v tujini« (1997) * Prvojunijska nagrada - najpomembnejše občinsko priznanje mesta [[Trbovlje]] (2000) * [[Zlata piščal (nagrada)|Zlata piščal]] za življenjsko delo (2017) * [[Medalja za zasluge (Slovenija)|Medalja za zasluge]] Republike Slovenije, 2023 (podeljena 8. maja 2024) == Bibliografija (izbor) == * [[Alexei Monroe]]: Pluralni monolit. Laibach in NSK, MASKA, Ljubljana, 2003 {{COBISS|ID=125361920}} * Matičič, Jure: Država Laibach, raziskovalna naloga. Kamnik, 1994. * {{navedi knjigo|last=Janjatović |first=Petar |title=EX YU ROCK enciklopedija 1960-2006 |isbn= 978-86-905317-1-4}} * [[Marcel Štefančič Jr.]]: ''Teror zgodovine: kako je Laibach na začetku osemdesetih premaknil nacijo, partijo in filozofijo''; Ljubljana: UMco, 2012 {{COBISS|ID=258047232}} * Borčić, Barbara: ''Celostna umetnina Laibach'': ''fragmentarni pogled.'' Ljubljana: Založba /*cf, 2013. *Greene, Doyle - The Rock Cover Song: Culture, History, Politics. Jefferson, North Carolina: McFarland & Company, Inc, 2014. *Lorenčič, Teodor: "40 godina večnosti" /40 years of Eternity, Beograd, 2021 /2022 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Laibach}} {{Wikinavedek|Laibach}} * {{SocialLinks}} * {{discogs artist}} {{Laibach}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1980]] [[Kategorija:Laibach|*]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Trbovlje]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]] 38i8aqzb3z7w0ie8exkn4gye2gabw9u 0 16284 6676165 6668242 2026-05-15T17:33:29Z MaksiKavsek 244409 6676165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jurij Japelj | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> |nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]| occupation = <!-- WD --> }} '''Jurij Japelj''' [júrij jápel], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[jezikoslovec]], [[prevajalec]] in [[duhovnik]], * [[11. april]] [[1744]], [[Kamnik]], [[Slovenija]], † [[11. oktober]] [[1807]], [[Celovec]], [[Avstrija]]. == Življenjepis == Rojen je bil v Kamniku 11. aprila 1744 očetu Primožu Apelu in materi Jeri. V Kamniku ga je šolal [[Miha Frančišek Paglovec]]. Po končanem zasebnem šolanju se je šolal pri [[jezuiti|jezuitih]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Študij je nadaljeval v [[Gorica|Gorici]] in [[Gradec|Gradcu]]. Leta 1769 je bil [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]] v [[Trst|Trstu]], leta 1771 je bil [[kaplan]] v Trstu pri [[Sveti Anton|sv. Antonu]]. V letih 1773–1786 je služboval kot tajnik in notar škofa [[Herberstein|Herbersteina]] v Ljubljani. Leta 1787 je postal [[kurat]] na novoustanovljeni [[Župnija|fari]] na [[Ježica|Ježici]] pri Ljubljani. Leta 1789 so ga sprejeli kot člana goriško-tržaške kolonije rimske akademije Silvanide Driado, bil je član omizja [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Leta 1795 je za štiri leta postal [[župnik]] in [[Dekan (religija)|dekan]] v [[Naklo|Naklem]]. Leta 1799 je postal vodja celovškega [[semenišče|semenišča]]. Sodeloval je pri obnavljanju [[Academia operosorum Labacensis|Akademije delavnih (Academie operosorum)]] in postal njen tajnik. Leta 1800 ga je [[škof]] imenoval za [[kanonik|kanonika]] in konzistorijalnega svetnika, leta 1806 pa je postal šolski nadzornik in referent za šolstvo. Umrl je v Celovcu 11. oktobra 1807. == Delo == [[Slika:Jurij Japelj - Pridige sa vse nedele skusi lejtu (book 1).pdf|sličica|Prvi del ''Pridig sa vse nedele skusi lejtu'' (1794)]] {{glavni|Japljeva Biblija}} Po navodilu škofa Herbersteina je leta 1777 začel prevajati ''[[Ta velki catekismus s' prashanjami inu odgovormi]]'', ki je izšel leta 1779 in doživel še pet izdaj. Leta 1784 je izšla zbirka cerkvenih pesmi ''Zerkovne pesmi, litanie, inu molitve, per boshji slushbi''. Leta 1783 je skupaj z [[Blaž Kumerdej|Blažem Kumerdejem]] organiziral prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (sodelavci so bili [[Modest Šraj]], [[Jožef Rihar]], [[Jožef Škrinar]], [[Anton Traven]] in [[Janez Debevec]]). ''[[Svetu pismu noviga testamenta]]'' je izšlo v dveh delih leta 1784 in 1786. Iz [[nemščina|nemščine]] je leta 1786 prevedel ''[[Sbrane molitve]]''. Leta 1787 je izdal knjigo ''[[Lysti inu evangelia, na vse nedele, inu prasnike zhes lejtu]]'', ki je imela 382 strani. Sodeloval je pri prevajanju [[Stara zaveza|Stare zaveze]], kjer pa je bil njegov delež manjši. Z Blažem Kumerdejem sta prevedla prve štiri Mojzesove knjige, peto pa je prevedel sam. ''[[Pentatevh]]'' je izšel leta 1791. Leta 1794 je izdal ''[[Pridige sa vse nedele skusi lejtu]]''. Pri prevajanju drugega dela Stare zaveze je vodstvo prevzel Škrinjar in izšla je leta 1804. V spomin [[baron|baronu]] [[Wulfren|Wulfenu]] je leta 1805 napisal [[elegija|elegijo]]. Zadnje njegovo tiskano delo je bil slavospev v slovo [[cesar|cesarju]] [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]] Napisal je slovensko slovnico, ki pa ni bila objavljena zaradi njegove smrti. Od leta 1807 je shranjena v Licejski knjižnici (od leta 1945 se imenuje [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]) v Ljubljani. Znanstveniki domnevajo, da se je veliko njegovih del izgubilo ali pa so ostala nedokončana zaradi njegove smrti. == Bibliografija == * ''Ta velki catekismus'' (1779), {{cobiss|id=512478860}} * ''Zerkovne pesmi'' (1784), {{cobiss|id=85721600}} * ''Svetu pismu noviga testamenta I. del'' (1784), {{cobiss|id=53945856}} * ''Svetu pismu noviga testamenta II. del'' (1786), {{cobiss|id=53945856}} * ''Sbrane molitve s pesmarico'' (1786), {{cobiss|id=85023232}} * ''Lysti inu evangelia na vse nedele inu prasnike zhes lejtu'' (1787), {{cobiss|id=120289280}} * ''I. zvezek stare zaveze'' (1791), {{cobiss|id=36822016}} * ''Pridige sa vse nedele skusi lejtu'' (1794), {{cobiss|id=83581440}} * ''II. zvezek stare zaveze'' (1796), {{cobiss|id=36822016}} == Literatura == * Janež, Stanko, Pregled slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978, {{cobiss|id=0011558541097788}} * Kos, Janko, Pregled slovenskega slovstva, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1979, {{cobiss|id=00115585410977881}} * Enciklopedija Slovenije, knjiga 4, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=249855|avtor=Joža Glonar|ime=Japelj Jurij|vir=SBL}} * {{Dlib|ime=Jurij Japelj}} * {{leksikon.si|128}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir}} * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[slovenska književnost]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Japelj, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Člani Akademije operozov]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] 4mamw5ta7ou8tvydhwmk6sr9qj77d1p 0 21492 6676256 6675854 2026-05-15T21:52:11Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6676256 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livij Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Katja Kokot]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Andreja Rajbenšu]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Lucija Tacer Perlin]] * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] oq2ol9ifr2hy9mjt8sjvewawos3vdsy 0 23668 6676347 6675706 2026-05-16T08:30:09Z Florentina Veršič 146476 Dopolnitev. 6676347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citirana d<nowiki/>ela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} housm7cegsp06f70ejasb9rk5o8le2a 6676348 6676347 2026-05-16T08:31:20Z Florentina Veršič 146476 /* Sprejem volje Karla II. in posledice */ Dodana slika. 6676348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3">Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.<ref>Merriman 2019, stran 319.</ref> Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi. === Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami === [[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]] Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.<ref>Bailey 2018, stran 14.</ref> [[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]] Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}</ref> Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.<ref>Bluche 1986, stran 439.</ref> Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega. [[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.<ref>Keay 1994, strani 201-204.</ref> Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.<ref>Pagani 2001, stran 182.</ref> Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}</ref> Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.<ref>Barnes 2005, stran 85.</ref><ref>Mungello 2005, stran 125.</ref> == Višek moči == === Centralizacija moči === [[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]] Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji. Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> [[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]] Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v: "neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom."<ref>Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, "Solar Power," The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.</ref> Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}</ref> Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.<ref name=":2" /> Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom. Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].<ref>{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}</ref> Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo ("plemstvo meča") prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo ("plemstvo halje"). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje. === Francija kot središče vojskovanja === [[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]] Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej. Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.<ref>Lynn 1999, stran 46.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}</ref> Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref name=":3" /> Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam: :"Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine."<ref>Symcox 1974, strani 236-237.</ref> Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov: :"Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [<nowiki/>[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir."<ref>Symcox 1974, strani 237 in 242.</ref> == Fontainebleaujski edikt == [[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]] Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' ("''čigar kraljestvo, njegova vera''"), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).<ref>Sturdy 1998, strani 89-99.</ref> Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.<ref>Sturdy 1998, strani 92-93.</ref> Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami. Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.<ref>Sturdy 1998, stran 96.</ref> [[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot "misijonarji v škornjih"), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]] 15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.<ref name=":4" /> S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.<ref>Nolan 2008, stran 132.</ref> Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.<ref>Sturdy 1998, strani 96-97.</ref><ref>Bluche 1986, strani 20-21.</ref> Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}</ref> V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.<ref>Sturdy 1998, stran 98.</ref> Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena. Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.<ref>Edwards 2007, stran 212-213.</ref> Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi. == Devetletna vojna == {{Main|Devetletna vojna}} === Vzroki in potek === [[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]] [[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]] [[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.<ref>Durant in Durant 1963, stran 691.</ref> Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.<ref>Lynn 1999, stran 192.</ref> Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.<ref>Dunlop 2000, stran 313.</ref> Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.<ref>Lynn 1999, strani 189-191.</ref> Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije ("Opustošenje Pfalške").<ref>Lynn 1999, strani 192-193.</ref> [[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]] Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].<ref>Lynn 1999.</ref> Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,<ref>Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.</ref><ref>Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.</ref> predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.<ref>Lynn 1999, stran 209.</ref> [[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]] Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov. Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za "tako barbarsko kot neuporabno".<ref>Terlinden, Ch. (1958). "Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695". Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.</ref> Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.<ref>Lynn 1999, stran 232.</ref> Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.<ref>Lynn 1999, stran 253.</ref> === Mir v Ryswicku === Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč. Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona. Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.<ref>Bluche 1986, stran 653.</ref> V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.<ref>Lossky 1994, stran 255.</ref> Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana. == Španska nasledstvena vojna == {{Main|Španska nasledstvena vojna}} === Vzroki in priprave na vojno === [[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]] Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev. Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.). Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.<ref>Lynn 1999, stran 267.</ref> Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.<ref name=":5">Dunlop 2000, stran 353.</ref> Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča. === Sprejem volje Karla II. in posledice === [[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]] Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.<ref>Lynn 1999, stran 268.</ref> Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.<ref>Kamen 2001, stran 6.</ref> Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.<ref>Dunlop 2000, stran 358.</ref> Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je "sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil".<ref name=":5" /> Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj. Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.<ref>Lynn 1999, stran 269, opomba 1.</ref> Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.<ref>Lynn 1999, strani 269-270.</ref> S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.<ref>Merryman 2007, stran 321.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citirana d<nowiki/>ela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} axiaumk5a37qdph1uds3knlkyw7k14p 3 29532 6676291 6647197 2026-05-16T05:16:23Z Žiga 669 6676291 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Žiga/Pogovorna stran}} == [[Wikipedija:Pod lipo#Bolj papeški od papeža? (Svoboda panorame v Sloveniji)|Slike]] == ... sam težave povzročaš z dodajanjem [[:Slika:Sveto1.JPG|slik]], ki jih bo treba brisati ... ;-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:38, 31. marec 2012 (CEST) :Hmja, avtor iz leta 1500 se že oglaša. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:53, 31. marec 2012 (CEST) Narobe bereš zakon ... lastnik spomenika ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:03, 31. marec 2012 (CEST) Ja krucefiks :) [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:15, 31. marec 2012 (CEST) :Pa kaj ste si to spet zmislili eno štalo s slikami? Slike niso natančna reprodukcija spomenikov in z objavo se ne dela nobene škode; poleg tega pa so zadeve zelo nedorečene dokler so na strežnikih v ZDA. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 16:07, 14. maj 2012 (CEST) Tale Andrejev hudomušni namig se je nanašal na takrat perečo temo z naslovom: [[Wikipedija:Pod lipo#Svoboda panorame v Sloveniji|Svoboda panorame v Sloveniji]], ko je Eleassar sklenil naliti nekaj olja na žerjavico našega zakona o AP. Kot lahko prebereš tam (Pod lipo), je debata precej dolga in pestra, tole na moji pogovorni strani je pa samo njen stranski produkt ali smetana na torti, da ne izgleda vse tako resno. Tako da resni komentarji na branje/izvajanje zakona sodijo tja. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 16:48, 14. maj 2012 (CEST) Kar se tiče konkretne slikice cerkve, pa bi [[Platon]] verjetno povedal: najprej je bila ideja o cerkvi, potem je cerkev (t.j. zgradba) fizično nastala, potem je bila pa narejena slika. Fizično je cerkev posnetek ideje o cerkvi, slika cerkve pa je posnetek posnetka:) Torej sploh ne govorimo o direktnem posnetku ideje. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 16:52, 14. maj 2012 (CEST) :Bom preletel - in ja tudi članek [[:en:Theory of Forms|teorija o idejah]] nam manjka :) --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] ([[Uporabniški pogovor:Smihael|pogovor]]) 15:22, 16. maj 2012 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> == :) == Živjo Žiga, lahko prosim, pomagaj mi pri izboljšanju moj [http://sl.wikipedia.org/wiki/Giorgi_Latsabidze članek]? Hvala vnaprej! [[Posebno:Prispevki/68.109.192.175|68.109.192.175]] 03:07, 20. junij 2012 (CEST) Živijo, ali si pri [[Evropsko_sodišče_za_človekove_pravice|Evropsko sodišče za človekove pravice]] želel povedati, da naj korigiram cel članek? Z ločili se bom ukvarjala, ko bo vsebina na nivoju. Hvala za opozorilo, [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] ([[Uporabniški pogovor:JEsa|pogovor]]) 23:18, 31. maj 2017 (CEST)JEsa Ok., lahko sicer po postopku najprej vsebina, potem forma; lahko pa tudi hkrati, sicer včasih ostane tako kot je, ker druga faza nikoli ne pride na vrsto. V glavnem: navednice " " na wp. ne uporabljamo, temveč » «; pa tudi številčne alineje tipa 1.) 2.) niso ok., ker potem besedilo štrli po svoje. Lahko uporabiš tudi poševno pisavo, ko gre za citat, takole : ''abcdef''. Zato je vredno malo časa posvetiti sintaksi urejevalnika, sicer si delaš po nepotrebnem dvojno delo. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:35, 1. junij 2017 (CEST) Ok ok, samo mislim, da ni šlo za moj tekst, ampak za tekst, ki je tam že od pamtiveka. Kakorkoli, vzeto na znanje.<br /> [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] ([[Uporabniški pogovor:JEsa|pogovor]]) 19:55, 2. junij 2017 (CEST)JEsa ==Razprava za združitev strani [[ Slovenci in Jugoslovani ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Slovenci in Jugoslovani]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Ivan Cankar#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Ivan Cankar#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:06, 16. avgust 2012 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> ==Rekvijem== Živjo, ker si ti avtor članka: predlagam prestavitev članka [[Rekvijem]] na Rekviem. Tako piše v SSKJ in v SP in tudi npr. [http://www.sigic.si/w-a-mozart-rekviem/2 tukaj]. Po istem vzorcu bi prestavil tudi [[Rekvijem (Mozart)]] na 'Rekviem (Mozart)'. Glej [[:Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč#Rekvijem/rekviem]]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 00:09, 30. september 2012 (CEST) ==Anketa o Wikipedijini fundaciji== Živjo Žiga! Bi se dalo [http://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_elCCS27RBSOaJ25&lang=en&joinyear=2012&editcount=0&edityear=0&editquarter=0&editweek=0&adm=no&rev=no&content_lang=en&project=simplewiki tole] anketo dati na [[Glavna stran|Glavno stran]]? Je pa uradna, videl (in izpolnil) sem jo med pregledovanjem angleških Wikipedijskih strani. --[[Uporabnik:KungFuBeta|KungF]][[Uporabniški pogovor:KungFuBeta|uBeta]] 19:36, 4. november 2012 (CET) Ja, izgleda čisto zanimiva anketa. Večinoma prevedemo wikimedijine prispevke, preden jih tule objavljamo, pmm bi bila stvar zrela za Sitenotice (morda tudi v neprevedeni obliki?) - se bom pozanimal še pri Yerpu. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:24, 5. november 2012 (CET) ==SP- kitajščina== Ker si omenjen pri utemeljitvi za glasovanje, ti pošiljam link: [[Wikipedija:Glasovanja/Ali naj kitajske besede na wikipediji vedno prevzemamo brez mehkih šumevcev?]] -[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 22:52, 20. november 2012 (CET) ==Uporabnik Filip== <br /><br /><hr> {| style="text-align:left; border: 3px solid rgb(180,180,180); background-color:rgba(211,211,211,0.4); padding: 1em; border-radius: 15px; -moz-border-radius: 15px; -webkit-border-radius: 15px;" |- | ==PO UREJANJU PRISPEVKA== <small>http://sl.wikipedia.org/wiki/Kako_z_Java_Server_Pages_%28JSP%29_,_Servleti,_MySQL_bazo_in_slikami</small> *:Popravil sem izstopajoče komentarje, ki so v stilu "naredi sam". <br /> |- | <b>VPRAŠANJA:</b> *Slikam sem pri uploadu določil, da sem avtor.Ali bi to moral narediti še kako drugače ?<br /> *Nekoliko se mi je ustavilo pri preimenovanju članka, saj ne vem ali bi bilo to ustrezno:? (Slika spodaj)<br /><br /> [[Slika:Preimenovanje.JPG|Ali tako ustrezno preimenujem prispevek?]] |- | Nekoliko več o tem sem napisal na http://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Filip1982 |}<br />lp., [[Uporabnik:Filip1982|Filip]]<hr><br /> Izgleda, da me je z odgovorom [[Uporabniški pogovor:Filip1982|že prehitel]] Yerpo. Se pridružujem njegovemu mnenju. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 19:46, 4. februar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:46, 9. februar 2013 (CET) :"Statistika je točen zbir netočnih podatkov"; zanimivo je, da še vedno tako visoko kotiram na razpredelnici, glede na to, da zadnja 3 leta bolj akademsko sem in tja naredim urejanje. Pozdravljam idejo, da gre wikipedija med ljudi, način urejanja sem predstavil že precejšnjemu številu potencialnih uporabnikov in jih kar nekaj tudi pripravil do tega, da so kaj napisali. V prihodnje bom gotovo tudi kdaj organiziral predstavitev za kakšno skupino, v lastni režiji in brezplačno (ko bo pač prilika nanesla). Vendar pa trenutno nisem pravi kader za timskega oglaševalca wp., kakor je planirano. Tako da se zahvaljujem za predlog in želim veliko uspeha na terenu. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 17:18, 9. februar 2013 (CET) ::Hvala za info, vzeto na znanje :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:37, 9. februar 2013 (CET) == Razširitev MediaWiki za glasbeno notacijo == Kot muzikalično orientiranega wikipedista te bo mogoče zanimalo tole: https://www.mediawiki.org/wiki/Extension:Score . Zadevo so ravnokar prav potihem uvedli na vseh Wikipedijah, preizkušeno dela tudi pri nas. Zanimivost: prošnjo za to funkcionalnost so imeli v predalu devet let. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:06, 22. april 2013 (CEST) Dobra ideja za začetek, sem pogledal; koda, kakršno predlagajo na testni strani, deluje; če malo modificiraš note, pa ne:). Vendar ima notacija zaradi svoje grafične narave še ogromno pritiklin (oznak za agogiko, dinamiko, potem razne akolade), skratka, ko želimo "prepisati" zorec nekega znanega glasbenega dela, naletimo na težavo, ker bomo (v sklopu media-wiki) verjetno še dolgo grafično omejeni. T.j. zapisovanje glasbe z notami je bistveno bolj kompleksno od zapisovanja besedila s 25+ znaki. Profesionalni notacijski programi (npr. Finale, Sibelius) so se precej dolgo razvijali, da so prišli do stopnje, kjer lahko omogočajo popolnoma poljubno grafično oblikovanje. Pri wikipedijskem editorju pa bodo možnosti precej majhne. Yerpo, vendar pa bi tovrstna "zasilna" wiki-notacija vendarle lahko omogočila nekaj povsem novega in bi zadostovala za wiki-koncept! Imam že dolgo časa idejo, ki bi jo morda lahko realizirali v sklopu wikimedije! To je nekaj takega kot wikinavedek ali wikivir in bi v globalnem smislu gotovo našlo odličen odziv; potreba po tem gotovo obstaja. Namreč, naredil bi "seznam" oz. bazo vseh melodij, oz. vseh znanih in manj znanih tem glasbenih del, po kateri bi lahko kaj hitro našel poljubno skladbo, za katero bi vedel melodijo, in obratno. Npr. <score>\relative c' { f d f a d f e d cis a cis e a g f e }</score> Franc Skladatelj, Simfonija št 205, 1. stavek, tema B (takt 24-28) <score>\relative c' { f a f a f a f a cis a cis e a g f e }</score> Jože Komponist, Sonata št. 0 za kampeljc in činelo, 2. stavek (takt 1-4) itd., itn. seveda z možnostjo sortiranja oz. razvrščeno v nekih smiselnih proporcih z možnostjo raznovrstnega iskanja. in tako bi se lahko nabralo za lepo bazo podatkov. Morda bi lahko to kje predlagali? lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:02, 23. april 2013 (CEST) :Razširitev temelji na orodju [[:en:GNU LilyPond|GNU LilyPond]], ki naj bi znal izrisati marsikaj (zgled je nižje v članku). [http://www.musicbyandrew.ca/finale-lilypond-1.html Tukaj] je nekdo napisal primerjavo s Finalom. Je pa res, da se je treba naučiti sintakse če hočeš ustvarjati nove notne zapise, in ugotoviti, kako prenesti kodo v wiki stran da bo delala. Najbolje počakat in videt, kako se bo stvar prijela na angleški Wikipediji, potem bo več zgledov na voljo. Možno je tudi, da je v implementaciji še kakšen hrošč - šele zdaj vidim, da res ni možno ničesar spreminjat. :Predlogi za nove projekte se zbirajo na strani [[:meta:Proposals for new projects|Proposals for new projects]] na Meti, bi pa veljalo pobrskat po arhivih če ni že kdo tega predlagal in kakšen je bil odziv. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:45, 23. april 2013 (CEST) Kaže, da so popravili (glej umotvor Jožeta Komponista zgoraj). Na angleški Wikipediji se ljudje že "igrajo", en zgled je na [[:en:Sonatas and partitas for solo violin (Bach)#Items]]. Možno je tudi ukazati orodju naj zgenerira zvočni posnetek. <score midi="1" vorbis="1">\relative c' { f a f a f a f a cis a cis e a g f e }</score> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:56, 24. april 2013 (CEST) Bom poskusil pred prazniki skontaktirati nekaj ljudi, ki se že ukvarjajo z bazami podatkov (melodije), to bi bil lahko res super globalni wiki projekt, ker bi bilo urejevalcev/dodajalcev veliko. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:39, 24. april 2013 (CEST) :S predlogom za nov projekt so te že prehiteli. Glej [[:meta:Requests for comment/Musical score transcription project proposal]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 25. april 2013 (CEST) Njihova ideja ni čisto enaka. Imeli bi radi digitalizirane skladbe, ki so v PD. (tako kot imamo npr. mi Sonetni venec na področju pisane besede). Jaz pa bi imel bazo kratkih melodičnih citatov, ki bi jih dejansko lahko razlikoval in iskal z iskalnikom. Npr. melodija: :c-d-e-c-c-d-e-c-e-f-g Mojster Jaka, avtor, etc.. :c-c-c-c-d-d-d-d-e-e-d-d-c-c-c Kuža pazi, Janez Bitenc, ...in tako naprej - pač baza (sposobna intervalne transpozicije - t.j. da bi lahko začel takšen vnos na katerem koli tonu - npr. Kuža pazi na tunu g, in ne na c (kot sem pač vnesel tu), pa bi zaradi medsebojnih intervalnih razmerij med posameznimi toni melodije vseeno bilo jasno, da je to točno določena viža. Po tej bazi bi lahko iskal melodični material, morda preveril, če je neka melodija zelo podobna neki drugi, ipd. saj bi pač imel zaporedje tonov - predstavljeno z notami / črkami / in seveda na nivoju preračunavanja na vmesniku, s števili. Sliši se morda komplicirano za programiranje, vendar bi bila uporaba zelo enostavna. V iskalno okno bi napisal zaporedje tonov ali pa npr. ime (odlomka) skladbe, avtorja. Kakšnih pet parametrov + oznake za trajanje tonov in ritem. ? Morda pa bo enkrat kaj takega delovalo. Predvsem bi koristil globalni interes wiki-uporabnikov, da bi lahko iskali po seznamu melodij :) Danes imamo Shazam, Gracenote, itd. itn., ki nam povejo, kaj poslušamo. Vendar ni kaj dosti programja, ki bi nam povedalo, ali je nek melodični material uporabljen še kje drugje, če je podoben nekemu drugemu, če je "plagiat" - torej je ista melodija uporabljena še kje drugje, ... Tovrstna funkcionalna baza bi bila lahko za glasbenike zelo dragocena. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 22:58, 25. april 2013 (CEST) :Vsekakor bi bil to zelo uporaben projekt: samostojen ali v sklopu Wikivira. Najbrž bi bilo dobro, če bi se oglasil na omenjeni strani na meta. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 23:51, 25. april 2013 (CEST) :Najbrž bi iskanje po melodiji lahko predlagal kot dodatno funkcionalnost (pa naj bo znotraj Wikivira ali v samostojnem projektu), ampak za skladbe, ki so v PD, saj bi objavljanje notnih zapisov sodobnih skladb že posegalo v avtorske pravice. Komercialna spletišča imajo verjetno pogodbe z velikimi založniki, pa še uporaba njihovih baz podatkov je omejena samo na preproste zahtevke tipa "katera pesem je to". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:56, 26. april 2013 (CEST) ::Enoglasna skica melodije, ki traja nekaj not, zraven pa je še naveden avtor, v nobenem primeru ne posega v mehanske avtorske pravice. Avtorji zajemajo svoje melodično gradivo iz končne množice možnih tonskih zaporedij, različna trajanja not tudi lahko spravimo v končno, matematično določeno množico (permutacije). Lahko torej že kar takoj naredimo seznam vseh možnih melodij, potem pa pripišemo, kdo je "avtorsko izumil" kakšno od njih:) Tako da ne bi smelo biti težav z avtorstvom nečesa, kar je javno. Govorim seveda o konceptu zapisa enoglasne melodije, po domače "viže", po katerih so posamezne skladbe poznane. Tudi če je to pravkar napisal najbolje plačani skladatelj na svetu. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 15:04, 26. april 2013 (CEST) == [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|Forced user renames coming soon for SUL]] == <div class="mw-content-ltr"> Hi, sorry for writing in English. I'm writing to ask you, as a bureaucrat of this wiki, to [//meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-Single+User+Login+finalisation+announcement%2FPersonal+announcement&filter=&action=page translate and review the notification] that will be sent to all users, also on this wiki, who will be forced to change their user name on May 27 and will probably need your help with renames. You may also want to help with the pages [[m:Rename practices]] and [[m:Global rename policy]]. Thank you, [[m:User:Nemo_bis|Nemo]] 19:10, 3. maj 2013 (CEST) </div> <!-- EdwardsBot 0441 --> == [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|Forced user renames coming soon for SUL]] == <div class="mw-content-ltr"> Hi, sorry for writing in English. I'm writing to ask you, as a bureaucrat of this wiki, to [//meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-Single+User+Login+finalisation+announcement%2FPersonal+announcement&filter=&action=page translate and review the notification] that will be sent to all users, also on this wiki, who will be forced to change their user name on May 27 and will probably need your help with renames. You may also want to help with the pages [[m:Rename practices]] and [[m:Global rename policy]]. Thank you, [[m:User:Nemo_bis|Nemo]] 19:10, 3. maj 2013 (CEST) </div> <!-- EdwardsBot 0441 --> == [[m:Special:MyLanguage/Single User Login finalisation announcement|Forced user renames coming soon for SUL]] == <div class="mw-content-ltr"> Hi, sorry for writing in English. I'm writing to ask you, as a bureaucrat of this wiki, to [//meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-Single+User+Login+finalisation+announcement%2FPersonal+announcement&filter=&action=page translate and review the notification] that will be sent to all users, also on this wiki, who will be forced to change their user name on May 27 and will probably need your help with renames. You may also want to help with the pages [[m:Rename practices]] and [[m:Global rename policy]]. Thank you, [[m:User:Nemo_bis|Nemo]] 19:10, 3. maj 2013 (CEST) </div> <!-- EdwardsBot 0441 --> ==Predlog za [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitri izbris]] [[:Slika:Ravne-corr-test.jpg]]== [[Image:Polje pomembno.svg|48px|left|alt=|link=]] Tvoja stran [[:Slika:Ravne-corr-test.jpg]] je bila uvrščena med predloge za hitri izbris iz Wikipedije. Razlog za to je bil: <center>''slika je izpeljana iz izbrisane slike s pomanjkljivimi podatki''</center> V [[WP:HITRO#Splošna merila|merilih za hitri izbris]] je navedeno, da se članki, ki ne ustrezajo osnovnim merilom Wikipedije lahko izbrišejo kadarkoli. Če si mnenja, da je to obvestilo napaka, izrazi svoje nestrinjanje z izbrisom s klikom na gumb "Klikni tukaj, če se s hitrim izbrisom ne strinjaš". To te bo pripeljalo na pogovorno stran, kjer boš našel vnaprej pripravljen prostor za besedilo, kjer lahko pojasniš zakaj naj stran ne bo izbrisana. Obiščeš lahko tudi '''[[Pogovor o sliki:Ravne-corr-test.jpg|pogovorno stran direktno]]''' in sam oblikuješ lastno sporočilo. Bodi pa pozoren na to, da ko je stran enkrat označena za ''hitri'' izbris in stran ustreza merilom, se lahko izbriše brez odlašanja. Ne odstrani obvestilo o hitem izbrisu sam in ne odlašaj z dodajanjem informacij na strani s katerimi boš prilagodi vsebino, ki bo ustrezala pravilom in smernicam Wikipedije. Če je stran izbrisana, lahko kontaktiraš z [[:Kategorija:Administratorji Wikipedije|enim izmed administratorjev]] in zahtevaš vračilo izbrisane strani. <!-- Predoga:db-warn --> [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 09:04, 21. maj 2013 (CEST) :Ja, se spomnim te slike, uporabnik StaleYed je naložil sliko, ki je bila pod kotom 45º, pa sem jo poravnal in zaradi tega kar precej obrezal. Glede na to, da včasih nismo bili tako pedantni in smo vsepovprek dajali slike v PD, je avtor (za današnje razmere) podal napačno in pomanjkljivo licenco. Ker sem iz tega izhajal tudi sam, in obdelano sliko, enako kot njen avtor, dal pod PD, pač ni druge, kot da se briše. Če pogledamo v zgodovino originalne datoteke, vidimo sicer dvoumen podatek: == Povzetek == V ospredju del Prevalj, na sredini Železarna Ravne in v ozadju mesto Ravne na Koroškem == Dovoljenje == <nowiki>{{PD-self}}</nowiki> Fotografijo objavljam z dovoljenjem avtorja. Če imaš dovoljenje avtorja, kako je lahko potem lastno delo? Semantično pravilno, khm, bi se izrazil, da imam dovoljenje direktorja (čeprav sem sam ta direktor). Kakorkoli, brišemo, oz. brišem. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 18:19, 21. maj 2013 (CEST) ==Fotka== Ti bom tule odgovoril, da ne smetim tam. Oddaljenost je bila glede na exif 40 cm, zaslonka f/18, objektiv pa je bila Sigma 105 mm. Kljub temu, da sem bil oddaljen 40 cm (bolj se nisem mogel umakniti, ker sem že ležal na tleh) nisem uspel ujeti v objektiv celega pajka, je pa normalno, da ekstremitete pri tej oddaljenosti in velikosti objekta niso ostre. DOF je v tem primeru le cca 1cm, pajek pa je konkretno večji. Če se prav spomnim je ta samica merila preko nog okoli 2cm.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 21:41, 3. junij 2013 (CEST) Thx., lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:47, 3. junij 2013 (CEST) == 1000 nujnih == Verjetno si opazil, da sem naredil WikiProjekt okrog [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|seznama člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] - [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih]]. Te povabim h vpisu in nadaljnjem sodelovanju, glede na to, da si svojčas dopolnjeval manjkajoče članke. Malo zdrave tekmovalnosti lahko samo koristi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:09, 22. junij 2013 (CEST) == Slika:KZRTVLJ1.png == Pozdravljen, verjetno so v arhivu tudi slike izpred leta 1970? Te so proste, tako da potem poštena uporaba ni potrebna. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:15, 26. junij 2013 (CEST) :Misliš na slike, narejene pred letom 1970, pri katerih je avtor neznan? Se mi zdi, da je pri takšnih kritičnih brisalcih kot si ti, bolje imeti kakšno ziher predlogo, čerpav morda ni potrebna. Ne ljubi se mi dvakrat nalagati isto stvar. Poleg tega, zadnjič sem nekje slišal, da licenca creative commons v Sloveniji ni v rabi tako kot v ZDA (torej te tablice veljajo bolj za ZDA). Glede [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika%3ARTVSLO_twitter_logo.jpg&diff=4068161&oldid=4053797 logotipa] pa moraš razložiti, kakšno dovoljenje bi si danes zaželel videti, OTRS uradne zaposlene osebe ali pač samo, da ti kdo doma na vrata potrka ? [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 13:31, 26. junij 2013 (CEST) :Če so na razpolago proste alternative, potem poštena uporaba ni v skladu s [[Wikipedija:Avtorske pravice#Politika izjem|politiko izjem]]. Proste so vse fotografije, narejene pred letom 1970. Ni pomembno, ali je avtor znan ali ne. Licenca CC je v Sloveniji enako v uporabi kot kje drugje. Kar se tiče logotipa, dvomim, da bo kdo dovolil uporabo logotipa RTV Slovenija vsakomur za kateri koli namen. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 13:41, 26. junij 2013 (CEST) Govoriš o pravilih na zbirki ali o naših lokalnih wikipedijskih pravilih? [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 14:13, 26. junij 2013 (CEST) :Povezava kaže na naša lokalna wikipedijska pravila.. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 14:14, 26. junij 2013 (CEST) :Sliko sem iz članka odstranil. L. Lebič je bil dirigent od 1962 do 1971, v tem času so nastale številne fotografije orkestra, tako da uporaba avtorsko zavarovane fotografije ni v skladu s pravili, ki smo jih sprejeli. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 14:54, 26. junij 2013 (CEST) ::Slika je nenadomestljiva, ker zbora ni več. Deluje projektno, kar pomeni, da je bil pred nekaj leti ukinjen. Izgleda, da bomo morali sprejeti nova pravila. [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 19:53, 26. junij 2013 (CEST) :::Ne, Eleassar se sklicuje na domnevne fotografije zbora, ki naj bi bile objavljene pred letom 1970 in bi bile zaradi tega v javni lasti. Menim, da dokler takih fotografij dejansko ne odkrijemo, velja, da je avtorsko zaščitena nenadomestljiva. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:33, 26. junij 2013 (CEST) ::::Da. Menim, da lahko to predpostavimo šele, ko bo nekdo jasno povedal, da je prebrskal arhiv RTVSLO (in še [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jskd-odprl-slovenski-zborovski-arhiv/301241 to]) in v njem ni našel niti ene fotografije zbora, nastale pred letom 1970. Če predpostavimo a priori, da take fotografije ne obstajajo, vse dokler jih ne odkrijemo, ni prave spodbude, da se sploh iščejo proste slike, in se pri tem konča. To pa ne prispeva k zamisli Wikipedije, ki je ravno to, da jo, če je le mogoče, gradi prost material. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 00:23, 27. junij 2013 (CEST) ::::::Jaz pa mislim, da če kljub ''razumni'' meri vloženega truda (upoštevajoč naše zmožnosti je to predvsem brskanje po spletu) proste slike nismo zmožni dobiti, lahko "fair use" delo začasno ostane. Ne vem o kateri skupnosti ti govoriš, ampak spodbuda za objavljanje prostih slik je za slovenske wikipediste kolikor jih jaz poznam dovoljšnja, tudi če razlagamo "fair use" malo manj črno-belo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:10, 27. junij 2013 (CEST) ::::Se ti res zdi, da je spodbuda za menjavo fair use slik s prostimi dovoljšnja? Nisem opazil, da bi poleg mene še kdo aktivno zamenjeval fair use slike s prostimi... Se pa na veliko dodajajo slike, ki so še vedno zavarovane z založnikovo pravico (25 let po objavi). Da se človek sprehodi v knjižnico ali v arhiv, je seveda treba nekaj truda in časa, nikakor pa to ne presega ''razumne mere'' truda. Še posebej v tem primeru se mi zdi, da bi Žiga lahko poiskal prosto sliko v arhivu, saj (če se ne motim) dela na RTVSLO. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 13:26, 27. junij 2013 (CEST) Nista se še konkretno izjasnila, kakšne zahteve ima objava logotipa v predlogi (ob strinjanju lastnika logotipa - pri čemer se je avtor odrekel vsem mehanskim pravicam v korist lastniku). #Če se torej lastnik logotipa strinja z objavo v predlogi, katera polena mu lahko še vržemo pod noge? #Kako lahko spravimo raven naše wp. na raven angleške wp., kar se tiče tovrstne objave datoteke (na wp.en. namreč ni problema)? #Kje konkretno smo se izjasnili o o nemožnosti uporabe logotipa v predlogi in kaj je argument za to? Kje smo to smernico jo skovali in kdo je njen pobudnik? #Če zahteva wikimedija možnost uporabe vsebin za vsakršen namen (torej tudi za gospodarski), potem pač lahko tretja oseba logotip podjetja BBC uporablja tudi v gospodarski namen? #Glede na to kolizijo ZASP in wikimedijske smernice slovenski zakon pač avtomatično ščiti avtorja / največkrat v avtorjevo škodo. Od kje domneva, da se škodljivosti interpretacije zakona ni mogoče izogniti s kakšnim dovoljenjem? Kakšna vrsta dovoljenja lastnika/avtorja naj bi sploh bila za takšno dejanje? #Kje piše, da uporaba slovenskega avtorskega dela (slike) kljub dovoljenju lastnika ne more biti namenjena uporabi za vsakršen namen, torej tudi gospodarski? #Ali bo tretja oseba uporabljala logotip Banke Slovenije (če je z dovoljenjem za vsakršen namen uporabljena v predlogi) ali ne, je pač njen problem. Verjetno lahko potemtakem tudi logotip BBC, vzet iz wp.en., uporablja nekdo za vsakršen namen? Tele čirulečarule bi si rad pospravil v mislih, zato prosim za odg. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 06:57, 27. junij 2013 (CEST) :Logotip BBC pade pod britansko avtorsko pravo, ki pozna pojem ''threshold of originality'' oz. prag izvirnosti. Tri črke v kvadratkih veljajo pri njih za preveč enostavno obliko da bi veljala za kreativno delo, pri nas pa nimamo takega določila. S stališča avtorskega prava torej lahko vsakdo BBC-jeve črke uporablja v vsak namen, seveda pa v praksi ne, ker spadajo pod zakon o zaščiti blagovne znamke. Res je potem s stališča proste uporabe isti šmorn, ampak glede na dogovore se taka dela v Zbirko lahko nalagajo, ne-avtorskopravne omejitve pa se označijo z opozorilnimi predlogami. Podoben primer so naši kulturni spomeniki. :O zaščiti slovenskih avtorskih del še kar jasno piše v [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199521&stevilka=958 ZASP], lastnik avtorskih pravic pa se lahko seveda prostovoljno odpove nekaterim od teh pravic s pisno izjavo, ki jo za naše namene pošlje v sistem [[WP:OTRS|OTRS]]. Se pa strinjam, da so omejitve dostikrat v avtorjevo škodo, predvsem v primeru zaščitenosti fotografskih reprodukcij arhitekturnih del na javnih mestih. Me res zanima, koliko arhitektov bajno služi s prodajanjem razglednic s svojimi stvaritvami da jim ne bi bila bolj v korist promocija, ki jo predstavljajo fotografije njihovih del v raznoraznih (tudi komercialnih) medijih... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:10, 27. junij 2013 (CEST) ::Po zakonu se vsa avtorska dela samodejno štejejo za zavarovana. Logotip RTV Slovenije je zadosti izviren, da je lahko zavarovan z avtorskimi pravicami, saj ne gre samo za tri črke. Če imetnik avtorskih pravic na tem delu želi dovoliti njegovo uporabo vsakomur za kateri koli namen, se mora o tem jasno izreči. To lahko stori tako, da navede ustrezno licenco za uporabo na svoji spletni strani ali pa pošlje izrecno izjavo o tem na OTRS (permissions-sl@wikimedia.org). V ta namen se lahko izpolni in pošlje izjava, navedena na strani [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. Ta izjava vsebuje ime lastnika avtorskih pravic, ime datoteke in prosto licenco, pod katero lastnik dovoljuje njeno uporabo. Neprostih slik pa v predlogah ne moremo uporabiti zato, ker bi bilo to v nasprotju z [[Wikipedija:Avtorske pravice]], kjer piše: "Vsako neprosto delo, ki je naloženo v Wikipedijo, mora biti uporabljeno samo v točno določenem članku, kjer je nujno za ilustracijo vsebine." P.S.: Z mnenjem, da bi bilo boljše, če bi se arhitektura lahko prosto reproducirala, se seveda strinjam, vendar bo treba za to spremeniti zakon. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 13:49, 27. junij 2013 (CEST) == [[Rajko Pavlovec]] == Ne boš verjel, ampak treba bo popraviti tvoj predlog vnosa za "ste vedeli..." v preteklik. Mislim, da ti je uspelo napisati članek o tem gospodu ravno en dan preden je umrl. Pred par dnevi je namreč KK na enwiki objavil datum smrti 25. avgust, kar sem razveljavil, ker nisem našel nobenega vira, zdaj pa sem odkril tole: [http://www.24ur.com/novice/osmrtnice]. Če imaš možnost, pobrskaj prosim za točen datum oz. bom napisal sam, ko se bo pojavila kakšna "resna" osmrtnica. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:01, 28. avgust 2013 (CEST) Ja, vedel sem, da je zelo težko z njim, sva se poznala. Ko sem videl, da še nima članka, sem si vzel nekaj časa zanj. Umrl je 24. 8., tako je žena (vdova) povedala. To izvirno raziskovanje se ujema z datumom na dnu osmrtnice na 24ur. Lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 14:42, 28. avgust 2013 (CEST) :No, naj počiva v miru, mene je učil geologijo v prvem letniku faksa. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:48, 28. avgust 2013 (CEST) Ravno brskam po svojih fotkah, ampak se mi zdi, da bo najlažje vzeti kar eno pošteno uporabo (zdaj jo že lahko), dokler se kaj ne najde. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 15:01, 28. avgust 2013 (CEST) :{{tl|Ste vedeli/Naslednja posodobitev}} - Bi se mogoče lahko dalo zapisati o njem za ''Ste vedeli'' kaj bolj zanimivega? V članku je o njem v glavnem naštevanje šolanja in njegovih del? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:20, 29. avgust 2013 (CEST) Kot izvirno raziskovanje že mogoče, spletnih virov, ki bi bili pestri, pa ni kaj dosti. Pavlovca poznam od otroštva dalje in sem se v okviru društva Ex Libris pod njegovim vodstvom udeležil mnogih zanimivih izobraževalnih izletov, ogleda ustanov (enkrat smo imeli ogled letališča Brnik in kontrolnega stolpa), frančiškanske knjižnice, ki sicer za javnost ni odprta, muzejev, zbirk, gradov, predavanj o ex librisih, o kamninah, ipd. Svoj čas je bil predsednik tega društva Jaro Dolar (oče filozofa Mladena), ki je uredil nekaj samostanskih knjižnic, tako smo si detajlno pogledali Kamniško knjižnico, ipd. Z vidika enciklopedije je vse to delo, ki ga je P. sicer opravljal z vnemo in ljubeznijo, a./ težko opredeljivo in b./ nereferencirano. O privatnem življenju pa je tudi nesmiselno govoriti, ker mora biti najprej napisana biografija, da se lahko nanjo sklicujemo. Zdi se, da je večina enciklopedičnih biografij dokaj suhoparnih - in to ravno zato, ker je tak njihov namen. Važno je, kaj so ljudje pridonesli znanosti oz. njihov statusni položaj v družbi, ne pa, kako zanimivi ljudje so bili kako kvalitetno je bilo njihovo življenje (kajti takšne rekla-kazala podatke redko shranjuje kakšna strokovna literatura). lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:49, 29. avgust 2013 (CEST) == Polifonija == [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Deletion_requests/File:Zdravljica.ogg Tule] bi bil zaželjen tvoj komentar, glede na to da si z glasbenega področja. Dejan trdi, da je trenutni posnetek himne problematičen tudi zato, ker je v uradnem listu objavljen samo preprost Premljev notni zapis, orkester pa himno izvjaja polifonično, tako da po njegovem tu sploh ne gre za himno, ki bi bila kot uradni dokument/simbol zakonsko izpuščena avtorske zaščite. A lahko pri orkesterskih izvedbah (glede na to, da te kaj dosti drugačne, kot orkestru prilagojene ne morejo biti) sploh govorimo o tem, da je nekaj "polifonicno" in drugo "monofonicno". Navsezadnje je taka tudi [http://www.navyband.navy.mil/anthems/all_countries.htm#S tale izvedba], ki eksplicitno napisano JE v javni lasti. Na terminologijo se ne spoznam prav dosti, ampak mislim da se je Dejan tu malo zapletel tudi sam v podrocje ki ga nikakor ne pozna. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:07, 17. oktober 2013 (CEST) Sem prebral tisto bruhanje in nanj nimam komentarjev (iz že večkrat prežvečenih razlogov), ti pa odpišem tule: *Protokol RS uporablja trenutno (posodobljeno 2013) naslednje verzije naše himne (v obliki fiksnih posnetkov): **verzija za simfonični orkester: Stanko Premrl/France Prešeren/Jani Golob - izvaja Simfonični orkester RTV SLO dir. U. Lajovic **verzija za pihalni orkester: Stanko Premrl/France Prešeren/Vinko Štrucl - izvaja Godba milice dir. Štrucl **verzija za mešani zbor a capella: Stanko Premrl/France Prešeren - izvaja Komorni zbor RTV SLO dir. U. Lajovic **verzija za zbor in orkester: Stanko Premrl/France Prešeren/Jani Golob - izvaja Simfonični orkester RTV SLO, KZ RTV SLO dir. U. Lajovic *Obstaja zakon o himni, ki pa je bil, če se ne motim, leta 2011 dopolnjen in korigiran. Letos je bil za protokolarne potrebe izdelan nov cd, ki pa ni na voljo knjižnicam oz. ni v prodaji. *Zdravljica ni pretirano polifona skladba, ima pa polifone vložke, če ti poenostavljeno razložim, npr. v odlomku "da rojak", v kratkem zamiku malo hitreje drugi glas zapoje še enkrat "da rojak", "prost bo vsak"/hitrejši "prost bo vsak". Vidim, da je naš članek [[polifonija]] zelo ubog, kakorkoli; če igra orkester, to še ne pomeni, da je skladba polifone narave. Orkester lahko brez problema igra unisono, t.j. enoglasno melodijo, in prav to počne tudi v začetku Zdravljice (uvodni takti). Med laiki in grebatorji za pridobitev višjih avtorskih tantiem se je razpasla ideja, da je polifonija vse, kar igra več glasbil hkrati. Verjetno je na wp.de in wp.en super razloženo, da ne bomo tule tople vode odkrivali. *No tisti notni zapis, objavljen v URL RS je tudi sramota, lahko bi vzeli vsaj kakšnega računalniško notiranega in ne na roke nakracanega. Ampak, glej, tako pač deluje državni aparat. *O pravnih ugibanjih amaterja, ki samovoljno briše vsepovprek po wp. tudi ne bi več vedel nič novega povedati. Če bi mu bilo kaj do wp, bi poklical K. Benedetti ali pa koga drugega iz protokola in prosil za uradno pojasnilo, ki bi mu ga z veseljem dali. Tako pa se v predlogih za brisanje nadaljuje natucavanje, ki ni konstruktivno, temveč je namenjeno samemu sebi. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 20:48, 17. oktober 2013 (CEST) == John Wallis in István Bachó == Zdravo, Žiga! Pri [[John Wallis|Wallisu]] sem naletel na en glasbeni pojem, ki ga ne razumem najbolje in ga tudi nisem našel v dosegljivih slovenskih slovarjih – temperacija. Sploh ne vem, če ta termin obstaja. O tem je tam en stavek napisan pred zunanjimi povezavami v zvezi z delovanjem angleških [[orgle|orgel]]. Če lahko, prosim, potrdiš ai ovržeš navedeni izraz? Danes sem našel madžarskega skladatelja in dirigenta Istvána Bachója in ga navedel v razločitveni strani o priimkih – [[Bachó]]. Verjetno bi veljalo kaj napisati o njem, dve povezavi (na hu wp in Zbirko) sem dodal tja; videl sem pa tudi, da obstajajo menda posnetki njegovih del, če sem prav razumel, na YouTubeu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:49, 23. avgust 2014 (CEST) :Ojla, konec počitnic in vrnitev v virtualno sfero (letos sem si privoščil internetno abstinenco:) Temperacija (Hrvatje in Srbi rečejo kar temperatura:) pomeni temperirano uglasitev, to pa pomeni, da oktavo (interval med dvema tonoma, ki ga definira osnovna frekvenca in njena dvakratna vrednost - npr a1=440 Hz in a2=880 Hz) delimo na intervale, ki so v enakih razmerjih / torej razmerjih, ki jih ne moremo zapisati s preprostimi celoštevilskimi ulomki. Za razliko od naravnih uglasitev (npr. pitagorejske, ki je intervale opredeljevala s celoštevilskimi ulomki, pri čemer so bili bolj konsonančni (blagozveneči) tisti z nižjimi naravnimi števili v ulomku in bolj disonančni (grdo zveneči) tisti z višjimi števili v ulomku), današnja temperirana uglasitev za faktor uporablja 12 koren z 2 (oktavo delimo na 12 poltonov). Ideja o temperirani uglasitvi je že precej stara, a se je šele v 20. stoletju nekako ustalila kot uglasitev sodobnih klavirjev. Btw., pred tem so tudi klavirje štimali po različnih netemperiranih uglasitvah, in mnogo znanih skladateljev je ob prelomu 19/20 stoletja "štrajkalo" proti enakim intervalom, češ, da glasbi ubijajo dušo - najbolj jih je motila razlika med malo in veliko terco. Z uglasitvami in dotično matematiko sem se kar precej ukvarjal, tudi v kontekstu skladateljske izbire tonalitet (izbira osnovne tonalitete skladbe in nadaljnjih harmonskih modulacij je pogosto narekoval skladateljev glasbeni posluh glede na konsonančnost harmonij, ki so se na danih tonih pojavljale). Da poenostavimo: C dur in npr. Fis dur, zaigrana na naravno uglašenem klavirju - ne zvenita enako kot pri temperiranem / Fis dur zveni "bolj čudno". Sicer pa so uglasitve za mnoga glasbila, ki se uglašujejo sproti, malo manj problematične, kot za uglaševalce klavirjev. Na violini razpoloviš struno in dobiš oktavo, na 3:2 dobiš kvinto, ipd. Vendar igranje različnih skupin glasbil na takšen način lahko rezultira v kakšno komo, npr. pitagorejsko - to pomeni, da 12 zaporedno nanizanih kvint ne pripelje točno v mnogokratnik oktave, temveč za malenkost (ca. četrtino tona) vstran. To pove preprost računski preizkus, sliši pa tudi uho. Aha, torej, temperacijo raje spremenimo v temperirano uglasitev. Bachó seveda potrebuje članek, vendar se po pomembnosti ne uvršča na priority queue. Koliko zares hiper slavnih glasbenikov nam še manjka. Zanimivo, da se je v 9 letih, kolikor se tule na wiki zadržujem, našlo tako malo študentarije, ali pa vsaj entuziastov, ki bi malo poprijeli za glasbo. No, bomo že počasi:) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:16, 6. september 2014 (CEST) == An important message about renaming users == <div class="mw-content-ltr"> Dear Žiga, ''My aplogies for writing in English. Please translate or have this translated for you if it will help.'' I am cross-posting this message to many places to make sure everyone who is a Wikimedia Foundation project bureaucrat receives a copy. If you are a bureaucrat on more than one wiki, you will receive this message on each wiki where you are a bureaucrat. As you may have seen, work to perform the Wikimedia cluster-wide [[mw:SUL finalisation|single-user login finalisation]] (SUL finalisation) is taking place. This may potentially effect your work as a local bureaucrat, so please read this message carefully. Why is this happening? As currently stated at [[m:Global rename policy|the global rename policy]], a global account is a name linked to a single user across all Wikimedia wikis, with local accounts unified into a global collection. Previously, the only way to rename a unified user was to individually rename every local account. This was an extremely difficult and time-consuming task, both for stewards and for the users who had to initiate discussions with local bureaucrats (who perform local renames to date) on every wiki with available bureaucrats. The process took a very long time, since it's difficult to coordinate crosswiki renames among the projects and bureaucrats involved in individual projects. The SUL finalisation will be taking place in stages, and one of the first stages will be to turn off Special:RenameUser locally. This needs to be done as soon as possible, on advice and input from Stewards and engineers for the project, so that no more accounts that are unified globally are broken by a local rename to usurp the global account name. Once this is done, the process of global name unification can begin. The date that has been chosen to turn off local renaming and shift over to entirely global renaming is 15 September 2014, or three weeks time from now. In place of local renames is a new tool, hosted on Meta, that allows for global renames on all wikis where the name is not registered will be deployed. Your help is greatly needed during this process and going forward in the future if, as a bureaucrat, renaming users is something that you do or have an interest in participating in. The Wikimedia Stewards have set up, and are in charge of, a new community usergroup on Meta in order to share knowledge and work together on renaming accounts globally, called [[m:Global renamers|Global renamers]]. Stewards are in the process of creating documentation to help global renamers to get used to and learn more about global accounts and tools and Meta in general as well as the application format. As transparency is a valuable thing in our movement, the Stewards would like to have at least a brief public application period. If you are an experienced renamer as a local bureaucrat, the process of becoming a part of this group could take as little as 24 hours to complete. You, as a bureaucrat, should be able to apply for the global renamer right on Meta by the [[m:SRGP|requests for global permissions]] page on 1 September, a week from now. In the meantime please update your local page where users request renames to reflect this move to global renaming, and if there is a rename request and the user has edited more than one wiki with the name, please send them to [[:m:SRUC|the request page for a global rename]]. Stewards greatly appreciate the trust local communities have in you and want to make this transition as easy as possible so that the two groups can start working together to ensure everyone has a unique login identity across Wikimedia projects. Completing this project will allow for long-desired universal tools like a global watchlist, global notifications and many, many more features to make work easier. If you have any questions, comments or concerns about the SUL finalisation, read over the [[m:SUL|Help:Unified login]] page on Meta and leave a note on the talk page there, or on the talk page for [[m:Talk:Global renamers|global renamers]]. You can also contact me on [[m:User talk:Keegan (WMF)|my talk page on meta]] if you would like. I'm working as a bridge between Wikimedia Foundation Engineering and Product Development, Wikimedia Stewards, and you to assure that SUL finalisation goes as smoothly as possible; this is a community-driven process and I encourage you to work with the Stewards for our communities. Thank you for your time. -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] [[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]] 20:24, 25. avgust 2014 (CEST) <small>--This message was sent using [[m:MassMessage|MassMessage]]. Was there an error? [[m:Talk:MassMessage|Report it!]]</small> </div> <!-- Message sent by User:Keegan (WMF)@metawiki using the list at http://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/MassMessage/Crats&oldid=9637985 --> == Tvoje slike == Ojla, v tukajšnji lokalni zbirki je še kup tvojih starih slik, ki si jih prepustil v javno last in so po vseh kriterijih kandidati za prenos v [[:commons:|Zbirko]] z veliko začetnico. Predvsem portreti bi bili tam zelo uporabni - recimo [[Lior Shambadal|Liorja Shambadala]] je do zdaj uspelo fotografirati samo tebi, pa ima članke v treh jezikih. Na žalost je treba gradivo v Zbirko prenašati ročno. Običajno to počne Sporti in občasno jaz, pa sem mislil predlagati, da bi za svoje slike sam poskrbel (v primerih, kjer je ustrezno), če se ti ljubi, seveda. Ti bi to najenostavneje naredil, saj ti kot avtorju ni treba drugega kot naložiti datoteko še enkrat, vsak drug mora poleg tega kopirati podatke s tukajšnjih opisnih strani. Dobra stran je tudi, da so datoteke na ta način tudi strojno pripisane tvojemu uporabniškemu imenu, slaba stran pa, da bo pri količini gradiva, ki si ga ti prispeval, v vsakem primeru kar precej dela (plus, bomo razumeli, če ti je debata o avtorskih pravicah vzela motivacijo). Tako da povej prosim, kaj bi raje. Seznam tvojih nalaganj je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:SeznamDatotek&dir=prev&user=%C5%BDiga tukaj]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:16, 25. oktober 2014 (CEST) Ok., si bom dal v task manager in ob prvi priliki naložil tiste, ki so v pd. Sicer je malo problematično ohranjati pd [https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Licensing#Material_in_the_public_domain] - ali dam pod CC-0, kar ni povsem isto / glede na to, da je pd precej problematično? lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 13:08, 28. oktober 2014 (CET) :Kolikor jaz dojemam tvoj namen s tem gradivom, bo tudi CC-0 čisto primeren. Sicer pa [[:commons:Template:PD-user|predloga za PD]] tudi razlaga alternativo, ko zaradi zakonskih omejitev javno lastništvo ne more obstajati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:41, 28. oktober 2014 (CET) :Še to, kadar je možno, prosim uporabi enako ime datoteke, saj potem ni treba popravljati linkov na slike v člankih ob brisanju lokalnih kopij. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:09, 28. oktober 2014 (CET) Heh seveda, lažje je na preko destktopa naložiti istoimensko datoteko in jo naložiti na Zbirko. Je hitreje:) Bom ob prvi priložnosti, lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 14:16, 29. oktober 2014 (CET) Aha, sem pregledal in dejansko je PD slik precej malo (glasbila, narava, ipd.) portrete sem od nekdaj dajal pod GNU, kar ni (bilo) isto kot javna last? Zaenkrat sem si začasno shranil torej le PD-je, da jih potem ruknem na Zbirko. Kaj predlagaš kot ekvivalent GFDL-jem (portreti), CC 2.0, 3.0? Seveda lahko dovoljenje tudi spremenim (če lahko avtor sliko umakne s spleta, potem verjetno lahko tudi zagreni s spremembo licence na hujše ali na boljše), ali kako je s tem? lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:33, 31. oktober 2014 (CET) :Default je CC-BY-SA 3.0. Izbira je sicer odvisna od tega, kaj hočeš doseči. Glavna prednost CC-ja je, da uporabniku ni treba tiskati kopije cele licence ob uporabi, dovolj je navedba imena. Če recimo nočeš, da bi se tvoje fotke tiskale na razglednicah in plakatih, zagreniš z GFDL. Če hočeš predvsem priznanje avtorstva, je CC dovolj (pustimo ob strani, koliko naši mediji upoštevajo katerokoli). Je tudi možnost dvojnega licenciranja CC 3.0/GFDL, ki je predvsem za kompatibilnost. Licence so načeloma nepreklicne, ampak tu je PMM bolj važen princip - torej da ne moreš nazaj vzet svoboščin, ki si jih že dal. Menjat GFDL s CC-BY-SA ni torej noben problem, problem bi bil, če bi recimo hotel kar naenkrat prepovedat komercialno uporabo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:43, 31. oktober 2014 (CET) Ok, sem šel skozi - izvzel pa bom vse problematične slike, in to so: spominske plošče, kipi, hiše, itd., ki sem jih naložil že skoraj pred desetletjem, nezavedajoč se koncepta o svobodni panorami itd. Te slike so večinoma naložene kot PD, kar praviloma niso, in z njimi najbolj učinkovito pometa Eleassar, tako da mu ne bi mešal štren. Imaš kakšno idejo, kaj narediti z zemljevidi slovenskih vinorodnih okolišev, ki sem jih izdelal po predlogi uporabnika Plp? Kar se tiče generičnih imen, bom imel težave pri nalaganju. Npr. slika z imenom Fjord - je ziher že naložena. V tem primeru bom moral imena zamenjevati in potem popravljati tudi imena linkov v naših člankih. K sreči tega ni veliko… Glede licenc potrebujem še en namig: dejstvo je, da je lažje narediti enotno predlogo (in potem masovno nalagati slike na Zbirko) - pomeni, da je v tej predlogi kar enaka licenca, npr. CC-BY-SA 3.0. Ali je potem torej etično oz. "dovoljeno" nalagati slike, ki so bile pri nas v PD, pod novo licenco CC-BY-SA 3.0 na Zbirko (glede na dejstvo, da se licenca vendarle spremeni "na slabše" za uporabnike?) thx.& lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 08:48, 1. november 2014 (CET) :Za obstoječe slike v javni lasti bi bilo kar bolje, da ohraniš tako. Kar nekaj sem jih namreč že videl objavljenih drugje - sicer se uporabniki lahko sklicujejo na staro licenco, pa vseeno bo potem komplicirano spremljat, kdo spoštuje licenčne pogoje in kdo ne. Nalagaš lahko v kompletih - en komplet CC in en komplet javna last, potem ni toliko dodatnega dela. :Kar se tehnične plati tiče, se bojim, da je problem z imeni datotek. Tukajšnje imajo končnico z veliko (JPG), v Zbirki pa so se očitno zapisali z malo. Ker so linki občutljivi na velike/male črke, zdaj v člankih ne delajo (to vidiš po tem, da je po izbrisu povezava do datoteke rdeča). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:44, 1. november 2014 (CET) *hmja, nisem šel še pogledat k nam: kar pomeni, da bom moral v vsakem primeru spremeniti končnice v naših člankih - ok., bom kar sproti. sigh! *trenutno sem se itak lotil GFDL slik, tako da pd še niso prišle v poštev - bom naredil tako, kot praviš lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 15:50, 1. november 2014 (CET) Namesto nalaganja posamičnih datotek ti svetujem uporabo [http://commons.wikimedia.org/wiki/Special:UploadWizard Čarovnika nalaganja], ki je odličen pri nalaganju več datotek hkrati, ker ti prihrani veliko časa. Najbolje deluje v brskalniku Google Chrome. Pred objavo datotek imaš tudi možnost, da spremeniš ime daoteke in njenega formata (iz JPG v jpg), kar ti bo prihranilo preimenovanjana SL:WP. Lp, [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|✉•]][[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:dodgerblue; font-family:Verdana">'''ℳ'''</span>₪<span style="color:teal; font-family:Tahoma">'''Zaplotnik'''</span>]][[Posebno:Contributions/MZaplotnik|•✎]] 16:57, 2. november 2014 (CET) Hvala, bom preizkusil, čeprav sem pravzaprav že končal. Namreč tistih nekaj slik, ki sem jih dal v PD in so še pri nas so: *verjetno vprašljive glede pravilne izbire licence (na njih so hiše, kipi, spominske plošče..) *glasbila - ki pa so v precej boljših izvedbah že na Zbirki in je samo vprašanje časa, kdaj jih bo kdo zamenjal s tistimi (ko bo urejal članke). Ko bodo moje slike tu osirotele, bodo pač izbrisane, ker niso nič posebnega (pred desetletjem, ko sem jih nalagal, je bila situacija z dobavljivim slikovnim materialom bolj skromna) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 17:49, 2. november 2014 (CET) :Mislim, da daješ svoje delo v nič po nepotrebnem. Po tej logiki bi lahko brisali vse slike nekega motiva razen najboljše, kar bi bil očiten nesmisel. Hipotetično, lahko da si posnel kak instrument iz proizvodne serije, ki je bila kmalu po tem opuščena in je zdaj to edina prosta slika točno te izvedenke. Slika je lahko uporab(lje)na tudi iz čisto banalnega razloga, recimo da po barvi ali kompoziciji enostavno "paše" nekam, pa čeprav ni tehnično najboljša med vsemi, ki so na voljo. Jaz v članku včasih uporabim drugačno sliko kot je na :en samo zato, da je malo več raznolikosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:30, 2. november 2014 (CET) Kolikor nas je mimogrede poučil Eleassar (lahko pa se motim) - so posnetki glasbil, ki so jih izdelala xy podjetja in s tem oblikovalci, ipd. problematična za oznako PD. Ali se ti zdi, da bi bila sprememba v CC-BY-SA 3.0 primerna? Tudi https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Othello-board.JPG je podobna reč - verjetno to ne more biti PD ? [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 20:02, 2. november 2014 (CET) :Moram priznat, da na to nisem pomislil. Izdelki uporabne umetnosti v ameriškem pravu ne uživajo avtorske zaščite, pri nas pa. Tako da ni razlike, ali ti fotografijo tega izdelka daš v javno last ali pod CC. Na žalost zdajle nimam dobre ideje kje pogledat, kako je s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:45, 2. november 2014 (CET) Ok., naložil sem vse, kar je izgledalo ustrezno licencirano. Sem pa ne sodijo: bankovci (zaenkrat še označeni kot PD in, kot rečeno zgoraj, nekaj ostalih problematičnih licenčnih primerov. Hvala Matjaž za hint, očitno sem malo zaspal na tem področju. Kadar sem imel masovne vnose, sem šel (po starem) na basic upload form, kopiral predlogo in jo malenkostno modificiral, tako da ni bilo prepočasi) - tole pa je super. No, vsak dan nekaj novega :=) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:34, 2. november 2014 (CET) :Hvala za trud. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:45, 2. november 2014 (CET) Tudi tebi, za tolikšno vztrajnost pri projektu. Trenutno sem svoje kreativne domislice preusmeril na druga področja in je za wiki bolj malo ostalo.. Zanimivo je, ko človek takole za nazaj analizira, koliko časa in energije gre pri urejanju wikipedije. Če bi v neto minutažo seštel vse ure/mesece dela, bi gotovo v tem času napisal kar nekaj (za vselej avtorskih) knjig. No, vse ob svojem času:) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 21:51, 2. november 2014 (CET) :Mogoče bolje, da nikoli ne izvemo, kaj "bi lahko, če ne bi..." Sicer pa se ne izključuje nujno, kar omenjaš - za [http://www.openmedicine.ca/article/view/562/562 tole] si že slišal? Z vztrajnostjo pride slej ko prej tudi priznanje, če delaš dobro, [[Spomenik Wikipediji|spomenik]] pa itak že imamo :P — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:44, 3. november 2014 (CET) == Tadej Tomšič == V Zbirki sem ustvaril kategorijo [[c:Category:Tadej Tomšič]], vendar za sliko [[c:File:Saksofonisti.jpg]] nisem čisto prepričan, če je on na sliki. Ali lahko preveriš, prosim? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:50, 1. september 2015 (CEST) Na sliki so, od leve proti desni: Primož Flajšman, srednjega ne poznam oz. je kvaliteta tako slaba, ampak od BB ni; desni pa je seveda Tadej Tomšič. Srednji je verjetno substitut, ki je igral v takratni zasedbi BB. Uf, že 10 let je od tega… :) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 14:16, 8. september 2015 (CEST) ==Slika:Curnovec1.JPG== Pozdravljen, kje točno je bila posneta slika [[:Slika:Curnovec1.JPG]]? Rad bi jo kategoriziral po mestni četrti. Hvala, lp. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 09:32, 25. april 2016 (CEST) Nekje tule v radiju 50m, moral bi iti tja in preverit za natančnejšo definicijo: http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_x458067.5_y97120.5_s18_b4&locale=sl lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 18:40, 3. maj 2016 (CEST) Hvala, to spada pod Vič. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 20:11, 3. maj 2016 (CEST) == Participate in the Ibero-American Culture Challenge! == Hi! [[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture. We would love to have you on board :) Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016 Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:31, 10. maj 2016 (CEST) == Tolkalist == Zdravo, Žiga! Kako se prav imenuje glasbenik, ki ga večinoma poznamo pod imenom 'bobnar'? [[Tolkalist]] ali kako drugače. Sprašujem, ker je npr. pri [[Leroy Wallace|Horsemouthu]] na Wikipodatkih navedeno [[tolkalec]]? Pa npr. tudi pri [[Lenny Castro|Castru]] in verjetno še kje. Sicer pa tudi vidim, da je [[:uporabnik:romanm|Roman]] prestavil tolkalca na tolkalista. Pa tudi izraz za [[tolkalska baterija]] mi zveni malo (pre)izumetričeno. Bo že tako. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:28, 18. maj 2016 (CEST) Bolj se nagibamo k izrazu tolkalist. Sicer nimam pri roki najnovejših slovarjev, da bi ti dal referenco, npr. v enem starejših SSKJ, ki ga imam v ASP32 je geslo tolkalec, tolkalist pa ne. Vendar se te reči seveda spreminjajo. Glede bobnarja je stvar nesporna - tisti, ki igra na boben. Pri klasični glasbi, ko imamo pogosto uporabo timpanov (ki so membranofona glasbila in jih lahko štejemo v družino bobnov - za razliko od ostalih timp. intonirajo), je izvajalec na timpane pač timpanist. Kdor pa igra činele, triangel, guiro, ksilofon - pa je z enim izrazom: tolkalist, saj bi bil v ozkem smislu izraz npr. trianglist osredotočen na glasbilo, ki se redko pojavlja samostojno kot solistično glasbilo in izvajalci niso specializirani za igranje samo na to glasbilo / se pač generični izraz ni prijel, čeprav je verjetno pravilen. V popularni glasbi seveda bobnar predstavlja tistega, ki igra na tome, crash, hi-hat, "nogo" - vse skupaj pa imeujemo baterija. Da ne bi prišlo do pomote s kakšnim galvanskim členom, rečemo pač tolkalska baterija, izumetničeno ali ne, zaenkrat se ni nihče spomnil česa boljšega :) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 12:24, 18. maj 2016 (CEST) :Če smem komentirati, ''tolkalec'' se sliši bolj naravno in je zapisano tudi v slovarjih.[http://www.termania.net/iskanje?query=tolkalec&SearchIn=All] --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 13:26, 18. maj 2016 (CEST) :: Aha. A potem bobnar ni samo pogovorni izraz? Točno bi potem zvenelo menda 'tolkalski (tolkalistični) baterist', ali 'baterijski tolkalist/tolkalec'. To pa gotovo noben ne rabi. Hvala za podrobnejši opis sorodnih izrazov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:55, 18. maj 2016 (CEST) :Sam bi zapisal ''član tolkalske baterije'', podobno kot ''član narodnozabavnega ansambla'' (ne pa npr. ''ansamblist'' ali ''ansambelski narodnozabavnik''). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 17:18, 18. maj 2016 (CEST) :: ''Član tolkalske baterije'' namiguje na to, da ima baterija več kot enega člana, kar ni nujno res. Tudi tolkalec s tremi tolkali ima tolkalsko baterijo (AFAIK). --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:22, 18. maj 2016 (CEST) :Aha, v tem primeru torej baterijski tolkalec. Razen, če se kdo domisli boljšega izraza. Vsekakor zanimivo vprašanje. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 20:36, 18. maj 2016 (CEST) :: Trenutno niti ni članka o [[bobnar]]ju – le preusmeritev na priimek z enakim zapisom. Načeloma izraz ''baterijski tolkalec'' sploh ni slab, samo čudno zveni. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:19, 19. maj 2016 (CEST) Ok., tule zgoraj je bilo nekaj ugibanja, zdaj potegnemo črto. ______________________ Leta 2014 sta pod okriljem Društva slovenskih skladateljev MK RS in Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU Franci Krevh in Marjeta Humar napisala Tolkalni terminološki slovar (je prvi razlagalni slovar sodobnega slovenskega tolkalnega izrazja) - tako da, do nadaljnjega, če je kakšna težava na tolkalnem področju, poglejmo tja. http://isjfr.zrc-sazu.si/en/terminologisce/slovarji/tolkalni#v občutek (zgoraj) me je očitno varal, saj se v pogovornem res uporablja tolkalist, vendar, če reče slovar, da je tolkalec, potem je tako. *tolkalec-lca m *tolkalka -e ž *tolkalni / in ne tolkalski. glede baterije piše, da je to "komplet bobnov", torej bo potrebno naše geslo prestaviti tja (in seveda ohraniti redirect, sicer ne bo nihče našel). Citiram definicijo: ''"standardni komplet bobnov in činel za plesno, jazz ali drugo glasbo, sestavljen iz pedalnega bobna, malega bobna, dveh ali več tom-tomov, pedalnih in drugih činel, na katerega igra en tolkalec"''. Da ne bo kdo prišel na idejo o "članstvu" :) Izraza za izvajalca na baterijo zdajle na hitro nisem našel, tako da nam uradno preostane pač daljši postopek: "tolkalec, ki igra na komplet bobnov…". Bom vprašal avtorja, kako je s tem. Pogovorno pa seveda ostane bobnar:) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:53, 20. maj 2016 (CEST) : Uh, kam gredo te terminologije. Kako lep zgled sodelovanja ene stroke z drugo. Vsaka čast avtorjema za slovar in tebi, da si poiskal. Zdaj je na vrsti etimologija {{s-:-)}}. Za 'probo' sem preveril izraz 'ritem 'rockers", ki ga menda navaja Hebdige {{cobiss|id=16980578}}. Sicer ga pa verjetno ni problem izluščiti ob kakšnem solidnem [https://www.youtube.com/watch?v=G6L9eZFMDOk posnetku]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:17, 21. maj 2016 (CEST) Neslovenjenih izrazov je še kar nekaj, tolkala so najbolj raznovrstna skupina glasbil, še tolkalci ne poznajo vseh. Ko si že ravno dal primer na Utube, ti odgovarjam s povezavo na posnetek bobnarja, ki ga že nekaj časa občudujem / guitar center drum off / poglej si, kako zraven igra še na pad-e, predvsem pa ima blazen občutek za ritem, kar je seveda pri "tolkalcu, ki igra na komplet bobnov" najbolj pomembno. (to kar slišiš, zaigra vse sam:) [https://www.youtube.com/watch?v=pRTAu52G9Lg Povezava] lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 23:06, 21. maj 2016 (CEST) ==[[Celovški rokopis]]== Živijo,<br>Rad bi naučil tvoje mneje na [[Pogovor_o_sliki:RateskiRokopis1.JPG#Avtorski pravi|to temo]].<br>Hvala vnaprej.<br>Pozdrav, [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] ([[Uporabniški pogovor:Ciciban|pogovor]]) 08:23, 3. november 2016 (CET) Ich bin nicht sicher. Sprich bitte mit dem Benutzer [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]], er weiß ja viel mehr über die Rechte. Gruß, [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:42, 5. november 2016 (CET) == Article creation: Boštjan Jazbec == Its the governor of your central bank. Can you help translating it. [[:es:Boštjan Jazbec]]. Maybe I could translate it first into English and then you can work in you language. Is it ok? (Could you write back in es.wiki talk page please?) [[Uporabnik:Triplecaña|Triplecaña]] ([[Uporabniški pogovor:Triplecaña|pogovor]]) 11:43, 11. april 2018 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Žiga}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:23, 2. julij 2021 (CEST) :{{Opravljeno}}--'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) ==Anja Rupel== Vidim da je slika https://de.wikipedia.org/wiki/Datei:RupelAnja1.jpg tvoja. Če imaš originalno lahko popravim sliko. --[[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 20:46, 7. december 2021 (CET) Tule je: [[:Slika:RupelAnja1(2009).JPG]] lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 17:22, 8. december 2021 (CET) [https://www.flickr.com/photos/mile_risto/51735379708/in/dateposted/ Ni ravno kar sem mislil], ampak po mojem vsaj oči malo popravljene in barva lica bolj naravna. Če boš prenesel ali ne, prevzami pa zbrišem čez dan-dva. --[[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 14:01, 9. december 2021 (CET) :Hmja, upload-al sem takšno originalno sliko, kot sem jo fotografiral. Kot je videti, sem jo leta 2009 malo obrezal za wiki, nisem se pa zelo ukvarjal z rdečimi očmi in barvo, samo crop :) Kakorkoli predlagam, če imaš možnost in čas, da uploadaš popravljeno sliko iz flickr nazaj na wiki (tu imaš moje pooblastilo, in seveda tudi za obdelavo - tako da pripišeš obe uporabniški imeni. Hvala! ~seveda, digitalna fotografija in tudi njeno enostavno hitro (batch) obdelovanje je v 12 letih zelo napredovalo, tako da bi bilo marsikaterega okostnjaka iz naše omare možno popraviti. Ali pa ob priliki pač narediti novo fotko. Včasih je to celo bolj konstruktivno. lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 09:41, 10. december 2021 (CET) Dal sem originalno, sem mislil da boš sam naredil crop, dodal sem podoben krop, malo bolj z dekoltejem. SLika je iz 2009, dvomim da jo dobimo podobno, no važno da imamo sliko. Včasih obdelava ne rata, takrat pa najbolje BW slika ali pustiti original. --[[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 15:02, 10. december 2021 (CET) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> == Translation request == Hello. Can you translate and upload the articles [[:en:National Museum of History of Azerbaijan]] and [[:en:National Art Museum of Azerbaijan]] in Slovenian Wikipedia? Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 19:31, 16. maj 2022 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Birokratski stan == Hej, WMF je predlagala odstranitev vseh birokratov, ki nimajo vključene dvofaktorske zaščite. Predlagam, da si vklopiš - nekaj navodil o tem je na [[:meta:2FA]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:12, 20. marec 2026 (CET) Thx., sem uredil, lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 07:16, 16. maj 2026 (CEST) o1b9gwmlg1w6w453x324bffx14zqbq0 1 29708 6676137 163402 2026-05-15T17:01:42Z TadejM 738 oznaka [[WP:KRON]] 6676137 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ==Boji v Poljanah== Tisto v Poljanah, so to bili zadnji boji 2.sv.v. le na naših tleh ali kar v Evropi? --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 07:40, 17 maj 2005 (CEST) Po uradni razlagi, kar v celotni Evropi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 09:09, 17 maj 2005 (CEST) 7xtk0lsg3ywrcdbt3ojdz4godxdc6yy 0 30352 6676361 6658759 2026-05-16T09:16:50Z ~2026-29535-65 259982 6676361 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palača Kazina.jpg|sličica|300x300_pik|Akademija za glasbo UL v palači Kazina]] '''Akademija za glasbo''' '''Univerze v Ljubljani''' '''(UL AG)''' je kot [[visoka šola|visokošolska]] [[glasbena ustanova]] edina [[glasbena akademija]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Kot ena izmed treh [[umetnik|umetniških]] akademij je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Na tej ustanovi se je poklicno izšolala večina [[Slovenci|slovenskih]] [[glasbenik]]ov - [[instrumentalist]]ov, [[dirigent]]ov, [[skladatelj]]ev in [[glasbeni pedagog|glasbenih pedagogov]]. Do osamosvojitve [[republika|Republike]] Slovenije se je na njej izšolalo tudi veliko glasbenikov bivših [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] republik. Predhodnik današnje akademije je bil do leta [[1939]] [[Konservatorij Ljubljanske glasbene matice]]. Ob preimenovanju je ravnatelj konservatorija, [[Julij Betetto]], postal prvi [[dekan (šolstvo)|dekan]] akademije (tedaj je imel naziv [[rektor]]). Od leta 1975 je akademija članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Sedež Akademija za glasbo UL je bil do leta 2022 v [[Stiški dvorec, Ljubljana|Stiškem dvorcu]] v Ljubljani, sedaj pa je preseljena v prenovljeno [[Kazina, Ljubljana|palačo Kazina]] na Kongresnem trgu, kjer je tudi čudovita dvorana. Akademija deluje tudi v prostorih na Vegovi 5 in Gosposki 8. == Struktura == ; Oddelki * Oddelek za kompozicijo in glasbeno teorijo * Oddelek za dirigiranje * Oddelek za petje * Oddelek za instrumente s tipkami * Oddelek za godala in druge instrumente s strunami * Oddelek za pihala, trobila in tolkala * Oddelek za glasbeno pedagogiko * Oddelek za sakralno glasbo * Oddelek za staro glasbo ; ; ; ; Katedre * Katedra za komorno igro * Katedra za glasbeno-teoretične predmete * Katedra za zgodovino glasbe * Katedra za jazz * Katedra za klavir A, B, C * Katedra za korepeticije * Katedra za glasbeno-pedagoške predmete * Katedra za sodobno glasbo == Dekani Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani == *[[Julij Betetto]] (1933*-1940, 1947–1949, 1951–1953, 1955–1961)<ref>''Akademija za glasbo Ljubljana - poročila in razprave'', Ljubljana 1965; Rektorji akademije za glasbo v Ljubljani med letoma 1945 in 1965, str. 77 {{COBISS|ID=3087669}}</ref> *[[Anton Trost]] (1940–1942) *[[Lucijan Marija Škerjanc]] (1945–1947) *[[Franjo Schiffer]] (1955–1957) *[[Karlo Rupel]] (1949–1951, 1962–1966) *[[Janko Ravnik]] (1953–1955) *[[Marijan Lipovšek]] (1968–1970) *[[Leon Pfeifer]] (1970–1972) *[[Mihael Gunzek]] (1976–1979) *[[Danijel Škerl]] (1979–1986) *[[Marjan Gabrijelčič]] (1986–1994) *[[Dejan Bravničar]] (1994–2002) *[[Pavel Mihelčič]] (2002–2009) *[[Andrej Grafenauer]] (2009–2017) *[[Marko Vatovec]] (2017–2025) *[[Karolina Šantl Zupan]] (2025–) ==Viri in sklici== {{refsez}} == Glej tudi == * [[seznam akademij v Sloveniji]] * [[seznam slovenskih glasbenih arhivov in knjižnic]] *[[Študenti in zaposleni na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani]] == Zunanje povezave == * [http://www.ag.uni-lj.si/ Uradna spletna stran] * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Academy of Music (University of Ljubljana)|Akademija za glasbo v Ljubljani}} {{Uni_LJ}} {{SloGlasbaSolstvo}} [[Kategorija:Glasbene šole v Sloveniji]] [[Kategorija:Akademije v Sloveniji]] [[Kategorija:Članice Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1939]] [[Kategorija:Akademija za glasbo v Ljubljani|*]] {{normativna kontrola}} 8xlv7ipdqdpu6x6071evzzrt2fv4xwv 0 31473 6676095 6673892 2026-05-15T13:35:24Z ~2026-28279-21 259659 /* F */ 6676095 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[košarkar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Teoman Alibegović]] * Jasna Alić * ([[Miro Alilović]]) * [[Mirko Amon]] == B == *[[Primož Bačar]] *[[Janez Bajc]] *[[Jure Balažič]] *[[Borut Ban]] *[[Jan Barbarič]] *[[Nika Barič]] *[[Borut Bassin]] *[[Luka Bassin]] *([[Memi Bečirović]]) * [[Sani Bečirovič]] * [[Mirza Begić]] * [[Iztok Belehar]] * [[Katja Bidovec]] * [[Jaka Blažič]] *[[Domen Bratož]] *[[Špela Brecelj]] * [[Marjana Bremec Homar]] * [[Primož Brezec]] * [[Klemen Breže]] * [[Primož Brišnik]] * [[Bojan Brodnik]] * [[Jaka Brodnik]] * [[Jure Brolih]] * [[Primož Brolih]] * [[Kruno Brumen]] * [[Peter Brumen]] * [[Dražen Bubnič]] *[[Jan Budin]] *[[Violeta Bulc|Violeta Bulc r. Bunc]] * [[Ludvik Bunderla]] * [[Ajda Burgar]] == C == * [[Miha Cerkvenik]] * [[Saša Ciani]] * [[Maks Ciperle]] * [[Tina Cvijanović]] == Č == * [[Vlatko Čančar]] * [[Jakob Čebašek]] * [[Sandi Čebular]] * [[Blažka Čeh]] * [[Vanja Černivec]] * [[Miha Čmer]] * [[Blaž Črešnar]] == Ć == * [[Aleksandar Ćapin]] * [[Krešimir Ćosić]] * [[Radislav Ćurčić]] == D == * [[Dubravka Dačić]] * [[Ivo Daneu]] * [[Jaka Daneu]] * [[Katja Daneu]] * [[Žiga Daneu]] * [[Merisa Dautović]] * [[Lea Debeljak]] * [[Bogo Debevc]] * [[Cvetana Dekleva]] * [[Matija Dermastia]] * ([[Branko Dežman]]) *([[Rok Dežman]]) * [[Žiga Dimec]] * [[Žarko Djurišić]] * Janez Dolinar (1935-2019) * [[Luka Dončić]] * [[Saša Dončić]] *[[Polona Dornik]] * [[Goran Dragič|Goran Dragić]] * [[Zoran Dragić]] * [[Dragiša Drobnjak]] * ([[Janez Drvarič]]) * [[Urban Durnik]] * [[Dan Duščak]] * [[Slavko Duščak]] *[[Tima Džebo]] ? == E == * [[Vital Eiselt]] * [[Matej Erjavec]] * [[Maja Erkić]] * [[Špela Eržen]] == F == * [[Sabina Felc]] * [[Žiga Fifolt]] * ([[Sašo Filipovski]]) *[[Olga Firsova]] * [[Jože Fišer]] *Velibor - Borči [[Frelih]] *[[Zala Friškovec]] * [[Gregor Fučka]] (slovensko-italijanski) == G == * ([[Maksimilijan Gergolet|Maks Gergolet]]) * [[Gregor Glas]] * ([[Nada Godina]]) * [[Jurica Golemac]] * [[Miljan Goljović]] * [[Boris Gorenc]] *[[Urban Gorjanc]] *[[Teja Goršič]] *[[Danny Green]] *([[Damir Grgić]]) *[[Barbara Gričar]] *[[Jera Grobelnik]] *[[Samo Grum]] *[[Danica Guberinič]] *[[Marko Gvardjančič]] == H == * [[Blaž Habot]] * [[Gregor Hafnar]] * [[Dušan Hauptman]] * Andraž Hedrih * [[Alen Hodžić]] * [[Dejan Hohler]] * [[Matevž Homovec]] * [[Roman Horvat]] * [[Vit Hrabar]] * [[Gregor Hrovat]] * [[Jasmin Hukić]] == I == * [[Vlado Ilievski]] == J == * [[Lea Jagodič]] *[[Goran Jagodnik]] *[[Tina Jakovina]] * [[Walter Jeklin]] *[[Vanja Jelen]] *[[Mojca Jelenc]] * [[Igor Jelnikar]] * [[Vinko Jelovac]] * [[Žana Jereb]] *[[Daliborka Jokić]] * [[Nebojša Joksimović]] * [[Goran Jurak]] * [[Žiga Jurček]] * [[Ivica Jurković]] * [[Robert Jurković]] *[[Simona Jurše]] == K == *[[Štefan Kac]] *[[Neva Kalan]] *[[Marjan Kandus]] *[[Danica Kavka]] *[[Franci Kek]] *[[Rene Kidrič]] *[[Jaka Klobučar]] * [[Urban Klavžar]] *([[Adi Klojčnik]]) * [[Primož Kobale]] *[[Slavko Kokot]] *[[Biserka Komac]] *[[Eva Komplet]] *[[Anže Kos]] *[[Monika Kos]] *([[Miloš Kosec]]) * [[Slavko Kotnik]] * [[Peter Kralj]] * [[Marijan Kraljević|Mario Kraljević]] * [[Gala Kramžar]] *[[Boris Kristančič]] *[[Urban Kroflič]] *[[Aleksandra Krošelj]] *[[Aleš Kunc]] *[[Luka Kureš]] *Kuster *[[Tina Kvaternik]] == L == * [[Branko Lakovič]] ? * [[Jaka Lakovič]] * [[Jože Lampič]] * [[Luka Lapornik]] * [[Miha Lapornik]] *[[Nina Lavrič]] * [[Boštjan Leban]] *([[Alfonz Ledinek]]) *[[Aleš Lenassi (košarkar)|Aleš Lenassi]] *[[Eva Lisec]] *[[Mileta Lisica]] (srbsko-slovenski) *[[Tine Logar (košarkar)|Tine Logar]] *[[Miha Lokar]] *[[Radovan Lorbek|Rado(van) Lorbek]] *[[Domen Lorbek]] * [[Erazem Lorbek]] * [[Klemen Lorbek]] == M == *[[Sergej Macura]] *[[Blaž Mahkovic]] *([[Tomo Mahorič]]) *Zora Malacko *[[Saša Malalan]] (zamejski) *([[Loris Manià]]) *[[Luka Marolt]] *[[Peter Marter]] *[[Marko Maravič]]/ć *[[Boško Marinič|Boško (Božidar) Marinič]] *[[Mojca Markovič]] *([[Zoran Martič]]) *[[Ariel McDonald]] *[[Janja Meglič]] *Anita Merlak *[[Blaž Mesiček]] *Mojca Mihelič *[[Marko Milič]] *[[Darko Mirt]] *[[Mateja Mislej]] *[[Jan Močnik]] * [[Jure Močnik]] *[[Sonja Mrak Šporar]] *[[Mirko Mulalić]] *[[Dino Murić]] *[[Edo Murić]] *[[Bogdan Müller|Bogdan Müller - Panta]] == N == * [[Boštjan Nachbar]] *[[Gregor Nachbar]]? * [[Radoslav Nesterović|Radoslav "Rašo" Nesterović]] * [[Ljubo Nedimović]] *[[Aleksej Nikolić]] *[[David Nikolić]] *[[Mitja Nikolić]] Smrdelj *[[Hristo Nikolov]] (Bolgar) *[[Ernest Novak]] *[[Alenka Dermastia|Alenka (Novljan) Dermastia]] == O == *[[Dean Oberdan]] (Italija) *[[Sara Oblak]] Speicher *[[Teja Oblak]] *[[Metka Obrovnik]] *([[Gašper Okorn]]) *[[Alen Omić]] *[[Domen Omladič]] *[[Arne Osojnik]] *[[Sašo Ožbolt]] * [[Slavko Ovčina]] * [[Gašper Ovnik]] * [[Mirko Ozimek]] * [[Alen Omič]] == P == *Mark Padjen *[[Jože Papič]] *[[Smilijan Pavič]] *([[Mik Pavlovič|Mik - Milutin Pavlovič]]) *[[Darko Pehlič]] - Pehta *[[Jure Pelko]] *[[Rudi Pertot]] * [[Simon Petrov]] *([[Aleš Pipan]]) *[[Rok Pirih]] *[[Sandra Piršić]] *[[Jože Podboj|Jože »Joco« Podboj]] *[[Gregor Pokleka]] * [[Pavle Polanec]] * [[Sašo Poljšak]] * [[Alenka Potočnik Anžič]] * [[Gašper Potočnik]] (trener) * [[Bine Prepelič]] *[[Emir Preldžić]] * [[Klemen Prepelič]] *[[Anamaria Prezelj]] *[[Jože Prezelj]] *[[Nada Prezelj]] *([[Janko Prinčič]]) *[[Igor Pučko]] *[[Andreja Pukšič]] == R == * [[Rok Radović]] * [[Bojan Radulović]] * [[Anthony Randolph]] *[[Teemu Rannikko]] *[[Sergej Ravnikar]] (trener) * [[Jan Rebec]] * [[Matic Rebec]] *[[Hasan Rizvić]] *[[Matej Rojc]] *[[Eva Rupnik]] * [[Franc Rupnik]] * [[Luka Rupnik]] == S == *([[Zmago Sagadin]]) * [[Žiga Samar]] *[[Mirza Sarajlija]] *[[Jure Seifried]] *[[Maruša Seničar]] *([[Slavko Seničar]]) *[[Ajša Sivka]] * [[Uroš Slokar]] *[[Matjaž Smodiš]] *[[Žak Smrekar]] *[[Luka Snoj]] *[[Leon Stergar]] * [[Slobodan Subotić|Slobodan Subotić - Piksi]] *[[Vladimer Stepania]] (Gruzinec) *[[Mitja Susman]] *Stane Sušnik (1946-2021) == Š == *[[Ana Šarić]] *[[Žiga Šenkiš]], Trbovlje *[[Zlatko Šantelj]], Postojna *[[Luka Ščuka]] *[[Matic Šiška]] *[[Žan Mark Šiško]] *[[Barbara Škof]] *[[Jure Škorjanc]] *[[Janez Škrjanc]] *[[Jan Špan]] *[[Miloš Šporar]] *[[Zala Šrot]] *[[Meta Štoka]] == T == *[[Lazar Tanasijević]] *[[Katja Temnik]] *[[Aljoša Terčon]] *[[Tomo Tiringer]] *([[Evgen Titan]]) *[[Mike Tobey]] *[[Andreja Tomšič]] *Nevenka Topalovič *[[Matjaž Tovornik]] *[[Igor Tratnik]] *[[Tina Trebec]] *[[Rado Trifunovič]] * [[Marko Tušek (košarkar)|Marko Tušek ]] == U == * [[Beno Udrih]] * [[Samo Udrih]] *[[Tjaša Urankar]] *([[Andrej Urlep]]) *[[Dejan Uršič]] == V == *[[Mateja Veble]] *[[Jan Vide]] *[[Gašper Vidmar]] * [[Peter Vilfan]] *[[Boris Vitez]] (Ital.) *[[Andreja Vodopivec]] *[[Tone Vončina]] * [[Petar Vujačić]] * [[Sara Vujačić]] * [[Saša Vujačič|Saša Vujačić]] * Nada Vuleta == W == * [[Jiři Welsch]] == Z == * [[Saša Zagorac]] * [[Željko Zagorac]] * [[Klemen Zaletel]] * [[Jože Zevnik]]? * [[Jure Zdovc]] * [[Miha Zupan]] * [[Jože Zupančič (košarkar)|Jože Zupančič]] == Ž == * ([[Andrej Žakelj]]) *[[Aljoša Žorga]] * [[Jože Župančič]] * [[Nejc Župevec]] == Glej tudi == * [[seznam športnikov]] {{seznami narodov po poklicu|košarkarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Košarkarji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarji|*]] 76bpbxj53jjny7adxltq5721jeck7yb 0 32067 6676078 6669977 2026-05-15T12:53:40Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6676078 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele|Melitta Pivec-Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] g9rmx4vxu03zio4sg8j2wrk8xytk7tn 0 37268 6676261 6577661 2026-05-15T22:13:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676261 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox mineral | name = Rutil | category = IV Oksidi in hidroksidi | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Rutile-122157.jpg | imagesize = | caption = Vinsko rdeči kristali rutila in doline Binn, Švica (velikost: 20 x 16 x 8 mm) | formula = [[Titanov dioksid]]; TiO₂ | symmetry = [[Tetragonalni kristalni sistem|Tetragonalna]] 4/m 2/m 2/m | unit cell = a = 4,5937&nbsp;[[Ångström|Å]], c = 2,9587&nbsp;Å; Z = 2 | molweight = | color = Rdeče rjava, rdeča, bledo rumena, bledo modra, vijolična, izjemoma travnato zelena, pri visoki vsebnosti [[Nb]] in [[Tantal (element)|Ta]] črna | habit = Igličasti do prizmatični kristali, raztegnjeni in razbrazdani vzporedno z [001] | system = [[Tetragonalni kristalni sistem|Tetragonalni]] bitetragonalno bipiramidalni | twinning = Običajno na {011} ali {031}; v kontaktnih dvojčkih ima dva, šest ali osem posameznih kristalov | cleavage = {110} dobra, 100 zmerna, delitev na {092} in {011} | fracture = Neraven do polškoljkast | mohs = 6,0 - 6,5 | luster = Diamanten do polkovinski | refractive = n_ω = 2,605–2,613 �n_ε = 2,899–2,901 | opticalprop = Enoosen (+) | birefringence = 0,2870-0,2940 | pleochroism = Weak to distinct brownish red-green-yellow | dispersion = Močna | anisotropism = Močan | streak = Svetlo rdeča do temno rdeča | gravity = 4,23, narašča z vsebnostjo Nb in Ta | density = | melt = | fusibility = Taljiv v alkalijskih karbonatih | diagnostic = | solubility = Netopen v [[kislina]]h | diaphaneity = Neprozoren, tanki drobci prozorni | impurities = Fe, Nb, Ta | other = | references = <ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/rutile.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-07-29 |archive-date=2012-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120405102009/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/rutile.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Rutile.shtml Webmineral data]</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3486.html Mindat.org]</ref><ref name=Klein>{{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley & Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}</ref> }} [[Slika:Rutile needles.jpg|thumb|Šop rutilovih igel, ki štrlijo iz [[kvarc|kvarčnega]] kristala]] '''Rutíl''' je [[mineral]] s kemično sestavo [[Titan (element)|Ti]][[kisik|O]]₂ in imenom '''titanov dioksid'''. Titanov dioksid najpogosteje [[kristalizacija|kristalizira]] [[tetragonalni kristalni sistem|tetragonalno]]. '''Titanov dioksid''' je spojina titana in kisika s kemijsko formulo TiO₂. Uporablja se lahko kot beli pigment v različne namene (dodatek k barvam, lakom, premazom, dodatek k različnim kozmetičnim izdelkom in zdravilom, dodatek k hrani itd). Titanov dioksid se v naravi nahaja v treh polimorfnih modifikacijah, kot rutil, anatas in brookit. Anatas in brukit lahko pretvorimo v rutilno obliko s segrevanjem. Rutil je najstabilnejša oblika in kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu. Titanov ion v rutilu je oktaedrično koordiniran s šestimi kisikovimi ioni, kisikov ion pa s tremi titanovimi ioni v obliki trikotnika. Osnovna kristalna celica je sestavljena iz dveh molekul. Anatas je prav tako tetragonalen, vendar ima osnovna celica štiri molekule. Brookit ima ortorombsko strukturo in nima pigmentnih lastnosti, zato je tudi tehnološko manj zanimiv. ==Nahajališča== Najpogostejši vir za pridobivanje titanovega dioksida so železove rude, predvsem ilmenit (FeTiO₃), uporabljamo pa lahko tudi druge minerale kot so perovskit (CaTiO₃), titanit (Ca₂Ti(SO₄)₂), apatit, ter nekatere fosfatne peske. Glavna nahajališča ilmenita so v ZDA (Florida, Virginija, Severna Karolina), Avstraliji, Kanadi, na območju nekdanje Sovjetske zveze, Indiji, Južni Afriki in na Norveškem. Titanov dioksid kot rutil se nahaja predvsem v Avstraliji, ZDA, Braziliji, bivši Sovjetski zvezi, Severni Afriki in na Norveškem. Vsebnost titanovega dioksida v ilmenitu je med 30-60 %, odvisno od kvalitete nahajališča, v rutilu pa med 94 in 90 %. V ilmenitu se poleg titanovega dioksida v obliki anatasa nahajajo še železovi oksidi (FeO in Fe₂O₃) ter drugi kovinski oksidi MnO, MgO, CaO, ZrO₂, SiO₂, Zr₂O₃, V₂O₅, Cr₂O₅, P₂O₅ in v sledovih nekateri drugi elementi. Za proizvodnjo titanovega dioksida se uporablja tudi titanova žlindra, ki se pridobiva s taljenjem slabšega ilmenita s koksom v električnih pečeh. Tako pripravljena žlindra vsebuje do 85 % titanovega dioksida. ==Fizikalne in kemijske lastnosti== Titanov dioksid je pri normalnih pogojih trden, tališče ima pri 1840 ^oC. Pri visokih temperaturah je stabilen in kemijsko nereaktiven. Titanov dioksid pri gretju izgublja kisik ter ga pri počasnem ohlajanju v celoti pridobi nazaj. TiO₂ z nestehiometrično strukturo ima električne in optične lastnosti, ki jih uporabljamo v različne namene. Njegova dielektričnost in prevodnost imata višji vrednosti kot je pričakovati glede na kemijsko sestavo in kristalno strukturo. Rutil in anatas imata visok lomni količnik, kar istočasno pomeni visoko pokrivno moč. Titanov dioksid je netopen v vodi, alkalijah in večini kovin. Topi se v žveplovi (VI) kislini ter koncentriranih vodnih raztopinah vodikovega fluorida in vodikovega klorida. Čisti titanov dioksid ni obarvan. To velja za vse tri modifikacije. Ob prisotnosti manjših količin drugih elementov ima razne barvne odtenke od rumene do črne. Elementi, ki povzročajo obarvanje, se vgrajujejo v kristalno mrežo TiO₂ ali pa se adsorbirajo na površino delcev. Optične lastnosti pigmenta titanovega dioksida, ki so posledica interakcije med svetlobnim žarkom in materialom, so določene z lomnim količnikom, medtem ko je dielektrična konstanta karakteristična vrednost dielektričnih lastnosti v področju elektrokeramike. Titanov dioksid je polprevodnik. Pri sobni temperaturi je njegova prevodnost tako majhna, da ga lahko uporabljamo kot izolator. Z naraščanjem temperature od 30 na 420 ^oC pa se prevodnost poveča 107-krat. Glej tabelo spodaj: '''Lastnosti dveh najpogostejših modifikacij titanovega dioksida''' {| class="wikitable" |- {| class="wikitable" |- ! '''Lastnost''' ! '''Rutil''' ! '''Anatas''' |- | Gostota (g/cm³) | 4,26 | 3,84 |- | Trdota po Mohs-u | 6,0-6,5 | 5,5-6 |- | Lomni količnik: |- | - z vodo | 2,1 | 1,9 |- | - z oljem | 1,85 | 1,7 |- | Dielektrična konstanta | 115 | 48 |- | Spec. toplota (kJkgK) | 0,7098 | 0,7098 |- Najprej so rudo predelovali s solno kislino, s katero so odstranili železo. Posušen ostanek so talili z natrijevim karbonatom, talino pa raztapljali v razredčeni klorovodikovi kislini. Kot pigment postane titan pomemben mnogo kasneje (leta 1918), ko se pojavi na ameriškem tržišču. Blumenfeld je leta 1920 izboljšal metodo hidrolize, ki se sedaj imenuje po njemu. Sredi leta 1939 je začela družba "E. I. du Pont de Nemours and Company" proizvodnjo pigmenta v mestu New Johnsonville, Tennessee, tudi po kloridnem postopku. Pridobivanje TiO₂ pigmenta iz titanovega tetraklorida z oksidacijo v parni fazi je pomenilo radikalno oddaljitev od sulfatnega procesa. Letna kapaciteta se je povečala na 45000 ton, od tega je bilo proizvedeno približno 10000 ton / leto po kloridnem postopku. Bel čist titanov dioksid zelo dobrih pigmentnih lastnosti nastane pri proizvodnji iz ilmenita, ki vsebuje od 35 do 55 % železovih oksidov. To je ena najbolj natančnih kemijskih operacij, čeprav se zdi paradoksalno, da vodi eden izmed najtemnejših mineralov do enega izmed najbolj belih pigmentov. Sprva so bili TiO₂ pigmenti anatasne kristalne oblike. Leta 1941 se je na ameriškem tržišču pojavila rutilna oblika in kasneje tudi prevladala. Rutilne pigmente odlikujejo večja pokrivna moč in večja odpornost, prav tako tudi ostale želene lastnosti TiO₂. Anatasni pigment se je obdržal še v papirni industriji in pri zunanjih stavbnih barvah. Ko so predstavili na tržišču prve rutilne pigmente, proizvedene po kloridnem postopku, so imeli takšni pigmenti večjo pokrivno moč, boljšo barvo, učinkovitejšo disperzivnost ter manjše in enakomernejše osnovne delce kot pigmenti proizvedeni po sulfatnem postopku. Zato so proizvajalci, ki so delali po sulfatnem postopku, začeli intenzivno raziskavo v prepričanju, da izboljšane pigmentne lastnosti niso značilne samo za kloridni proces, temveč da je mogoče tudi po sulfatnem postopku dobiti enako kvaliteten pigment. To jim je uspelo doseči, zato kvaliteta pigmenta ni odvisna od tega, kateri od obeh postopkov je bil uporabljen, temveč so merila kakovosti drugje. Industrijsko pridobljeni titanov dioksid je kemično inerten, nestrupen in biološko neaktiven. Največji proizvajalec titanovega dioksida v Sloveniji je [[Cinkarna Celje]], kjer proizvajajo pigmentni titanov dioksid po sulfatnem postopku. ==Uporaba== Pigmentni titanov dioksid (bulk) je najpomembnejši in najbolj uporabljan beli pigment, pri čemer se odvisno od namena uporabe uporabljata tako rutilna kot tudi anatasna kristalna modifikacija. Visok lomni količnik svetlobe pri obeh modifikacijah omogoča dobro razprševanja svetlobe v celotnem vidnem pasu, kar nam daje občutek bele barve. Pigmentni titanov dioksid se uporablja v različne namene kot na primer dodatek v lakih za avtomobile in gospodinjske aparate, v zidnih barvah, v papirju ter embalaži iz plastičnih mas. Zaradi njegove nestrupenosti, nedražljivosti kože in sluznice, dobre disperzibilnosti v organskih in anorganskih snoveh ga uporabljajo tudi v usnjarstvu, gumarstvu, pri matiranju sintetičnih vlaken, pri proizvodnji keramike, v farmaciji, pri proizvodnji prehrambenih barv in v kozmetiki. Nano-TiO₂<ref>{{Navedi splet|url = http://www.nano-tio2.si/si/uporaba|title = Uporaba - Cinkarna Celje - Ultrafini TiO2|accessdate = 2017-01-26|website = www.nano-tio2.si|archive-date = 2017-02-02|archive-url = https://web.archive.org/web/20170202220406/http://www.nano-tio2.si/si/uporaba|url-status = dead}}</ref> je pomemben za električne prevodnike (elektrokeramika), optična stekla, za zaščito proti ultravijoličnim žarkom (kreme za sončenje), kot katalizator pri odstranitvi dušikovih oksidov iz odpadnih plinov in kot katalizator razgradnje organskih spojin v odpadnih vodah. ==Reference== {{sklici}} ==Viri== * Z. Kanduč, Hidroliza titanovih soli v kislih raztopinah, Magistrsko delo, Ljubljana 2000. * M. Močnik, Karakterizacija rutilizacijskih kali v proizvodnji pigmenta na osnovi TiO₂ po sulfatnem postopku, Diplomsko delo, Maribor 1995. == Glej tudi == * [[seznam mineralov]] * [[titanik (spojina)|titanik]] |}|} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oksidi]] [[Kategorija:Oksidni minerali]] idseupl14zpjwu85vd3q3xjklo3m1jw 0 38140 6676152 6350474 2026-05-15T17:10:17Z Yerpo 8417 {{zapomen}} 6676152 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Andrej Komac (razločitev)}} {{Infobox football biography | name = Andrej Komac | image = | height = 176 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Vodice Šempas|Vodice Šempas]]<ref>{{navedi splet |title=Andrej Komac |url=https://www.rtvslo.si/strani/andrej-komac/3070 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 January 2021 |language=sl}}</ref> | years1 = 1997–1998| clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]]| caps1 = 7| goals1 = 0 | years2 = 1998–2001| clubs2 = [[NK Primorje|Primorje]]| caps2 = 59 | goals2 = 2 | years3 = 2001–2002| clubs3 = [[NK Olimpija (1911)|Olimpija]]| caps3 = 24| goals3 = 1 | years4 = 2002–2004| clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]]| caps4 = 59| goals4 = 4 | years5 = 2004–2005| clubs5 = [[ND Gorica|Gorica]]| caps5 = 54| goals5 = 4 | years6 = 2005–2006| clubs6 = [[C.S. Marítimo|Marítimo]]| caps6 = 7| goals6 = 0 | years7 = 2006| clubs7 = [[ND Gorica|Gorica]]| caps7 = 15| goals7 = 0 | years8 = 2006–2009| clubs8 = [[Djurgårdens IF Fotboll|Djurgården]]| caps8 = 70| goals8 = 4 | years9 = 2009–2010| clubs9 = [[Maccabi Tel Aviv F.C.|Maccabi Tel Aviv]]| caps9 = 18| goals9 = 0 | years10 = 2010–2011| clubs10 = [[Ruch Chorzów]]| caps10 = 22| goals10 = 2 | years11 = 2012| clubs11 = [[ND Gorica|Gorica]]| caps11= 10| goals11=0 | years12 = 2012–2013| clubs12 = [[F.C. Treviso|Treviso]]| caps12=4 | goals12=0 | years13 = 2013–2014 | clubs13 = [[A.S.D. Manzanese|Manzanese]] |caps13 = |goals13 = | totalcaps = 326 | totalgoals = 15 | nationalyears1 = 2000–2001| nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]| nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004–2010| nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]]| nationalcaps2 = 43 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2019–2021 | managerclubs1 = [[ND Primorje|Primorje]] | manageryears2 = 2022–2023 | managerclubs2 = [[NK Brda|Brda]] }} '''Andrej Komac''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. december]] [[1979]], [[Šempeter pri Gorici]]. Komac se je predstavil kot obetaven igralec v sezonah 2003/2004 in 2004/2005, ko je z ND Gorica osvojil dva zaporedna naslova državnega prvaka. Njegove predstave je opazil tudi selektor [[Brane Oblak]] in ga vpoklical v reprezentanco. Prvo tekmo zanjo je odigral proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] 18. avgusta 2004. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Komac, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Djurgårdensa IF]] [[Kategorija:Nogometaši C.S. Marítima]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši Rucha Chorzów]] [[Kategorija:Nogometaši Maccabi Tel Aviva]] [[Kategorija:Nogometaši Trevisa]] [[Kategorija:Nogometaši A.S.D. Manzaneseja]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji ND Primorja]] [[Kategorija:Trenerji NK Brd]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] mholk425e8p0kr25pu0iaor7tokywur 0 44662 6676421 6641384 2026-05-16T11:24:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676421 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Steve Jobs | image= <!-- WD --> | birth_name = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | occupation = <!--WD--> | boards = [[The Walt Disney Company]],<ref>{{navedi splet|url=http://corporate.disney.go.com/corporate/board_of_directors.html|title=The Walt Disney Company and Affiliated Companies – Board of Directors|publisher=[[The Walt Disney Company]]|accessdate=2. oktober 2009}}</ref> [[Apple, Inc.]] | alma_mater = [[Kolidž Reed]] (en semester leta 1972) | salary = | networth = 8,3&nbsp;milijard $ (2011)<ref>{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/profile/steve-jobs|title=Forbes 400 Richest Americans|work=[[Forbes (magazine)|Forbes]]|accessdate=10. marec 2011|date=2011}}</ref> | religion = [[budizem]]<ref name="sjfortune">{{navedi novice | last = Elkind | first = Peter | title = The trouble with Steve Jobs | publisher = [[Fortune (magazine)|Fortune]] | date = 15. marec 2008 | url = http://money.cnn.com/2008/03/02/news/companies/elkind_jobs.fortune/index.htm | accessdate = 21. julij 2008 | archive-date = 2010-04-21 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100421165823/http://money.cnn.com/2008/03/02/news/companies/elkind_jobs.fortune/index.htm | url-status = dead }}</ref> | spouse = [[Laurene Powell Jobs]] (1991–2011) | children = 4 | signature = <!--WD--> | relatives = [[Mona Simpson (novelist)|Mona Simpson]] (sestra) | website = <!-- WD --> |caption=}} '''Steven Paul Jobs''', [[Američani|ameriški]] [[računalnikar|računalničar]] in [[poslovnež]], * [[24. februar]] [[1955]], [[San Francisco]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[5. oktober]] [[2011]], [[Palo Alto]], [[Kalifornija]], ZDA. Jobs je bil do 24. avgusta 2011 izvršni direktor <!-- pravilen prevod CEO? --> podjetja [[Apple Computer]], ki sta ga ustanovila skupaj s [[Steve Wozniak|Stevom Wozniakom]] leta 1976. Kasneje je bil eden prvih, ki je spoznal komercialne možnosti [[grafični uporabniški vmesnik|grafičnega vmesnika]] (GUI) in [[računalniška miška|računalniške miške]], ki so ju razvili v [[Xerox]]ovem raziskovalnem centru Palo Alto. Te tehnologije je vključil v računalnik [[Apple Macintosh]]. Jobs je bil tudi vodja [[Pixar Animation Studios]], vodilnega podjetja za izdelavo računalniško animiranih risanih filmov. == Življenje == Jobs je leta 1972 zaključil [[Homestead High School (Cupertino, Kalifornija)|Homestead High School]] v [[Cupertino, Kalifornija|Cupertinu]], Kalifornija. V podjetju [[Hewlett-Packard]] v [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Altu]] je pogosto obiskoval popoldanska predavanja, kasneje pa so ga tam zaposlili, in je delal z Wozniakom. Gimnazijo je končal leta 1972 in nadaljeval študij na [[Kolidž Reed|Kolidžu Reed]] v [[Portland, Oregon|Portlandu]], Oregon, vendar je po prvem semestru študij opustil. Leta 1974 se je vrnil v Kalifornijo in se kot tehnik zaposlil v podjetju [[Atari]], ki je proizvajalo [[videoigra|videoigre]]. Leta 1976 sta 21-letni Jobs in 26-letni Wozniak v garaži Jobsove družine ustanovila podjetje [[Apple Computer]]. Njun prvi računalnik se je imenoval [[Apple I]]. Leta 1977 sta predstavila [[Apple II]], ki je dosegel ogromen uspeh na tržišču hišnih računalnikov, Apple pa je postal pomembno podjetje v računalniški industriji. Decembra 1980 so predstavili [[Apple III]], ki pa ni bil posebno uspešen model. Ob rasti podjetja so potrebovali sposobnega menadžerja in leta 1983 je vodenje prevzel [[John Sculley]]. Istega leta so predstavili tehnološko napredno, a komercialno neuspešno [[Apple Lisa|Liso]]. 1984 so predstavili [[Macintosh]], prvi uspešen računalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Po nesoglasjih v podjetju je Jobs leta 1985 zapustil Apple in ustanovil podjetje [[NeXT Computer]]. Tehnološko napredne delovne postaje [[NeXT Cube]] so bile zaradi visoke cene poslovno neuspešne. Leta 1986 sta Jobs in [[Edwin Catmull]] ustanovila [[Pixar]], studio za računalniško animirani risani film, ki je kasneje postalo zelo uspešno v svoji branži. Leta 1996 je Apple kupil [[NeXT]] in Jobs se je vrnil v matično podjetje, kjer je leta 1997 je postal vodja uprave. Apple je nekatere izdelke podjetja NeXT uporabil pri razvoju lastnih izdelkov in tako je model [[iMac]] postal velika prodajna uspešnica. Podjetje je kasneje razvilo glasbeni predvajalnik [[iPod]] ter trgovino z digitalno glasbo [[Apple iTunes]]. Jobs je nekaj let delal za nominalno plačo en dolar letno, s čimer si je pridobil [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessov]] naslov »Najslabše plačanega šefa uprave«. Res pa je ob tem za uspešno delo dobival nagrade, 90 milijonov dolarjev vredno reaktivno letalo in 30 milijonov delnic podjetja Apple. Jobs je bil od leta 1991 poročen z Laurene Powell, s katero sta imela tri otroke, Jobs pa ima še hčerko Liso. 5.oktobra 2011, tik po odstopu z mesta izvršnega direktorja [[Apple|Appla]] in le en dan po predstavitvi novega iPhona 4S, je umrl zaradi zastoja dihanja, kar je bila posledica razširjenega raka trebušne slinavke.<ref>[http://www.zurnal24.si/smrt-dobra-za-posel-clanek-137441 Zurnal24.si - Smrt dobra za posel]</ref> == Priznanja == [[Jerry Brown]], guverner ameriške zvezne države Kalifornija, je napovedal, da bo 16. oktober razglašen za '''Dan Steva Jobsa'''<ref>[http://dnevnik.si/novice/znanost/1042480673 Dnevnik.si - Kalifornija je 16. oktober razglasila za Dan Steva Jobsa]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (izvirno '''Steve Jobs Day'''<ref>[http://www.foxnews.com/scitech/2011/10/15/california-governor-declares-oct-16-steve-jobs-day/ Foxnews.com - California Governor Declares Oct. 16 'Steve Jobs Day']</ref>). Madžarsko podjetje [[Graphisoft]] je v Budimpešti postavilo spomenik Jobsu.<ref>[http://dnevnik.si/novice/znanost/1042480421 Dnevnik.si - V Budimpešti bodo postavili spomenik Applovemu ustanovitelju Stevu Jobsu]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Steve Jobs}} * [http://www.apple.com/pr/bios/jobs.html Steve Jobs' Executive Profile at Apple] * [https://web.archive.org/web/20000925232840/http://homepage.mac.com/steve/Resume.html Steve Jobs' Resume] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jobs, Steve}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški računalnikarji]] [[Kategorija:Umrli za rakom trebušne slinavke]] 4v0l4cb1iz2qgvz392hq5xpupjglnku 4 52253 6676181 6214650 2026-05-15T17:59:55Z Yerpo 8417 disambig. 6676181 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{../dok}}</noinclude>'''[[8. november]] ''' <div style="float:right;margin-left:0.5em"> [[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|90px|Leon Štukelj]] </div> * [[1519]] – '''[[Hernán Cortés]]''' je vstopil v [[Tenochtitlan|Tenochtitlán]], današnji [[Ciudad de México]], kjer ga je poglavar [[Moctezuma Xocoyotzin|Montezuma]] pričakal z velikimi častmi. * [[1620]] – [[Tridesetletna vojna]]: v '''[[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]]''' blizu [[Praga|Prage]], prvi bitki vojne, je [[katolištvo|katoliška]] vojska zmagala v borih dveh urah. * [[1959]] – [[Egipt]] in [[Sudan]] sta podpisala sporazum o gradnji '''[[Asuanski jez|Asuanskega jezu]]'''. * [[1999]] – V 101. letu starosti je umrl '''[[Leon Štukelj]]''' <small>(na sliki)</small>, [[Slovenci|slovenski]] [[telovadba|telovadec]], [[olimpionik]] (* [[1898]]). [[6. november]] – [[7. november]] – [[9. november]] – [[10. november]]<noinclude> {{Izbrane obletnice}} [[Kategorija:Izbrane obletnice|D1108]] </noinclude> maidp47dyhftf3xzo6qfji95dj7n2yq 0 53515 6676163 6577852 2026-05-15T17:15:34Z Yerpo 8417 {{zapomen}} 6676163 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|Anton Codelli}} {{Infobox person |name = Anton Codelli |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- Porto Ronco sopra Ascona -> |other_names = |known_for = izumi in patenti iz področja mehanike in elektrotehnike |occupation = <!-- WD --> |nationality = kranjska }} '''Anton III. baron Codelli plemeniti Fahnenfeld''', [[Kranjska|kranjski]] [[izumitelj]], veleposestnik, [[plemič]] in politik, * [[22. marec]] [[1875]], [[Neapelj]], † [[28. april]] [[1954]], [[Porto Ronco]] sopra [[Ascona]], [[Švica]]. == Življenje == Izumiteljevo polno ime je Anton III. Codelli. Rodil se je leta 1875 v Neaplju, kjer sta bila starša, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju v [[Terezijanišče|Terezianumu]], zavodu za plemiške otroke, kjer je spoznal [[Ana Krane|grofico Ano Krane]], ki ga je navdušila za mecenstvo. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v [[avstro-ogrska vojna mornarica|vojno mornarico]]. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in pričel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk raje posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od svojega starega očeta Karla I. je podedoval [[Grad Kodeljevo|graščino Turn]]. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju [[Telefunken]] v [[Berlin]]u. Marca 1908 je bil izvoljen za poslanca v [[kranjski deželni zbor|kranjski deželni zbor]] kot predstavnik veleposestnikov. Poleti 1912 je odstopil, saj se zaradi službovanja v Togu v Afriki ni mogel več udeleževati zasedanj deželnega zbora. Zasvojenost z izumiteljstvom je povzročila slabo gospodarsko stanje Codellijevih. Baron je bil trikrat poročen in trikrat ločen, kar še posebej priča o njegovem nikoli zgledno urejenem zasebnem življenju. Prvič se je oženil s sestrično, baronico Marijo Concho Codelli von Fahnenfeld. V zakonu sta se rodili dve hčeri ter sin Karel. Na Dunaju se je poročil z baronico Nino Mladota, Čehinjo po rodu. Skupaj sta se odpravila v Afriko in v Dahomeju se jima je rodila hči Rozemarija. V Budimpešti se je tretjič poročil, in sicer z Madžarko Ilono Drasche Lazar, ki mu je rodila sina Siksta in hčer Heleno. Tik pred koncem [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je odpotoval v Švico in tam tudi umrl. Pokopan je v Asconi ob Lagu Maggiore. == Avtomobilizem == [[Slika:Benz velo comfortabile.jpg|thumb|250px|Codellijev prvi avto, model ''[[Benz velo comfortable]]'']] [[Janez Puh]] in baron Codelli veljata za pionirja avtomobilizma na Slovenskem. Slednji se je v zgodovino zapisal kot prvi uporabnik novega prevoznega sredstva in kot izumitelj s tega področja. Oba sta s tehničnimi rešitvami, popularizacijo in aktivnim udejstvovanjem dala pomemben pečat k razvoju avtomobilizma doma in po svetu. Codelli se je navduševal nad tehničnimi novostmi, želel se je peljati vse hitreje, kar je pripeljalo do odkritij inovacij na področju avtomobilizma. Svoj prvi avtomobil ''Benz Velo Comfortable'' je kupil pri podjetju Otterman na Dunaju. Kupljeno prevozno sredstvo je bilo bolj podobno lahki dvosedežni kočiji kot avtomobilu. Na ljubljanskih ulicah so ga prvič opazili 15. novembra 1898 in naslednjega dne je bilo v zapisano: ''»Prvi avtomobil se je včeraj pojavil v [[Ljubljana|Ljubljani]] in obudil največjo senzacijo. Paglavci so se trumoma podili za njim. Avtomobil je last barona Codellija, kateri se je z njim pripeljal z Dunaja.«'' Februarja 1899 se je podal na dolgo vožnjo v Nico, kjer je zaradi igralniške žilice zaigral avtomobil, v Ljubljano se je vrnil z vlakom. Naslednje leto je kupil močnejšega ''Daimlerja Viktoria''. Kot prvi dirkač s [[Kranjska|Kranjskega]] se je leta 1900 udeležil dirke med Salzburgom in Dunajem. Barona morebiti lahko štejemo celo med prve motoriste, saj je imel [[motorno kolo]] češke izdelave ''[[Laurin in Klement]]'' (danes Škoda).<ref>[http://www.siol.net/avtomoto/zgodovina/2008/12/prvi_avtomobil_v_ljubljani.aspx Siol.net - Prvi avtomobil v Ljubljani], pridobljeno 13. avgust 2011.</ref> V Ljubljani deluje tudi društvo ljubiteljev starodobnikov in klasičnih vozil z imenom Codelli. == Izumi in patenti == Codelli je izumil vrsto izboljšav za udobnejšo vožnjo z avtomobili. ''Električni vžigalnik'' za motorna vozila, ki je bil zaščiten s patentom, preprečuje nevarnost vžiga za vozila. ''Mali hladilni in ogrevalni aparat'' iz leta 1903 je bil namenjen bolj avanturističnim voznikom na daljše proge, saj je omogočal zamrznitev in segrevanje hrane. Do leta 1909 je sledilo še nekaj izumov na drugih področjih: mehanična kosilnica, brezžični pogon oddaljenih aparatur, visokotlačni kompresor, planetno pogonsko kolo z dvojno in notranjo prestavo, poganjanje aparatur in strojev (celo podmornic) z brezžičnim prenosom, visokofrekvenčni telefon, avtomatično določanje položaja ladij na morju. Ukvarjal se je celo z letalskimi načrti, konstruiranjem letal in zasnoval je ''rotacijski eksplozivni motor'' kot predhodnik [[Wanklov motor|Wanklovega motorja]]. Poleg strojništva se je intenzivno ukvarjal z elektrotehniko, in sicer radiem in televizijo. [[Albin Belar]], profesor fizike, je bil osebnost, s katerim se je Codelli povezal. Skupaj sta izdelala ''napravo za brezžični sprejem časovnega signala'' iz [[Trst]]a, detektorje atmosferskih razelektritev in celo radijske aparate miniaturnih žepnih dimenzij. Zaslovel je na področju radio-telegrafije, zato ga je avstrijska vojna mornarica določila za graditelja radijskega oddajnika za zvezo med ladjami na [[Jadran]]u in [[Dunaj]]em. Prvo radijsko oddajno postajo je postavil v zgradbi tedanje ljubljanske realke na Vegovi ulici. Zaradi upada gospodarske moči domovine se je povezal z Nemčijo in se dogovoril za gradnjo radijske oddajne postaje v Kamini, ki je služila povezavi Toga z Berlinom in preostalimi nemškimi kolonijami v [[Afrika|Afriki]]. Leta 1911 se je Codelli odpravil v [[Togo]] in do poletja 1914 zgradil oddajnik ''Kamina'', ki pa zaradi izbruha prve svetovne vojne ni začel delovati. Po vojni je iz ujetništva zmagovitih zaveznikov prišel v nevtralno Švico, kjer je nadaljeval z izumiteljstvom vojaškega značaja (oklepno vozilo, naelektren vodni curek, pomorske navigacijske naprave). Po težavah z državljanstvom, zaradi nastanka [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], se je vrnil v Ljubljano. Leta 1928 je znan izum ''visokofrekvenčnega telefona'', a za zgodovino je pomembnejši izum ''naprave za prenos slike na daljavo'' kot predhodnice [[televizija|televizije]]. Codellijev televizijski sistem je temeljil na mehansko-optičnih načelih, medtem ko je konkurenčni ameriški slonel na elektronskem načelu. Na tem področju je sodeloval z elektrotehnikom Francijem Barom in elektrooddelkom tehniške fakultete v Ljubljani. Na teh raziskavah je delal kot amater in boj s konkurenti je bil neuspešen. == Filmska produkcija == Zapisal se je celo v zgodovino filma. Konec leta 1913 se je v Afriki seznanil z ambiciozno filmsko ekipo [[Hans Schomburgk|Hansa Schomburgka]], ki se je znašla v denarnih težavah. Baron Codelli jih je finančno podprl in tako so posneli 2000 m dokumentarnega in 4000 m igranega filma. Npr.''Die weisse Göttin der Wangora'' - film je vsebinsko spominjal na Tarzana - in še nekaj drugih. Tako je postal prvi filmski producent iz naših krajev. Z nenavadno Codellijevo izkušnjo je bila zapolnjena vrzel med prvimi poskusi s filmom na Slovenskem in prvim celovečernim filmom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Brate Tadej, »Kako je avto shodil«. ''Gea'' (oktober 2001) * Brovinsky Boris, »Kako je nastal avtomobil in začetki avtomobilizma na Slovenskem«, ''Strojniški vestnik'', št. 11/12 (1998), str. 340-356 * [http://www.imt.si/dvts/2003/2003_4_72dpi/2003_4_4_72dpi.pdf Južnič Stanislav, "Ljubljanski izumitelj Codelli (ob 50 letnici smrti)", ''Vakuumist'' 23/4 (2003), str. 15-26]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Sitar Sandi, »Baron Codelli pred sto leti prvi avtomobilist na Slovenskem, pred sedemdesetimi pa izumitelj televizije«, ''Prešernov koledar'' (1998), str. 39-46 * Ozvald Branko, »Baron Anton Codelli : stoletnica avtomobilizma na Slovenskem«, ''Heraldica Slovenica'', št. 3 (1998) str. 6-11 == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Anton Codelli (inventor)}} * [[Codelliji]] * [[Grad Kodeljevo]] * [[Seznam slovenskih izumiteljev]] * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Codelli, Anton}} [[Kategorija:Kranjski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Codelliji]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Pionirji avtomobilizma]] c2oqcmkx3qm0fq6ccbe1pxw023nf358 0 55253 6676140 6675132 2026-05-15T17:02:52Z Jure Anžič 250901 6676140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Samo Jezovšek | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Matej Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] kdy0vdlnr3a21g71g4wvbbuiqa5r66u 6676144 6676140 2026-05-15T17:04:25Z Jure Anžič 250901 6676144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Matej Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Matej Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] cwy1vt7gvz3mz2wk7k770pd5lw9yn33 6676145 6676144 2026-05-15T17:05:10Z Jure Anžič 250901 6676145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Marko Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Marko Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] 476bhjvecx9c742c4it73t6ln16w22r 6676146 6676145 2026-05-15T17:06:15Z Jure Anžič 250901 6676146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Marko Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album z naslovom "Nekaj več", 12. maja pa je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom Volkswagen Slovenija pričela turnejo z naslovom "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Marko Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) * Marko Zorec - kitara (2026-) * Andrej Rot - kitara (2026-) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] bia67oaivgld0npznuxhe8kukt3iein 6676148 6676146 2026-05-15T17:08:12Z Jure Anžič 250901 6676148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Marko Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Marko Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) * Marko Zorec - kitara (2026-) * Andrej Rot - kitara (2026-) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2023) * Roki Petkovič - kitara (2005 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2005, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] 9hjq5ie3m3jt3epypgce5nyb502wpfm 6676153 6676148 2026-05-15T17:10:25Z Jure Anžič 250901 6676153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Marko Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Marko Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) * Marko Zorec - kitara (2026-) * Andrej Rot - kitara (2026-) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2022) * Roki Petkovič - kitara (2006 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2006, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] 4wrw5c1x0cgzcbg02c6srctm0x0l7u5 6676156 6676153 2026-05-15T17:12:13Z Jure Anžič 250901 6676156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Šank Rock | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = group_or_band | Origin = Velenje, Slovenija | Genre = [[hard rock]], [[glam rock]] | Years_active = [[:Kategorija:1982 v glasbi|1982]]–[[:Kategorija:1998 v glasbi|1998]], [[:Kategorija:2002 v glasbi|2002]]–[[:Kategorija:2011 v glasbi|2011]], [[:Kategorija:2014 v glasbi|2014]]–danes | Label = ZKP RTV Slovenija<br>Helidon<br>Menart Records | Associated_acts = Jelen Band, [[Natalija Verboten]], [[6 Pack Čukur]], Aki Rahimovski | URL = | Current_members = Matjaž Jelen<br>Cveto Polak<br>Aleš Uranjek<br>Andrej Rot<br>Marko Zorec | Past_members = Stane Špegel<br>Peter Slanič<br>Miro Mramor<br>Zvone Hranjec<br>Inko Brus<br>Silvano Leban<br>Roman Ratej<br>Davor Klarič<br>Roki Petkovič<br>Sašo Gačnik<br>Bor Zuljan<br>Samo Jezovšek | Notable_instruments = Kitara <br> Bas kitara <br> Bobni <br> Klaviature <br> }} '''Šank Rock''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Velenje|Velenja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sigic.si/?action=zasedba&id=369&mod=search|title=Šank rock|work=[[SIGIC]]|accessdate=6. januar 2016}}</ref> Ustanovljena je bila leta 1982. Zasedba: [[pevec]] [[Matjaž Jelen]], kitarist Miro Mramor, [[kitarist]] Zvone Hranjec, [[bobnar]] [[Aleš Uranjek]], [[bas kitara|bas kitarist]] [[Cveto Polak]] in kasneje še [[klaviaturist]] Peter Slanič. Njihova prva plošča ''[[Pridite na žur]]'' je izšla leta 1987 - kmalu zatem, ko je zasedba začela sodelovanje z [[Velenje|velenjskim]] menedžerjem in [[producent|producentom]] Rajkom Đorđevićem (lastnikom televizijske postaje VTV ter kitaristom rock skupine ''Ave''). Takrat se je zgodil hiter medijski preboj in Šank Rock je kmalu postal znan po vsej Sloveniji, zlasti pa je koncertiral na [[Primorska|Primorskem]]. Leta 1988 sta skupino zapustila kitarist Miro, ki se je takoj zatem pridružil zasedbi [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]], in klaviaturist Peter, ki ga je nadomestil [[Davor Klarič]]. Izdali so še albuma ''[[Dobro in zlo]]'' (1988) ter ''Jaz nimam noč za spanje'' (1990). Na začetku leta 1991 so se odločili, da bodo zamenjali kitarista Zvoneta Hrajnca. K sodelovanju so povabili virtuoza [[Bor Zuljan|Bora Zuljana]] in z njim posneli prelomen album ''Šank rock IV''. Sledila so leta koncertov in snemanj novih albumov. Leta 1994 so zamenjali basista in Cveta je nadomestil Inko Brus. Leta 1995 je skupina na ponudbo menedžerjev iz [[New York|New Yorka]] odpotovala v ZDA posnet svoj 6. album ''Shut Up and Play / Poglej v svet'', vendar si takrat vsi člani niso bili enotni, da bi ostali tam ter nadaljevali kariero v ZDA. Leta 1996 je zaradi nesoglasij skupino zapustil bobnar Aleš, ostali pa so nadaljevali z delom v Sloveniji in izdali še en album z novim bobnarjem Silvanom Lebanom. Nato so leta 1998 sporazumno prenehali z delom. Leta 2002 se je Šank Rock ponovno aktiviral in to v zasedbi z Alešem na bobnih ter Cvetom na bas kitari. Leta 2006 so se zaradi nesoglasij razšli z Borom Zuljanom. Na njegovo mesto so povabili Rokija Petkoviča, s katerim so naredili album ''Senca sebe''. V januarju 2011 sta zasedbo zaradi nesoglasij zapustila Cveto in Matjaž. Skupina je nato razpadla. <ref>http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/skupina-sank-rock-se-razhaja.html</ref> Leta 2014 se je skupina ponovno zbrala za ekskluzivni nastop na prireditvi ''Pivo in cvetje'' v [[Laško|Laškem]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.siol.net/scena/glasba/novice/2014/06/vraca_se_stroj_z_imenom_sank_rock.aspx|last=Kocijančič|first=Filip|title=Vrača se stroj z imenom Šank Rock|work=Siol.net|date=10.6.2014|accessdate=18.6.2014}}</ref> in se naknadno odločila za nadaljevanje glasbene kariere s trenutno zasedbo. Aprila 2015 je skupina z novo zasedbo izdala nov album ''Restart'', ki vsebuje štiri nove skladbe ter šest ponovno posnetih skladb. Januarja 2017 je skupina izdala nov album "Nekaj več". 14. junija 2023 je skupina praznovala 40+ let delovanja s koncertom v Vista parku v Velenju. Takrat se je nazaj vrnil v skupino prvotni bobnar Aleš Uranjek. Istega leta so izdali tudi singel "Se še spomniš". Aprila 2025 so izdali live album "Romantično". Posnet je bil na akustičnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani na božični večer leta 2024. Maja 2025 so izdali singel "Danes je dan". Poleti istega leta so napovedali novi album, ki bo izdan v letu 2026. Januarja 2026 so izdali drugi singel prihajajočega albuma "Nisi kriva ti". Maja 2026 sta se Bor Zuljan in Samo Jezovšek uradno razšla s skupino. Skupini sta se zatem pridružila kitarista Andrej Rot in Marko Zorec. == Zasedba == === Trenutna zasedba === * [[Matjaž Jelen]] - vokal (1982-1998; 2002-2010; 2014-) * [[Cveto Polak]] - bas (1982-1994, 2002-2010; 2014-) * [[Aleš Uranjek]] - drums (1982 - 1997, 2002 - 2010, 2023 -) * Marko Zorec - kitara (2026-) * Andrej Rot - kitara (2026-) === Nekdanji člani === * Miro Mramor - kitara (1982 - 1988) * Zvone Hranjec - kitara (1982 - 1990) * Peter Slanič - klaviature (1984 - 1988) * Inko Brus - bas (1994 - 1998) * Silvano Leban - bobni (1997 - 1998) * [[Davor Klarič]] - klaviature (1988 - 2010) * [[Roman Ratej]] - bobni (2014 - 2022) * Roki Petkovič - kitara (2006 - 2010) * Evstahij Trdin *Sašo Gačnik (2014 - 2017) * [[Bor Zuljan]] - kitara (1990 - 1998,2002 - 2006, 2014 - 2026) * Samo Jezovšek - klaviature (2018 - 2026) == Diskografija == * ''[[Pridite na žur]]'' (ZKP RTVSLO, 1987) * ''[[Dobro in zlo]]'' (ZKP RTVSLO, 1988) * ''Jaz nimam noč za spanje'' (Jugoton, 1990) * ''Šank Rock IV'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1991) * ''Moj nočni blues'' (Obzorja Maribor, Helidon, 1992, CD) * ''V živo na mrtvo'' (Arthea, 1993, live) * ''Crime Time'' (Long Island Records , ZKP RTVSLO, 1995) * ''Bosa dama'' (ZKP RTVSLO, 1996, unplugged) * ''Poglej v svet'' (ZKP RTVSLO 1996) * ''Šank Rock X'' (ZKP RTVSLO, 1998) * ''Od šanka do rocka'' (ZKP RTVSLO, 2002, best of...) * ''Vzemi ali pusti'' (Menart Records, 2003) * ''Na mrtvo v živo'' (Menart Records, 2004, live) * ''Senca sebe'' (Dallas Records, 2006) * ''Šank Rock - 25 let'' (Dallas Records 2008) * ''Restart'' (Dallas Records, 2015) * ''Nekaj več'' (2017) * Romantično (ZKP RTVSLO, 2025, live) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1982]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1998]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2002]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2011]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2014]] [[Kategorija:Šank Rock|*]] r8w7caulrqyvsvl5urpqd42t1a5wqfw 0 67358 6676312 6663267 2026-05-16T06:47:58Z Gledalec 242658 pp 6676312 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|JFK}} {{Infopolje Predsednik | name= John Fitzgerald Kennedy | order=35. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik ZDA]] | term_start=[[20. januar]] [[1961]] | term_end=[[22. november]] [[1963]] | predecessor=[[Dwight David Eisenhower]] | successor=[[Lyndon B. Johnson]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | spouse=[[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline Lee Bouvier Kennedy]] | party=[[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratska]] | vicepresident=[[Lyndon B. Johnson]] | buried=[[Državno pokopališče Arlington]] | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] }} '''John Fitzgerald Kennedy''' (znan tudi po inicialkah '''JFK'''), [[Američani|ameriški]] [[politik]] in [[Predsednik ZDA|predsednik]], * [[29. maj]] [[1917]], [[Brookline, Massachusetts|Brookline]], [[Massachusetts]], † [[22. november]] [[1963]], [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]]. Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik ZDA ([[Theodore Roosevelt]] je bil najmlajši, ki je služil). Bil je tudi (do [[Joe Biden|Joeja Bidena]]) edini predsednik [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] veroizpovedi, prvi predsednik, ki se je rodil v [[20. stoletje|20. stoletju]], edini, ki je prejel [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]], zadnji, ki je umrl med [[mandat (politika)|mandatom]], in zadnji, ki je bil izvoljen neposredno iz [[senat Združenih držav Amerike|senata ZDA]]. Je tudi najmlajši preminuli predsednik ZDA. [[Atentat]] na Kennedyja se je zgodil 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], [[Teksas]]. Za umor so obtožili [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], a je Oswalda dva dni po tem ustrelil in smrtno ranil [[Jack Ruby]], tako da do sojenja nikoli ni prišlo. Preiskava je tudi spregledala številna pomembna dejstva, ki so ostala brez jasne razlage, kar je vse skupaj sprožilo številne teorije zarote o tem, kdo je v resnici v ozadju izvedenega atentata. Zaradi »državne varnosti« je dokumentacija o atentatu do leta 2039 zaprta za javnost (1100 tajnih dokumentov [[CIA|Cie]] do leta 2017). == Zgodnje življenje == John Fitzgerald Kennedy je bil rojen 29. maja 1917 kot drugi najstarejši sin [[Joseph Patrick Kennedy st.|Josepha Patricka Kennedyja]] in [[Rose Fitzgerald Kennedy]] v [[Brookline]]u, [[Massachusetts]]. Kot sin bogatih staršev je John F. Kennedy (za domače in prijatelje Jack) užival brezskrbno mladost. Družina je preživljala poletja v njihovi hiši ob [[Atlantik]]u v Hyannisu, [[Massachusetts]], jugovzhodno od [[Boston, Massachusetts|Bostona]], božične in velikonočne praznike pa v zimski rezidenci v [[Palm Beach]]u, [[Florida]]. Delo ambicioznega očeta - [[Borza|borznika]], poslovneža, politika, lastnika investicijske družbe - je vodilo družino k mnogim selitvam. Oče, ki je bil ognjevite narave in nepopustljiv, je bil pogosto zdoma. Kljub temu se je zelo zanimal za otroke, želel je zvedeti vse in za vsakega otroka, kako mu je potekal dan. Korespondenca je tedaj potekala preko številnih dolgih pisem. Mati Rose je bila njegovo nasprotje, saj se je vedno odločala mirno in razumno. S pomočjo varušk je skrbela za dom in strogo vzgajala otroke. Globoko verna je velik del dneva preživela ob molitvi v svoji kapelici. Odločilno je pripomogla, da je družina ostala čvrsta in enotna. Sam John Kennedy pa je izjavil, da ga nikoli ni vzela v naročje, otrok ni spremljala v šolo, niti sodelovala pri njihovih šolskih aktivnostih.<ref name="100 Fragen,100 Antworten">{{navedi knjigo |first=Ronald D. |last=Gerste |year=2013 |title=100 Fragen, 100 Antworten |publisher=Klett-Cotta}}</ref> Mali John je prva leta obiskoval javno osnovno šolo Edward Devotion School - »Devo«, v Brooklineu, nato pa pet različnih privatnih šol v Massachusettsu, [[New York (zvezna država)|New Yorku]] in [[Connecticut]]u. Od leta 1931 je bival v deškem [[internat]]u The Choate School v Wallingfordu, Connecticut. Učitelji so ga ocenili kot dobrega dijaka, ki pa se ne trudi, da bi bil odličen, znal je biti tudi kljubovalen. V tem času so se začeli njegovi zdravstveni problemi in ga spremljali celo življenje. Star je bil komaj 13 let, ko so ga začele mučiti trebušne bolečine in v [[klinika Mayo|kliniki Mayo]], v [[Rochester|Rochestru]], [[Minnesota]], so mu šele leta 1934 diagnosticirali spastični [[kolitis]]. Dobivati je začel [[Steroidni hormoni|steroidne hormone]], ki so mu umirili težave, vendar se mu je zaradi njih razvila [[osteoporoza]]. Bil je zelo suh, neješč in imel še razne [[alergija|alergije]]. Zaradi slabega zdravja se mu je že kot otroku vsaka bolezen ([[škrlatinka]] idr.) ponovila in tako se je moral tudi posloviti od njemu ljubega športa - [[Ameriški nogomet|ameriškega nogometa]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Leta 1935 je končal srednjo šolo in se na željo očeta vpisal na [[Univerza Princeton|Princeton]], saj je bil brat Joe na [[Univerza Harvard|Harvardu]]. Med počitnicami, še pred odhodom na univerzo, je oče poslal Johna v London na poletni seminar ekonomskih znanosti pri slovitem teoretiku [[Harold Laski|Haroldu Laskiju]], ([[London School of Economics and Political Science]] - LSE), tega je pred dvema letoma obiskoval tudi brat Joe. A v Londonu je John zbolel za [[Zlatenica|zlatenico]] in bil [[hospitalizacija|hospitaliziran]]. Moral se je predčasno vrniti domov v ZDA in bolan je komaj preživel mučno potovanje z ladjo Queen Mary (prejel že [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). V jeseni je začel študij na Princetonu, a se je bolezen ponovila. Po okrevanju je spomladi 1936 skupaj s starejšim bratom trdo delal na velikem živinorejskem ranču v [[Arizona|Arizoni]] in se okrepil. Nato je očeta prepričal, da gre v jeseni na Harvard, kjer je vpisal [[Ekonomija|ekonomijo]], [[Zgodovina|zgodovino]], tudi [[Angleščina|angleščino]] in [[Francoščina|francoščino]], čeprav mu tuji jeziki niso preveč ležali. Vedno bolj ga je zanimala zgodovina, zato je začel »požirati« knjige s to tematiko. Za študentski časopis ''Harvard Crimson'' je pisal novinarske članke.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> V poletju 1937, ko je zaključil 1. letnik, se je John s svojim sošolcem in doživljenjskim prijateljem Lemom Billingsom odpravil v [[Evropa|Evropo]]. Večtedensko potovanje jima je financiral oče Joe, ki ga je predsednik ZDA tega leta, v začetku decembra, imenoval za [[veleposlanik]]a ZDA v [[London]]u. John in Lem sta tisto poletje vozila majhen beli kabriolet ter obiskala [[Francija|Francijo]], [[Španija|Španijo]] in [[Italija|Italijo]]. Očetova poznanstva so Kennedyju odprla mnoga vrata, tudi [[Papež Pij XII.|papeža Pija XII.]]. Pot sta zaključila v [[Nemčija|Nemčiji]], kjer so jima zaradi angleške registrske tablice kamenjali avto. V Nemčiji si je John kupil malega psa dakla in ugotovil, da ima alergijo na pasjo dlako, saj mu je sprožila [[Astma|astmo]]. Tako je na spisek zdravstvenih težav dodal še novo. Zaradi te alergije so Kennedyjevi edina ameriška predsedniška družina, ki v Beli hiši ni imela psa. Kljub temu so imeli na svojem posestvu poleg ostalih živali tudi kar nekaj teh hišnih ljubljencev. S popotovanja je očetu pisal pisma, v katerih mu je opisoval svoja opažanja političnih položajev v teh deželah. Johnove osupljive analize so pokazale bistrost in politični talent. V jeseni 1937 si je v 2. letniku Harvarda z zavzetim študijem izboljšal položaj in naslednje poletje spet odšel v Evropo. Bilo je burno leto 1938 in na univerzi si je izboril, da en semester preživi v Evropi. Tako je bil 6 mesecev sekretar pri očetu veleposlaniku in veliko potoval.<ref>{{navedi knjigo |author= |year= 1987|title= Enciklopedija Britannica|publisher= The University of Chicago|isbn= |cobiss= |pages= 798-800, knjiga 6}}</ref> Sprva je bil v Franciji, nato Nemčiji in na [[Poljska|Poljskem]], obiskal je [[Baltske države]] ter [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Britanski mandat za Palestino|Palestino]], [[Grčija|Grčijo]], [[Balkan]] in popotovanje zaključil v [[Pariz]]u. Na ameriških [[Ambasada|ambasadah]] je John dobival želene podatke, delal je analize ter jih pošiljal očetu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/Archives/JFKPOF-135-001.aspx|title= Dear Dad - pismo o Jeruzalemu|accessdate= 21.11.2013|date= |format= |work= JBK Library and Museum}}</ref> Vrnil se je na Harvard in imel niz predavanj o splošnem položaju v Evropi, kar mu je dvignilo ugled med sošolci. Za [[diplomska naloga|diplomsko nalogo]] si je izbral [[Münchenski sporazum]], s posebnim poudarkom na britanskem ravnanju. Pisal je tri mesece, nekatere teze je podal z razlagami, ki se niso ujemale z mnenjem očeta, veleposlanika v Londonu. Leta 1940 je z odliko diplomiral. Delo je bilo kasneje izdano v uspešni knjigi z naslovom ''Zakaj je Anglija spala'' (izvirno ''Why England Slept'').<ref>{{navedi knjigo|last=Kennedy|first=John F.|title=Why England Slept|publisher=Greenwood Press Reprint|date=1981|url=http://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=24144268|isbn=978-0-313-22874-2}}{{Slepa povezava|date=september 2023|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}; [[Jean Edward Smith]], »Kennedy and Defense: The Formative Years«, ''Air University Review'', (1967)</ref> V tistem času je naredil veleposlanik Kennedy kapitalno napako in predsedniku ZDA odsvetoval, da bi podprl [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]] v boju proti [[Tretji rajh|nacistični Nemčiji]]. Kennedyju so očitali [[defetizem]]. Ko se je to razvedelo, so ga diskretno odpoklicali iz Londona in novembra 1940 je sam odstopil s položaja veleposlanika.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /><ref>{{navedi splet |url= http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N16VQD0S/911b086c-d4f0-4683-a8c6-90e9f004052c/PDF|title= Poslanik Kennedy o vstopu v vojno|accessdate= |date= 15.12.1939|format= |work= Glas naroda, List slovenskih delavcev v Ameriki}}</ref> Mladi Kennedy si je leta 1940 pri športu z žogo poškodoval [[Hrbtenica|hrbtenico]]. Hude bolečine si je celo življenje lajšal z raznimi, tudi eksperimentalnimi, zdravili. Preživel je tri težke operacije (1944, 1954, 1955) in do smrti nosil močno podložen steznik za hrbtenico ter [[Ortopedija|ortopedske]] čevlje. Steznik mu je ob atentatu v Dallasu preprečil, da bi se po prvem strelu sklonil tako kot [[guverner]] Connally. V londonski kliniki so mu septembra 1947 diagnosticirali še [[Addisonova bolezen|Addisonovo bolezen]], kasneje so jo odkrili tudi pri sestri Eunice. S to boleznijo se je John Kennedy dnevno boril po predpisani [[Terapija|terapiji]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.pbs.org/newshour/bb/health/july-dec02/jfk_11-18.html|title= President Kennedy's Health Secrets|accessdate= |date= 18.11.2002|format= |work= PBS Newshour|archive-date= 2002-11-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20021122141641/http://www.pbs.org/newshour/bb/health/july-dec02/jfk_11-18.html|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.nysun.com/out-and-about/dr-feelgood/20251/|title= Dr. Feelgood|accessdate= |date= 20.9.2005|format= |work= W,Bryk,The Sun}}</ref> Vse zdravstvene težave je uspešno skrival pred [[Javnost|javnostjo]]. == Vojni junak == [[Slika:1942 JFK uniform portrait.jpg|thumb|200px|Mornariški oficir]] [[Slika:Lt. John F. Kennedy with other crewmen on board USS PT-109.jpg|thumb|200px| Rešena posadka PT-109]] John se je spomladi 1941 prijavil v [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|vojsko]]. Odločil se je za [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornarico]], kjer so ga sprva zaradi šibkega zdravja zavrnili. Pet mesecev je zavzeto treniral in poskusil ponovno, tokrat uspešno. Poslali so ga v dvomesečno šolo za mornariške rezervne [[oficir]]je na Northwestern University v [[Chicago]], nato je nekaj časa delal na [[Obveščevalna služba|obveščevalnem]] oddelku v Vrhovnem poveljstvu mornarice v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. V tem času, novembra 1941, je srečal veliko ljubezen svojega življenja, [[Novinarstvo|novinarko]] danskega rodu Ingo Arvad, ki je bila prijateljica njegove sestre Kathleen, imenovane »Kick«. Inga (leta 1931 miss [[Danska|Danske]]) je bila 8 let starejša in poročena. Zaradi znanstva z [[Hermann Göring|Göringom]] in [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] ji je sledil [[FBI]]. Obtožena je bila [[Vohunstvo|vohunstva]], a je niso zaprli. Z afero se je ukvarjal celo takratni predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt]]. Zveza ni imela prihodnosti. Johnu so ugodno rešili vlogo in ga poslali v operativno službo na morju. Marca 1942 je že sodeloval v bojih na južnem [[Tihi ocean|Pacifiku]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> [[Slika:JFK PT-109 Coconut.jpg|thumb|left|200px|Kennedyjevo sporočilo]] Bil je poveljnik [[torpedni čoln|torpednega čolna]] [[PT-109]]. Njegovo ladjo je v nočni akciji 2. avgusta 1943 pri [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokih]] potopil [[Japonsko cesarstvo|japonski]] [[rušilec]] ''Amagiri''. Od 13-članske posadke sta ob eksploziji čolna dva umrla. Ostali, nekateri hudo ranjeni in opečeni, so več ur plavali do neobljudenega otočka (75&nbsp;m dolgi, 25&nbsp;m široki Kasolo nosi danes Kennedyjevo ime). Najtežje ranjenega tovariša je Kennedy, odličen plavalec, ves čas vlekel z vrvico reševalnega jopiča med zobmi. Ker ni bilo vode in hrane, so po dveh nočeh odplavali dalje na bližnji otoček Olasana. Kennedy in Ross sta kljub ledenim valovom reševalno akcijo nadaljevala. Po dveh hrabrih, a neuspelih poizkusih vzpostaviti stike z ameriško mornarico v nevarnem [[Fergusonov prehod|Fergusonovem prehodu]], sta na otočku Naru naletela na [[Domorodno ljudstvo|domorodce]] in z njihovo pomočjo prišla v stik z enoto [[Nova Zelandija|novozelandske]] vojske. 8. avgusta so bili preživeli člani PT-109 rešeni in odpeljani v domačo bazo, od koder so medtem že poslali svojcem sožalna pisma.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Kennedy je bil za svoje dejanje odlikovan, poslali so ga nazaj v domovino, saj se mu je zaradi naporov poslabšalo stanje hrbtenice. Na Salomonovih otokih je staknil tudi [[Malarija|malarijo]]. Družina je bila presrečna, da je mlajši sin preživel, vendar jih je kmalu, že naslednje leto, prav tako avgusta, pretresla resnična izguba najstarejšega [[Joe Kennedy|Joeja]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan">{{navedi knjigo |first=Bogdan |last=Sajovic |year=2005 |title=Kennedyjev klan |publisher=Založba Karantanija |isbn=961-226-712-X |cobiss= |pages=}}</ref><ref>{{navedi dokument |url= http://www.history.navy.mil/faqs/faq60-11.htm|title=Report on Loss of PT-109 |accessdate= |date=16.8.1997 |format= |publisher=Naval Historical Center |author=White, B.R.}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/John-F-Kennedy-and-PT109.aspx?p=3|title= JFK and PT-109|accessdate= |date= |format= |work= JFK Presidental Library and Museum}}</ref> == Demokratski kongresnik in senator == S smrtjo brata Joea je moral v politično areno John, ki je nameraval postati [[univerzitetni profesor]] ali [[pisatelj]]. Po doživetjih na Pacifiku je bil sprva več mesecev v vojaški bolnišnici, potem je moral počakati še na častni odpust iz vojske. Nato je nekaj mesecev delal kot dopisnik iz porušene Evrope. Bil je tudi v [[Potsdamska konferenca|Potsdamu]], kjer so »veliki trije« - [[Winston Churchill|Churchill]], [[Harry Truman|Truman]], [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - na novo urejali svet. 24. oktobra 1945 je v [[San Francisco|San Franciscu]] kot dopisnik ''Hearst newspaper'' spremljal otvoritveno zasedanje [[OZN]]. Oče Joseph je odločil, naj kandidira za predstavniško mesto v zveznem [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] za [[Boston, Massachusetts|bostonsko]] okrožje. JFK je začel volilni boj znotraj [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]], kjer je imel osem protikandidatov. Oče se ni izpostavljal, a je iz ozadja pomagal z denarjem in političnimi zvezami. Diskretno je pomagal celo očetov prijatelj, [[senator ZDA|senator]] [[Joseph McCharthy|Joseph »Joe« McCharthy]]. Mama Rose, sestre in sorodniki so zavzeto sodelovali in prirejali [[čajanka (ZDA)|čajanke]] po vsej državi. Pomagali so prijatelji in [[vojni veteran]]i. Vojaška kariera mu je bila dobra popotnica za politično kariero. Zmagal je, [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanski]] protikandidat je bil nato samo še formalnost. Tako je 3. januarja 1947 JFK dosegel svojo prvo stopnico v politični karieri - [[predstavniški dom ZDA]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> [[Slika:Congressman John F. Kennedy 1947.JPG|thumb|180px|Mladi kongresnik]] Novopečeni kongresnik še ni imel 30 let, političnih zavezništev ni iskal, prav tako ne nasvetov starejših kolegov. Delal je po svoji glavi in ni ga zanimalo, ali je predlog naš ali njihov. Slovel je po osebni nepodkupljivosti in preden je glasoval, je vse temeljito preveril. Če je bilo potrebno, je bil bojevit, sicer nekonflikten. Bil je zavzet protikomunist, a je podpiral povečanje socialne in denarne pomoči revnejšim. Kot [[katolik]] je bil [[Konzervatizem|konzervativen]] pri [[Tradicija|tradicionalnih]] vrednotah, kot so [[vera]], [[šolstvo]], kazenska [[Zakonodajna oblast|zakonodaja]]. Zagovarjal je prepričanje, naj se država bolj posveča sebi in svojim državljanom kot ostalemu svetu. Vse to mu je prineslo ugled med volivci in to je bil dober kapital za nadaljnjo kariero. Gladko je bil izvoljen tudi leta 1948 in 1950. Naslednja stopnica je bila [[senat ZDA]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Leta 1950 se je s sestro Pat in bratom Bobbyjem odpravil na sedemtedensko potovanje. Obiskali so [[Izrael]], [[Iran]], [[Pakistan]], [[Indija|Indijo]], [[Singapur]], [[Tajska|Tajsko]], [[Koreja|Korejo]] in [[Japonska|Japonsko]]. V glavnem mestu Japonske, v [[Tokio|Tokiu]] je imel spet hude zdravstvene težave zaradi [[Infekcija|infekcije]], na katere je bil ranljiv zaradi [[Adisonova bolezen|Adisonove bolezni]] (bolezen nadledvične žleze). Bil je v nezavesti in skoraj umrl (prejel [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). Leta 1952 je tehtal dve možnosti, ali kandidira za [[guverner Massachusettsa|guvernerja Massachusettsa]] ali za senat. Odločil se je za slednjo. Novopečeni pravnik [[Robert F. Kennedy|Robert Kennedy]] je postal vodja bratove kampanje za izvolitev v ameriški senat. Izjemno mu je pomagala žena [[Ethel Skakel-Kennedy|Ethel]], ki jo je politika iskreno zanimala. Zaradi dolžnosti do družine so se pridružile še tri sestre - [[Eunice Kennedy-Shriver|Eunice]], [[Patricia Kennedy Lawford|Patricia]], [[Jean Ann Kennedy-Smith|Jean]] ter mama [[Rose Kennedy|Rose]]. Prav tako se je pridružilo ostalo sorodstvo in številni prijatelji. V ozadju pa je spet krepko pomagal vplivni oče. Podporo mu je nudil tudi močan strankarski aparat. V osmih mesecih so prekrižarili ZDA in Johnu se je zaradi naporov poslabšalo zdravje hrbtenice. Težave je imel pri hoji, ni se mogel sklanjati in po stopnicah je lahko hodil samo postrani. Na zborovanja je prihajal z berglami, pred vhodom pa jih je odvrgel. Imel je močnega tekmeca iz stare politične družine - tudi vojnega junaka, [[Henry Cabot Lodge|Henryja Cabota Lodgeja]] (že njuna očeta sta bila politična rivala). V precej izenačeni volilni tekmi v zvezni državi Massachusetts, kjer je navadno volilo dva milijona ljudi, ga je John premagal za 70.000 glasov in novembra 1952 postal senator ZDA.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Pojavile so se dileme, ali mu je oče kupil volitve, saj je plačeval oglase na radiu in TV, plakate, sprejeme, čajanke, osebna pisma volivcem in vse drugo, kar je zneslo več kot 7 milijonov [[Ameriški dolar|dolarjev]]. [[Revizija]] je pokazala, da so [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanci]] porabili še več denarja, bistvo je bilo v razporeditvi denarja, ne količini. Zviti oče Joe je znal pri financiranju zaobiti zakone in mu niso mogli ničesar dokazati.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Istočasno so potekale tudi volitve na zvezni ravni, kjer sta si stala nasproti demokrat [[Harry S. Truman]], ki je kandidiral za drugi mandat, in republikanec, slavni general iz 2. svetovne vojne, [[Dwight David Eisenhower|Dwight Eisenhower]], s podpredsednikom [[Richard Nixon|R. Nixonom]]. Slavili so republikanci. Med naporno kampanjo, že maja 1951, je John Kennedy na večerji pri skupnem prijatelju, novinarju Charlieju Bartlettu, v Georgetownu, spoznal svojo bodočo ženo.<ref>{{navedi splet|url= http://marriage.about.com/od/20thcentury/a/jfkennedy.htm|title= J.Bouvier and J.F.Kennedy Marriage Proffile|accessdate= 19.11.2013|date= |format= |work= People&Relationships,About.com Marriage|archive-date= 2013-12-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203053208/http://marriage.about.com/od/20thcentury/a/jfkennedy.htm|url-status= dead}}</ref> [[Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis|Jacqueline Bouvier]], klicali so jo Jackie, je prihajala iz ugledne in premožne newyorške družine, močno naklonjene republikancem. Sama se ni zanimala za politiko, temveč za evropsko kulturo. Slikala je in ravno zaključevala študij. Nekajkrat sta šla ven, vendar je bil on s kampanjo preveč zaseden, ona pa je pred koncem študija za šest mesecev odpotovala v Francijo - na študentsko izmenjavo v [[Grenoble]], nato na pariško [[Sorbonne|Sorbono]]. Tako se je razmerje začasno pretrgalo. Oče Joe je takoj uvidel, da bi bila Jackie primerna soproga za njegovega sina, bodočega predsednika ZDA, ki sicer ni živel kot menih. Jacqueline Bouvier je bila lepa, šarmantna, kulturna, z odlično izobrazbo in znanjem tujih jezikov, katoličanka in zelo pomembno - prihajala je iz visoke newyorške družbe. Kennedyji, prodorni bostonski politiki, kljub svojemu bogastvu, takrat ocenjenem na 400 milijonov dolarjev, še niso bili sprejeti v tihe salone ameriške družbene elite. [[Slika:John F. Kennedy after spinal surgery cph.3c33052.jpg|thumb|180px| Po operaciji hrbtenice leta 1954]] Po vrnitvi iz Evrope se je Jackie zaposlila kot [[fotoreporter]]ka v New Yorku in z novopečenim senatorjem sta se kmalu spet srečala ter postala par. Jackie se je zanj zelo trudila, skrbela za njegovo prehrano, obleko in ga kultivirala. Kot neusmiljena perfekcionistka je imela rada vse urejeno in za planiranje porabila ure in ure. Razkošno poroko, ki sta jo organizirala ženinov oče Joe in nevestina mati Janet, so slavili 12. septembra 1953 na nevestini domači farmi Hammershmith v [[Newport]]u, [[Rhode Island]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/The-Wedding-of-John-and-Jacqueline-Kennedy.aspx|title= The Wedding of John and Jacqueline Kennedy|accessdate= |date= |format= |work= JFK Library}}</ref> Poročno noč sta preživela v hotelu Waldorf Astoria v New Yorku, nato pa odpotovala na medene tedne v [[Acapulco]], [[Mehika]].<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Sledili sta dve hudi leti. JFK je zelo veliko časa preživel v bolnišnicah. Hodil je lahko samo še s pomočjo bergel. Zato se je odločil za zelo tvegano operacijo hrbtenice, kirurgi bi mu naj vstavili kovinsko ploščico. Zdravniki nad to odločitvijo niso bili navdušeni, saj je obstajalo tveganje, da med posegom umre. Odklonil je pregovarjanje in oktobra 1954 so ga operirali. Po operaciji so poklicali svojce v bolnišnico, saj so se bali, da jutra ne bo dočakal (prejel [[Poslednji zakrament|poslednje olje]]). Preživel je, stanje je bilo zelo dolgo kritično. V bolnišnici v New Yorku se je žena Jackie trudila, da mu povrne moč in voljo do življenja. Organizirala je celo večerni obisk filmske igralke [[Grace Kelly]], ki se je preoblekla v [[Medicinska sestra|medicinsko sestro]] in ga hranila.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> JFK je ni spoznal, drugi dan pa le rekel, da je sanjal lepi obisk. Šele za [[božič]] so senatorja na nosilih prenesli na dom staršev v Palm Beachu. A rana se ni celila, prišlo je do infekcije in februarja 1955 je moral znova na operacijo. Zdaj so mu kovinsko ploščico odstranili, stanje se mu je izboljšalo, a mesece in mesece je moral mirno ležati na trdem ležišču. Prisilno mirovanje v postelji je izkoristil in napisal knjigo ''Profili poguma'' (izvirno ''Profiles in Courage'') - zbirko senatorskih portretov, kjer opisuje zgodovinske odločitve nekaterih senatorjev ZDA, ki so glasovali proti večinskemu mnenju volivcev in s tem tvegali svojo kariero.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Events-and-Awards/Profile-in-Courage-Award/About-the-Book.aspx|title= Profile in Courage|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Knjiga spada še dandanes med klasike politične literature.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Pri projektu so mu pomagali sodelavci, največ in odločilno pa nepogrešljivi [[Theodore Sorensen|Ted Sorensen]], njegov briljanten pisec govorov, ki je bil [[Danci|danskih]] korenin.<ref>{{navedi novice |url=http://online.wsj.com/article/SB121029817046479539.html?mod=2_1167_1|title= In his Own Words |accessdate= |date=9.5.2008 |format= |work=The Wall Street Journal |first=R.J. |last=Tofel}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/svet/1042269905|title=Spomini »drugega jaza« J.F.Kennedyja|accessdate=|date=27.5.2009|format=|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105182256/http://www.dnevnik.si/svet/1042269905|url-status=dead}}</ref> Prihajali so tudi številni obiskovalci in sodelavci ter mu iz Kongresne knjižnice dostavili več kot 200 knjig, časopisov in drugega materiala. Jackie je poleg zdravstvene oskrbe koordinirala tudi ta projekt. Knjiga je požela izvrstne kritike, John F. Kennedy pa prejel leta 1957 najvišje ameriško književno priznanje, [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]].<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /><ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Po letu in pol prisilnega počitka je John Kennedy v začetku leta 1956 končno spet stopil v svojo senatno pisarno. Vabili so ga na številna zborovanja (leta 1957 se je od 2500 vabil odzval na 140). Žena, ki je bila apolitična, ni hotela sodelovati. Glede na to, da sta živela izmenično pri njegovih in njenih starših, je začela iskati hišo ter jo našla v mestu McLean v [[Virginija|Virginiji]], čez reko [[Potomac (reka)|Potomac]], nedaleč od Merrywooda (zimska rezidenca, kjer je odraščala). To je bila bela večkrilna vila v gregorijanskem slogu, imenovana [[Hickory Hill]]. Z veseljem jo je začela urejati, njen dom je bil vedno kot iz škatlice. Pisalo se je volilno leto in pred vrati predsedniške volitve. JFK je sprejel ponudbo, da bo kandidiral za nominacijo za bodočega podpredsednika ZDA, a na demokratskem kongresu v Chicagu, v mesecu avgustu, doživel neuspeh. V poznem poletju 1956 si je grenkobo zaradi prvega političnega poraza lajšal v veseli družbi na jadranju po [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. In prišel je nov udarec. Žena, ki je ležala v bolnišnici v sedmem mesecu rizične nosečnosti, je v septembru kljub [[Carski rez|carskemu rezu]] rodila mrtvorojeno hči, kasneje imenovano Arabella. John je jadral okoli otoka [[Capri, Italija|Caprija]] in nekaj dni ni bil dosegljiv. Jackie je v bolnišnici tolažil svak [[Robert Francis Kennedy|Bobby]]. Po intervenciji očeta se je John Kennedy le vrnil v ZDA ter nekaj tednov prebil ob ženi, potem pa se je spet z veliko žara vključil v politiko. Preživljala sta zakonsko krizo. Leta 1957 se je paru rodila hči [[Caroline Bouvier Kennedy|Caroline]]. Tako je tudi kot družinski človek, ne le kot politik, John Kennedy polnil stolpce ameriškega tiska.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Hčerkica Caroline je tudi navdihnila ameriškega glasbenika [[Neil Diamond|Neila Diamonda]] za njegovo uspešnico »Sweet Caroline«.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Pri takšni popularnosti mu ni bilo težko leta 1958 ponovno uspeti v nominaciji za senatorja v Kongresu - zmagal je kar s 73 odstotki glasov. Stari-novi senator se je zmagoslavno vrnil v glavno mesto Washington.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> V [[Georgetown, Washington D.C.|Georgetownu]], univerzitetni soseski na severozahodu mesta, sta zakonca Kennedy kupila novo hišo, saj se Jackie ni želela vrniti v Virginijo, posestvo z vilo oz. dvorcem Hickory Hill pa je odkupil [[Robert Francis Kennedy|Robert Kennedy]]. == Volitve leta 1960 == [[Slika:Kennedy Nixon Debat (1960).jpg|thumb|200px|Prvo televizijsko soočenje Kennedy-Nixon, Chicago, 26. september 1960]] [[Slika:ElectoralCollege1960-Large.png|thumb|left|200px|Rezultat predsedniških volitev, 8. november 1960]] [[Slika:Jfk-appleton.jpg|thumb|200px|Srečanje z volivci v Wisconsinu, marec 1960]] 2. januarja 1960 je senator John F. Kennedy napovedal svojo predsedniško nominacijo. V demokratski stranki se je več uglednih strankarskih veljakov, med njimi bivši ameriški predsednik [[Harry S. Truman]], spraševalo, ali je mladi in neizkušeni Kennedy res najboljša izbira za predsedniške volitve. Znano je bilo, da se kot kongresnik in senator nikoli ni trdo držal strankine linije ter pogosto podpiral republikanske predloge, če so se mu zdeli tehtni. Spraševali so se, ali bo lahko pridobil glasove povprečnih ameriških volivcev, saj je bil zelo učenjaški, intelektualno superioren - oni pa si želijo bolj preprostega in manj analitičnega moža. Moteče je bilo dejstvo, da ni bil finančno osamosvojen, za to je še vedno skrbel njegov oče s svojimi pomočniki. Starejši demokrati so se bali, da bo mladi predsednik izbiral in zaposlil samo mlajše sodelavce in bodo oni odpadli od delitve plena (zamenjava administracije je cca 300 novih uradnikov). Dileme so bile zaradi njegove [[Katoliška cerkev|katoliške]] vere, saj je odstopal od standardnih predsednikov ZDA profila WASP (»white anglosaxon protestant« - beli [[Protestantizem|protestant]] anglosaškega porekla). Predlagali so mu, naj sprva kandidira za podpredsednika, a je zavrnil in začel boj za najvišjo funkcijo.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Najprej se je moral pomeriti s svojimi strankarskimi protikandidati - senatorjem [[Hubert H. Humphrey|Hubertom H. Humphreyem]], frakcijskim voditeljem v Senatu [[Lyndon B. Johnson|Lyndonom B. Johnsonom]] in dvakratno neuspelim predsedniškim kandidatom [[Adlai Ewing Stevenson III.|Adlaijem Stevensonom]]. Vsa družina Kennedy se je takoj zagnano lotila dela. Bili so dobro organizirana ekipa pod taktirko Roberta Kennedyja in srečati jih je bilo po vseh Združenih državah, kjer so prirejali dobro obiskana zborovanja in čajanke. John je imel najeto manjše letalo z imenom »Caroline«, s katerim je hitel iz države v državo. (Podatek o najemu je iz knjige »Meine Jahre mit den Kennedys«, SZ Edition - 2013, Kennedyjevega uradnega osebnega fotografa [[Jacques Lowe|Jacquesa Lowea]], ki mu je teroristični napad na newyorški WTC, [[Teroristični napad 11. septembra 2001|11. septembra 2001]], uničil osebno delo in 40.000 fotografskih negativov Kennedyja.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/scena/druzabna_kronika/2011/08/arhivi_po_11_septembru.aspx|title= Skrivnost arhivov, izgubljenih z 11. septembrom|accessdate= |date= 3.8.2011|format= |work= AP/D.C., Planet Siol.net}}</ref> V [[Enciklopedija Britannica|Enciklopediji Britannica]], knjiga št. 6, pa piše, da mu je 40-sedežno letalo [[Convair]]-240 kupil oče.) Leta 1967 je družina letalo podarila muzeju.[https://www.youtube.com/watch?v=l-81zRPe97Q] Mlada žena se je težko navajala na to, da je ves čas na očeh javnosti. Bila je tudi drugič noseča in ves volilni cirkus ji je bil odveč. Kampanji se je pridružila samo na začetku in na koncu, ko je bilo to nujno - v državah [[Wisconsin]] in protestantski [[Zahodna Virginija|Zahodni Virginiji]] (97 % protestantov), kjer se je bila tekma z najmočnejšim Kennedyjevim nasprotnikom, Humphreyem. Zahodna Virginija je bila tudi država, ki je zaradi revščine zelo pretresla Kennedyja, saj se je z njo prvič osebno srečal in mu je v resnici spremenila odnos do življenja.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Z ženo sta obiskovala revne rudarske družine. Zaupanje volivcev si je pridobil s svojim optimizmom in zmaga je sledila.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> Kennedyju je uspelo in na strankarski konvenciji, ki je potekala od 11. do 15. julija 1960 v »Los Angeles Biltmore Hotel« v [[Los Angeles]]u, je pridobil več kot potrebno število glasov (806). Zadnji dan, v petek, 15. julija, je v Los Angeles Memorial Coliseum prvič nagovoril množico 80.000 ljudi, s svojim nastopom pa požel val navdušenja.[http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/AS08q5oYz0SFUZg9uOi4iw.aspx] V [[Kalifornija|Kaliforniji]] se je ta večer bučno slavilo v hiši in ob bazenu Petra in Pat Lawford, Johnove sestre. Zaradi kršenja javnega reda in miru jih je policija celo aretirala, a ko so ugotovili identiteto, so jih brž izpustili. Volilna tekma se je nadaljevala. Kennedyjev protikandidat na republikanski strani je bil uveljavljeni [[Richard Nixon]], dotedanji [[podpredsednik ZDA]], ki si je za svojega podpredsednika izbral guvernerja New Yorka, [[Nelson Rockefeller|Nelsona Rockefellerja]]. Kljub nasprotovanju brata Roberta, vodje volilnega štaba, in na presenečenje vseh ostalih, si je JFK izbral za podpredsednika svojega dotedanjega nasprotnika [[Lyndon B. Johnson|Lyndona Johnsona]]. Vplivni politik Johnson, sicer [[veleposestnik]], je prihajal iz mogočnega [[Teksas]]a. JFK je potreboval glasove in zmage v južnih državah, kjer so bili do njega skeptični. Pri teh volitvah sta prvič sodelovali državi [[Aljaska]] in [[Havaji]], ki sta se leta 1959 priključili ZDA. Prvič v zgodovini ZDA je prišlo do televizijskega soočenja predsedniških kandidatov, kar je pred 70 milijoni gledalcev bolje izkoristil sproščeni in samozavestni Kennedy. Žgoče teme, v skupaj štirih debatah, so bile odnos kandidatov do [[Komunizem|komunizma]], gospodarska in davčna politika ter rasna vprašanja. Sicer pa ni bilo zaznati kake večje pritlehne propagande na obeh straneh, čeprav se je vedelo za Kennedyjeve lahkoživosti z dekleti in Nixonove pivske navade. Veliko kasneje pa se je razvedelo, da je bil v tistem času, v jeseni 1960, vlom v ordinaciji Kennedyjevih zdravnic - endokrinologinje Eugene Cohen, kmalu zatem še osebne zdravnice Janet G. Travell. Ker pa je bil JFK voden pod drugim imenom, niso našli njegove zdravstvene dokumentacije. Če bi Američani vedeli, v kakšnem slabem zdravstvenem stanju je bil John Kennedy, ga gotovo ne bi izvolili za predsednika<ref>{{navedi splet |url= http://einestages.spiegel.de/static/topicalbumbackground/19581/sex_luegen_und_osteoporose.html|title= Krankenakte Kennedy|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Spigel Online}}</ref>. Nad raziskovalnimi anketami so bili bolj zaskrbljeni republikanci, saj so imeli demokrati večino tako v Senatu kot v Predstavniškem domu in s predsedniško zmago bi tako obvladovali oboje - zakonodajno in izvršno oblast. Na dan volitev, 8. novembra zjutraj, sta zakonca Kennedy odletela volit v svojo volilno bazo v Boston, nato se vrnila v [[Hyannis Port]] in spremljala dogajanje po televiziji. Zvečer se je vsa družina Kennedy zbrala na domu Roberta Kennedyja, na posestvu Hickory Hill in začelo se je veliko čakanje na rezultate. Bilo je dramatično, glasovi izenačeni, a ob tretji uri zjutraj so nekateri že začeli slaviti. JFK jih je umiril, naj počakajo do jutra - in odšel sam spat. Nekaj pred šesto uro zjutraj so se okoli družinske rezidence pojavili pripadniki tajne službe, kar je bil jasen znak, da je zmagovalec znan.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> John F. Kennedy je dobil volitve, a dosegel le 118.550 glasov več kot njegov tekmec (skupno bilo 68,335.642 glasov). Zadostovalo je, postal je 35. [[predsednik ZDA]] in začel svojo kratko, a zelo pomembno predsedovanje.<ref name="Knjiga Kennedyjev klan" /> == John F. Kennedy v Beli hiši == J.F. Kennedy je začel oblikovati svojo vladno ekipo.<ref>{{navedi splet|url= http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/Who-is-Who.aspx|title= Who in Who|accessdate= |date= |format= |work= JFK Media Gallery|archive-date= 2013-12-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131202233825/http://www.jfklibrary.org/JFK/Media-Gallery/Who-is-Who.aspx|url-status= dead}}</ref> Na pomembna mesta je postavil [[Liberalizem|liberalne]] podpornike, občutljivejša mesta pa je namenil konzervativcem. Zunanji minister je postal [[Dean Rusk]], obrambni [[Robert McNamara]], finančni Douglas Dillon, bratu Robertu je zaupal pravosodno ministrstvo. In v tej vročici, v nenehnem dogovarjanju in gibanju, se je počutil kot riba v vodi. Žena je bila ponosna na moževo zmago, a v njej ni uživala. Ustrašila se je odgovornosti prve dame in zapadla v [[Depresija|depresijo]]. JFK je odpotoval za en teden na pogovore na Johnsonov ranč v Teksas, nato se je namenil za nekaj dni na oddih k staršem v Palm Beach. A na letalu ga je presenetilo obvestilo, da so ženo, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti, odpeljali v porodnišnico. Očital si je, da spet ni pri njej. Na Floridi se je presedel na drugo letalo, polno novinarjev in odletel nazaj v Washington. Celo pot je sedel v pilotski kabini in čakal novic. 25. novembra ob 1.17 uri zjutraj je po radiu prišlo sporočilo, da je dobil sina. V letalu so potniki glasno zaploskali. 9. decembra zjutraj se je Jackie Kennedy vrnila iz porodnišnice, popoldne je že morala h gospe Eisenhower na ogled [[Bela hiša|Bele hiše]]. Srečanje je bilo kratko, v eni uri si je ogledala 30 sob in niso ji postregli niti s čajem. Vrnila se je razočarana nad neokusno opremljeno, hladno in temačno Belo hišo, ki jo je spominjala na temnico v [[Lubjanka|Lubjanki]], mož pa je bil nad njeno slabo voljo zaprepaščen. Za nekaj časa so vsi skupaj odpotovali na Florido k staršem, da si opomorejo, se v miru pripravijo na [[Inavguracija|inavguracijo]] in organizirajo novo življenje družine v Beli hiši. Prva dama ZDA je zgodovinsko [[Restavriranje|restavrirala]] Belo hišo, jo opremila z [[antikvitete|antikvitetami]] iz ere predsednika [[James Monroe|Jamesa Monroea]] (1817–1825) ter jo spremenila v center visoke ameriške in mednarodne kulture. Kasneje so 1000 dni vladanja in bivanja Kennedyjevih v Beli hiši ter njihov kraljevski življenjski slog poimenovali za dobo [[Camelot]]a.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_ilc-maja.pdf|title=Kennedyjev duh v ameriških političnih govorih od atentata do danes |accessdate= |date= 2010|format= diplomsko delo|first=Maja |last=Ilc |publisher=Fakulteta za družbene vede v Ljubljani}}</ref> === Inavguracija === [[Slika:Kennedy inauguration footage.ogg|miniatur|thumb|200px|Inavguracija - 20. januar 1961]] S svojimi sedemdesetimi leti je bil [[Dwight David Eisenhower]] dotlej najstarejši predsednik, nasledil pa ga je John Fitzgerald Kennedy, najmlajši predsednik ZDA. 20. januar 1961 je bil zelo mrzel zimski dan. Jacqueline Kennedy si je nadela drap volneni plašč in okroglo kapico (pillbox hat), roke si je grela v mufu iz [[soboljevina|soboljevine]] in tudi John Kennedy je bil elegantno opravljen v svetlo sivih progastih hlačah, črnem plašču in [[cilinder (pokrivalo)|cilindru]]. Na svečani tribuni je stopil za govornico in navdušeni množici spregovoril s svojim bostonskim naglasom, da se je zdelo da poje in komajda je bilo opaziti majceno govorno napako (npr. »expect« je izgovarjal »ekšpekt«). Sledil je najkrajši (1355 besed), a nepozaben inavguracijski govor v zgodovini ZDA - pravi retorični ognjemet.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> »Baklo je prevzela nova generacija Američanov...« je rekel John F. Kennedy v svoji zaprisegi kot 35. predsednik ZDA. »Trobenta nas kliče, da se zberemo, toda ne k orožju, temveč k boju proti skupnim sovražnikom človeštva - tiraniji, revščini, boleznim in vojni.« Orisal je situacijo in pričakovanja doma in v svetu ter ob koncu govora pozval Američane, naj bodo delovni državljani - z zgodovinskimi besedami: {{navedek|»And so, my fellow Americans: ask not what your country can do for you - ask what you can do for your country. My fellow citizens of the world: ask not what Amerika will do for you, but what together we can do for the freedom of man!« »In tako, moji dragi Američani: ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas - vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo! Moji dragi državljani sveta: ne sprašujte se, kaj bo Amerika naredila za vas, ampak kaj lahko naredimo skupaj za svobodo človeštva!«}} [[Slika:JFK and family in Hyannis Port, 04 August 1962.jpg|thumb|160px|John-John, Jackie, Caroline in Jack Kennedy, Hyannis Port, 4. avgust 1962]] Zjutraj pred govorom je prečrtal besedici »will« in ju nadomestil z »can« <ref>{{navedi knjigo |author= Arthur M. Schlesinger, Jr.|year= 1965|title= A Thousand Days: John F. Kennedy in the White House|url= https://archive.org/details/thousanddays00schl|publisher= Houghton Mifflin Company, Boston, The Riverside Press, Cambridge|isbn= |cobiss= |pages=[https://archive.org/details/thousanddays00schl/page/4 4]}}</ref> === Notranja politika === [[Slika:Hyannisport Weekend. President Kennedy with cigar and New York Times. Hyannisport, MA, aboard the "Honey Fitz". - NARA - 194268.jpg|thumb|200px|]] Na področju notranje politike se je J.F. Kennedy zavzemal za reforme. Že v času volilne kampanje je predstavljal svoj notranje politični program »New Frontier« (''Nova obzorja'') - program ekonomskih in socialnih reform. V svojem mandatu naj bi se posvetil neuresničenim sanjam in izpuhtelemu upanju, nerešenim problemom vojne in miru, kaotični pronicljivosti ignorance in predsodkov kot tudi vprašanju revščine in izobilja, čigar odgovor je še vedno neznanka. Kljub temu pa je Kennedyju uspelo skozi Kongres spraviti le tretjino pobud. Večino predlaganih reform je uspel uresničiti šele njegov naslednik [[Lyndon B. Johnson]], ki je v okviru programa »Great Society« sprejel veliko socialnih reform.<ref>{{navedi splet |url= http://www.socialstudieshelp.com/Lesson_104_LBJ.htm|title= The Great Society|accessdate= |date= |format= |work= Socialsturieshelp,LBJ}}</ref> Poleg tega je John Kennedy mnogokrat govoril o miru, a bil hkrati odgovoren za največjo oborožitev v času miru, ki so jih ZDA do takrat doživele (oboroževalna tekma s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]). Ob nastopu predsedovanja je takoj povečal obrambne izdatke za 15 odstotkov. Vrhovno sodišče ZDA je že leta 1954 odločilo, da [[segregacija]] na javnih mestih in [[diskriminacija]] v izobraževalnem in delovnem sistemu ni dovoljena, a v južnih državah so se upirali. Leta 1962 je poslal predsednik Kennedy na [[Misisipi (zvezna država)|misisipijsko]] univerzo »Ole Miss« vojaško enoto, ki je zagotovila varnost temnopoltemu študentu indijansko-afriških korenin [[James Meredith|Jamesu Meredithu]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.jamesmeredithbooks.com/index.html|title= James Meredith|accessdate= 19.1.2014|date= |format= |work= |archive-date= 2014-02-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20140208131315/http://jamesmeredithbooks.com/index.html|url-status= dead}}</ref> da se je lahko vpisal na univerzo. Leta 1963 je ta zvezna država kot zadnja prepovedala rasno diskriminacijo v izobraževalnem sistemu in dovolila [[Integracija|integracijo]]. Kennedy je predlagal sprejetje listine »[[Civil Rights Act]]«<ref>{{navedi splet|url= http://www.milestonedocuments.com/documents/view/john-f-kennedys-civil-rights-address/|title= Civil Rights Act|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= |archive-date= 2013-12-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131202221957/http://www.milestonedocuments.com/documents/view/john-f-kennedys-civil-rights-address/|url-status= dead}}</ref>, ki pa je bila sprejeta sedem mesecev po njegovi smrti, prav tako je želel urediti imigracijsko politiko.<ref>{{navedi splet |url= http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=5393857|title= Sen. Kennedy on Immigration|accessdate= |date= 26.11.2013|format= |work= Ludden J.,O&A}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=60440|title= Immigration and Naturalization Laws|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= Presidency.ucsb.edu}}</ref> V šestdesetih letih je bilo v ZDA dolgo obdobje ekonomske rasti. JFK je želel, da bi ZDA postale vodilna sila pri raziskovanju [[vesolje|vesolja]]. Vesoljski program oz. načrt o pristanku na Luni je predstavil v Kongresu 25. maja 1963 in jih zaprosil, da odobrijo več kot 22 milijard dolarjev za [[program Apollo]]. Šest let po njegovi smrti so Američani pristali na [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url= http://history.nasa.gov/SP-350/ch-2-1.html|title= I Belive We Should Go to the Moon|accessdate= 12.11.2013|date= |first=R.R. |last=Gilruth |work=history.nasa.gov}}</ref> Med njegove notranjepolitične dosežke šteje še zakonodaja »War on Powerty«<ref>{{navedi splet|url= http://www.lklp.org/Overview/WaronPoverty/tabid/102/language/en-US/Default.aspx|title= War on Powerty|accessdate= |date= |format= |work= LKLP|archive-date= 2013-12-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20131231063546/http://www.lklp.org/Overview/WaronPoverty/tabid/102/language/en-US/Default.aspx|url-status= dead}}</ref>, ustanovitev Volunteers in Service to America (AmeriCorps VISTA)<ref>{{navedi splet|url= http://www.nationalservice.gov/programs/americorps/americorps-vista|title= AmeriCorps VISTA|accessdate= 26.11.2013|date= |format= |work= CNCS|archive-date= 2013-12-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20131204024207/http://www.nationalservice.gov/programs/americorps/americorps-vista|url-status= dead}}</ref> - domača različica Peace Corps in sprejetje zakona »Clean Air Act«.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/Research/Research-Aids/Ready-Reference/Legislative-Summary-Main-Page/Health.aspx|title= Clean Air Act|accessdate= |date= |format= |work= JFKLibrary}}</ref> === Zunanja politika === [[Slika:US President John Kennedy Presidential Trips.PNG|thumb|left|200px|Zemljevid držav, ki jih je JFK obiskal kot predsednik<ref>{{navedi splet |url= http://history.state.gov/departmenthistory/travels/president/kennedy-john-f|title= Travels of President J.F.Kennedy|accessdate= |date= |format= |work= U.S.Department of State}}</ref>]] Zunanja politika je bila Kennedyjevo najmočnejše področje, prevzel jo je v svoje roke in neprestano je bil pred izzivi - [[Kuba]] in [[Latinska Amerika]], Sovjetska zveza, [[Jugovzhodna Azija]], Izrael idr. Večino je rešil, ne pa [[Vietnamska vojna|Vietnama]]. Ena prvih stvari, že 1. marca 1961, je bila ustanovitev Mirovnega korpusa (Peace Corps), prvi direktor je postal Kennedyjev svak Sargent Shriver. Pod okriljem organizacije so lahko mladi ameriški civilisti pomagali kjerkoli po svetu - na področju kmetijstva, gradbeništva, zdravstvenega varstva, itd. Obstaja še danes in do zdaj je v njem delovalo 210.000 prostovoljcev v 139 državah.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 3.11.2013|title= Smrt JFK ostaja žgečkljiva skrivnost|journal= Nedelo|volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref> 10. junija 1963 je JFK študentom na Ameriški univerzi v Washingtonu govoril o miru, o miru za vse čase - o viziji sodobnega sveta. Govor je bil takoj v celoti preveden in objavljen v ruskih časopisih. ==== Kuba - Prašičji zaliv ==== [[Slika:LeMay Cuban Missile Crisis.jpg|thumb|200px|[[Kubanska raketna kriza]]]] Začetek Kennedyjevega predsedovanja je zaznamovala predvsem zaskrbljenost glede širjenja komunističnega vpliva preko [[Fidel Castro|Fidel Castra]], ki je prevzel oblast na sosednji [[Kuba|Kubi]]. JFK se je odzval s t. i. »Alliance for Progress«<ref>{{navedi splet |url= http://www.answers.com/topic/alliance-for-progress|title= Alliance for Progress|accessdate= |date= |format= |work= Britannica Concise Encyclopedia}}</ref> - razvojno pobudo v nekomunistričnih državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Na drugi strani je JFK z ameriškim vojnim letalstvom - po podedovanem [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjevem]] vojaškem načrtu - in preko Cie, v aprilu 1961, pomagal kubanskim emigrantom pri neuspeli [[Invazija na Prašičji zaliv|invaziji na Prašičji zaliv]]. To je bila t. i. Operacija Mongoose, cilj pa zrušitev [[Fidel Castro|Castra]] (z današnjega vidika državni terorizem).<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /> Predsednik Kennedy je bil v tistih dneh precej obupan, saj ni minilo niti 100 dni, njegova politika pa je bila v popolnem razsulu. Močno oporo mu je dajal brat Robert, ki je bil njegov glavni svetovalec in pravosodni minister. Nekateri so trdili, da je kakšen dan ali dva on vodil državo. Ob neuspehu v Prašičjem zalivu je Kennedy sicer pogumno prevzel krivdo. Skupaj z Kubanci so triumfirali še Sovjeti. ==== Kubanska raketna kriza ==== {{Glavni|Kubanska raketna kriza}} Odločitev [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], da na [[Kuba|Kubi]] stacionira [[Jedrsko orožje|jedrske]] rakete pa je pripeljala do t. i. kubanske raketne krize.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Persin-Bostjan.PDF|title= Kubanska kriza|accessdate= |date= 2005|format= diplomsko delo|work= Boštjan Peršin, FDV}}</ref> Svet se je znašel na pragu [[Jedrska vojna|jedrske vojne]]. Izvidniško letalo ameriškega vojnega letalstva tipa [[Lockheed U-2|U-2]] je 14. oktobra 1962 rutinsko preletelo Kubo in odkrilo sovjetske raketne rampe ([[Operacija Anadir|Anadir]]). Fotografije je naslednje jutro dobil na mizo predsednik Kennedy. Sestal se je krizni štab, oblikovali sta se dve skupini - zmernejša in bojevita (z generalom Curtisom LeMayjem je imel JFK težak odnos).<ref>{{navedi splet |url= http://content.time.com/time/specials/2007/article/0,28804,1635958_1635999_1634954-5,00.html|title= Warrior For Peace|accessdate= |date= 21.6.2007|work=Time.com|first=David |last=Talbot}}</ref> Odločili so se za kompromis in v treh dneh - v največji tajnosti - mobilizirali letalstvo in mornarico ter 21. oktobra uvedli popolno pomorsko blokado Kube, dokler Sovjeti ne bi umaknili jedrskega orožja. V dramatičnih oktobrskih dneh 1961 sta si predsednik Kennedy in predsednik [[Nikita Hruščov|Hruščov]] izmenjala nekaj pisem<ref>{{navedi splet |url= http://microsites.jfklibrary.org/cmc/oct26/doc4.html|title= Letter to Kennedy|accessdate= |date= 26.10.1962|format= |work= JFKLibrary}}</ref> in vročih telefonskih klicev (iz teh pogovorov se je kasneje razvil [[rdeči telefon]]). John Kennedy je 20. oktobra poklical ženo in otroka iz farme Glen Ora v Belo hišo, da bi bili v teh težkih in negotovih dneh skupaj. [[Diplomat]]i so bili na delu in na skrivnih sestankih poskušali preprečiti najhujše. 28. oktobra je [[Nikita Hruščov]] na radiu Moskva brez vednosti [[Fidel Castro|Castra]] objavil, da bo Sovjetska zveza umaknila svoje [[Balistična raketa|balistične rakete]]. Svet si je oddahnil. Z uspešno rešitvijo kubanske krize (še 25 let javnosti ni bil poznan del tajnega dogovora o umiku ameriških raket Jupitrov v [[Turčija|Turčiji]]), ki se obravnava kot eden največjih uspehov zunanje politike Johna F. Kennedyja, je njegova javna podpora narastla na 75 odstotkov.<ref>{{navedi splet |url= http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/tome-nina.pdf|title= Varnostne razmere v Srednji Ameriki in OZN|accessdate= |date= 2008|format= diplomsko delo|work= Nina Tome, FDV}}</ref> ==== Evropa ==== S sovjetskim voditeljem Nikito Hruščovom se je predsednik Kennedy tudi osebno srečal. To je bilo 3. in 4. junija 1961, na [[Dunaj]]u, v nevtralni [[Avstrija|Avstriji]]. Vzdušje je bilo naelektreno, Hruščov agresiven, po Kubi pa glavno sporno vprašanje [[Berlin]]. 13. avgusta 1961 je začetek gradnje [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]. Pred srečanjem na Dunaju je ameriški predsedniški par obiskal Francijo. Predsednik Kennedy in francoski predsednik general [[Charles de Gaulle|de Gaulla]] sta imela v Parizu več zaupnih in uspešnih pogovorov. General je bil nad Kennedyjem impresioniran, povsem ga je podprl v ravnanju s Sovjeti. Prav posebej pa je s svojo eleganco, znanjem francoskega jezika, kulture in zgodovine, blestela prva dama Jackie Kennedy. Predsednik ZDA je francoskim gostiteljem hudomušno izjavil: »Sem spremljevalec Jacqueline Kennedy v Parizu, in pri tem uživam!« ==== Berlin ==== [[Slika:Ich bin ein Berliner Speech %28June 26%2C 1963%29 John Fitzgerald Kennedy trimmed.theora.ogv|thumb|200px|»Ich bin ein Berliner«, 26. junij 1963]][[Slika:Kennedyspeechcard.gif|right|200px]] 26. junija 1963, ob 15-obletnici [[Berlinski zračni most|berlinskega zračnega mostu]],<ref>{{navedi splet |url= http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=771|title= Obletnica berlinskega zračnega mostu|accessdate= |date= 11.10.2008|format= |work= Sierra5.net}}</ref> je John F. Kennedy, kot prvi ameriški predsednik, obiskal [[Zahodni Berlin]]. V delegaciji so bili zunanji minister [[David Dean Rusk|Dean Rusk]], general [[Lucius D. Clay]], [[Ted Sorensen]] in drugi. Na tej zmagoslavni evropski turneji so ga od družinskih članov spremljale sestri Eunice in Jean ter svakinja Lee Radzwill. Pred berlinsko mestno hišo Schöneberg je v družbi nemškega kanclerja [[Konrad Adenauer|Konrada Adenauerja]] in takratnega berlinskega župana [[Willy Brandt|Willyja Brandta]] nagovoril zbrano množico, več kot milijon in pol Nemcev in jih navdušil. Izrazil je solidarnost s prebivalci razdeljenega mesta in govor zaključil v nemščini: »Ich bin ein Berliner.« (pravilno je »Ich bin Berliner.« - »Sem Berlinčan.«) ==== Irska ==== [[Slika:President%27s Trip to Europe- Motorcade in Dublin. President Kennedy, motorcade, spectators. Dublin, Ireland - NARA - 194227.jpg|thumb|left|200px| Topla dobrodošlica na Irskem, 28. junij 1963]] Po razvnetem Berlinu je sledil štiridnevni obisk [[Irska|Irske]], domovine Kennedyjevih prednikov. To je bil zanj in za Irce velik dogodek, to so bili dnevi polni emocij.<ref>* [http://www.rte.ie/archives/2013/0628/459367-jfk-is-first-foreign-leader-to-address-the-dail/ JFK is First Foreign Leader to Address Dáil Éireann] (Text and video) RTÉ Archives, 1963-06-28. * [http://www.jfklibrary.org/Asset-Viewer/lPAi7jx2s0i7kePPdJnUXA.aspx Address Before the Irish Parliament in Dublin, June 28, 1963] (Text and audio) Kennedy Library and Museum, 1963-06-28. * [http://www.rte.ie/archives/exhibitions/1722-john-f-kennedy/ President Kennedy in Ireland] (Text and video) RTÉ Archives. Retrieved: 2013-07-03. * [http://jfkhomecoming.com/ JFK Homecoming Memory Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230608213147/http://jfkhomecoming.com/ |date=2023-06-08 }}</ref> 26. junija zvečer ob 20. uri je [[Air Force One]] pristal v [[Dublin]]u, kjer je Kennedyja s spremstvom pričakal predsednik Irske, Eamon de Valera in predsednik vlade, Sean Lemass. V središču Dublina je slavnostno avtomobilsko povorko pričakalo 80.000 navdušenih Ircev. Naslednje jutro je predsednik Kennedy s [[helikopter]]jem pristal v O´Kennedy Parku v New Rossu, grofija [[Wexford]], od koder so predniki po očetovi strani. Skupina otrok mu je v dobrodošlico zapela pesem »The Boys of Wexford« in ganjen se jim je pridružil. Ob reki se je zbralo 10.000 ljudi in dobro razpoložen JFK jih je pozdravil z besedami: »Vesel sem, da sem tukaj. Potovanje je trajalo 115 let. In 6000 milj. In 3 generacije. Ko je moj praded odšel od tukaj, ni imel ničesar, razen dveh stvari .. močno vero in močno voljo po svobodi. In ponosen sem, da lahko potrdim, da je to prenesel na svoje potomce!« Obisk je nadaljeval v Dunganstownu, na domačiji Kennedy, kjer se je srečal s številnimi sorodniki, med njimi s 15 bratranci - in pred hišo so imeli veselo čajanko. 28. junija je na svojo željo in brez sester obiskal mesto [[Cork]], kjer se je leta 1849 vkrcal na ladjo namejeno v Ameriko praded Patrick Kennedy. V Corku so predsedniku Kennedyju pripravili toplo dobrodošlico. Popoldne je v Dublinu, na Arbour Hillu, polagal venec in prisostvoval slavnostni vojaški cermoniji, kjer so ga navdušili irski kadeti s svojo predstavo (5 mesecev kasneje so ga taisti kadeti spremljali do groba<ref>{{navedi splet|url= http://www.yellowcat.com/content/scenes-kennedys-cadets|title= Scenes from "Kennedys Cadets"|accessdate= 29.10.2013|date= |format= |work= yellowcat.com|archive-date= 2013-11-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20131106004100/http://www.yellowcat.com/content/scenes-kennedys-cadets|url-status= dead}}</ref>). Obiskal je dublinški grad, odmeven je bil njegov govor v irskem parlamentu - Leinster House, kjer je govoril o Irski in Ircih, njihovih dosežkih, [[irska književnost|literarni zgodovini]] ter zaključil z mislijo irskega dramatika: »Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so, in rečejo: 'Zakaj?' Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: 'Zakaj pa ne?'« ([[George Bernard Shaw]]) Ogledal si je še zahod dežele, obmorski [[Galway]] in obiskal Fitzgeralde, sorodnike po materini strani v [[Limerick]]u. Obljubil je, da se vrne naslednjo pomlad s svojo družino. Ko je 29. junija z letališča [[Shannon Airport|Shannon]] zapuščal Irsko, je bil videti zares žalosten. == Pot v Teksas in atentat == [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|thumb|left|200px| Prihod predsedniškega para Kennedy v [[Dallas]], letališče Love Field, 22. november 1963 ob 11.40]] [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|thumb|200px|Predsedniški par nekaj trenutkov pred atentatom]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|thumb|200px|Prisega novega predsednika [[Lyndon Baines Johnson|L.B. Johnsona]], na Air Force One, letališče [[Love Field]], 22. november 1963 ob 14.40]] [[Slika:Kennedy quote.jpg|thumb|200px|right|[[Nacionalno pokopališče Arlington|Pokopališče Arlington]]]] Kennedy je bil konec leta 1963 že delno v volilni kampanji za ponovno izvolitev za predsednika. Pot v [[Teksas]] je bila tako tudi strankarske narave, saj je bila v tej ameriški [[Zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] demokratska stranka razdeljena na liberalno in konservativno strujo. Za zmago v državi in za posledično pridobitev [[Elektorski glasovi (ZDA)|elektorskih glasov]] je bila nujna pomiritev znotrajstrankarskih nasprotij in s tem enotnejše glasovanje volilne baze, k čemer naj bi pripomogel prav Kennedyjev obisk. Potovanje demokratskega predsednika, zlasti v luči njegovega zavzemanja za enakopravnost belcev in črncev, v eno izmed južnih držav je bilo običajno obravnavano kot tveganje. Vendar tudi po posvetu z varnostno službo ni bilo nikakršnih indicev za nevarnost in so se odločili za potrditev večdnevnega potovanja po Teksasu.<ref name="#1">National Geographic TV: JFK - Poslednje ure, 11. november 2013</ref> Po uradni različici dogodkov, ki jih priznavata tudi odbora za preiskavo Kennedyjevega atentata, [[Warrenova komisija]] in posebni odbor predstavniškega doma za atentate (HSCA), je usodnega petkovega dne 22. novembra 1963, ob pol enih popoldne, na trgu Dealey v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], Johna Kennedyja, ki je v odprtem avtomobilu potoval skupaj s soprogo Jackie ter teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem in njegovo soprogo Nellie,<ref>http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61347413&section_id=3&article_id=3988684 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131202230339/http://www.24ur.com/bin/video.php?media_id=61347413&section_id=3&article_id=3988684 |date=2013-12-02 }} Posnetek atentata - 24ur.com</ref> ubil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.biography.com/people/lee-harvey-oswald-9430309|title= L.H.Oswald Biography|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Biography.com}}</ref> Ker je Oswalda dva dni po tem ustrelil in smrtno ranil [[Jack Ruby]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.biography.com/people/jack-ruby-20640181|title= Jack Ruby Biography|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |work= Biography.com|archive-date= 2014-09-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20140917234251/http://www.biography.com/people/jack-ruby-20640181|url-status= dead}}</ref> ob preiskavi pa je ostalo precej odprtih podrobnosti, umor ni bil nikoli do konca pojasnjen in je sprožil številne teorije zarote.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/razvpite-teorije-zarote-kdo-je-ubil-kennedyja.html|title= Razvpite teorije zarote: kdo je ubil Kennedyja? »Enajsti september pred enajstim septembrom« mnogi uvrščajo v sam vrh teorij zarot. |accessdate= |date=21.8.2011 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://jfkmurdersolved.com/interview.htm|title= Interviews with Wim Dankbaar|accessdate= 5.11.2013|date= |format= |archive-date= 2013-11-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20131104051316/http://jfkmurdersolved.com/interview.htm|url-status= dead}}</ref> Tako še do danes ni prišlo do nikakršnega konsenza o tem, kdo - od mnogih možnih - bi lahko bil vključen v zaroto za uboj predsednika Kennedyja.<ref>{{navedi splet |url= http://www.gallup.com/poll/165893/majority-believe-jfk-killed-conspiracy.aspx|title= Majority belive JFK killed conspiracy|accessdate= |date= 15.11.2013|format= |work= Gallup Inc.}}</ref> Od največkrat omenjanih lahko naštejemo Jacka Rubyja, organiziran kriminal kot interesna skupina ali pa le posameznik iz njihovih vrst, [[CIA]], [[FBI]], ruska [[KGB]], [[Tajna služba ZDA|Tajna služba]], desničarji ali posameznik s takimi nagnjenji, tedanji podpredsednik in kasnejši predsednik [[Lyndon Johnson]], pro- in anti-Castro [[Kubanci]], vojaški in/ali z vojsko povezani industrijski krogi, … {{navedek|'''Zakaj je moral umreti John Kennedy?''' Od smrti JFK so minila leta in desetletja. Svet se še zmeraj sprašuje, kaj se je tistega novemberskega dne na vogalu Elm in Houston Steet v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], v resnici zgodilo. »Je umrl, ker se ni dal motiti radikalnim vplivom z desne in leve, belcev in črncev, ker je veroval in oznanjal, da so vsi državljani ZDA z istimi pravicami? Je umrl, ker je hotel ZDA še enkrat združiti in ker se je namerjal, da bo zaostalemu Jugu prinesel napredek, svobodo, enakost, bratstvo? Je bil umorjen, ker ni prevzel nobene obveznosti, za katero je vedel, da je ne bo mogel izpolniti in zato, ker ni ničesar obljubil, o čemer je dvomil, da bi bilo mogoče uresničiti? Je moral umreti zato, ker ni obljubljal, da bo vodil osvobodilno vojno ali se zanjo obvezal ter nasprotno ni niti za las popustil pri svoji dani besedi? Je bil umorjen, ker ni imel naftnih vrelcev v Teksasu za nove ameriške meje? Umorjen, ker je svojo domovino Ameriko preveč ljubil, da bi jo ljubil slepo?« |odlomek iz knjige Smrt v Teksasu|avtor Hans Habe, Založba Obzorja, 1965}} == Jack in Jackie Kennedy == [[Karizma]]tični Kennedy je bil družaben in duhovit, ljubitelj [[šport]]a, posebno [[Jadranje|jadranja]], [[Golf|golfa]] in [[tenis]]a. Zaradi težav s hrbtenico je moral vsak dan [[Plavanje|plavati]]. Kljub zdravstvenim tegobam je bil vedno dobrovoljen. Sam se je opisal kot - idealist brez iluzij. Tujih jezikov ni govoril. Bil pa je odličen [[retorika|retorik]] in užival v besednih dvobojih, njegove tiskovne konference (skupno 64) so bile prava predstava in kot šahovske partije (v resnici je bil tudi zelo dober [[šah]]ist). Na vsakem področju je bil doma, zato je rad popravljal napačne podatke in na pamet navajal zapletene številke. Imel je fotografski spomin pri branju - 1200 besed/minuto. Posebno veliko znanja je imel iz zgodovine, občudoval je [[Winston Churchill|Churchilla]] in rad citiral [[Filozofija|filozofe]] ter [[Pisatelj|pisatelje]]. Po izvedeni raziskavi v aprilu 1962, je tričetrt odraslih [[Američani|Američanov]] eno ali več tiskovnih konferenc spremljalo v živo po radiu ali televiziji.<ref name="100 Fragen,100 Antworten" /><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/playlist?list=PL0O5WNzrZqIOOpmfrurZtkYeYEL-onugx|title= 64 Press Conferences|accessdate= 23.11.2013|date= |format= |work= YouTube}}</ref> Jackie je potrebovala mir in samoto, zares razživela se je le v družbi sestre Lee. [[Politika|Politiko]] in ljudske množice je sovražila. Zanimala jo je [[kultura]], [[književnost]] in francoska moda. Za svojo garderobo je naročala [[Tkanina|tkanine]] pri modni hiši [[Chanel]] v Parizu in v ZDA je imela osebnega [[Modni oblikovalec|modnega kreatorja]] [[Oleg Cassini|Olega Cassinija]]. Zaradi drage garderobe si je često prislužila moževo kritiko. Tekoče je govorila angleško, francosko in špansko, od športa je oboževala jahanje in [[lov]] na lisice. V Beli hiši je bila neprestano pod budnim očesom javnosti, zato je raje veliko časa z otrokoma preživljala na njihovem 400 [[Akra|aker]] (cca 160&nbsp;ha) velikem najemniškem posestvu - [[Farma|farmi]], kjer je imela [[domači konj|konje]]. To je bil Glen-Ora, v bližini Middleburga v Virginiji in v tem zatočišču v naravi je uredila tudi manjše golf igrišče za moža (tri luknje).<ref name="Ostvarene želje">{{navedi knjigo |author= Kitty Kelley|year= 1980|title= Jackie,oh!|publisher= CIP Zagreb|isbn= |cobiss= |pages=}}</ref> Takrat so njeno vlogo prve dame nadomeščale druge ženske iz družine Kennedy, največkrat sestra Eunice. Kasneje sta si zakonca Kennedy v teh krajih - v Atoki, kupila svoje manjše posestvo (39 aker). Zakonca sta se prva leta težko navajala eden na drugega. Kljub vsem velikim obveznostim, pritiskom, triumfom in tragedijam, sta vzdržala, tudi zaradi podpore širše družine. In prav zadnje mesece, potem, ko sta v avgustu 1963 izgubila sina Patricka, sta bila najbolj povezana, saj ju je bolečina močno združila. Kot nasprotje predhodnega predsedniškega para sta si mlada zakonca, John s svojim šarmom in Jackie s svojo eleganco in smislom za [[moda|modo]], tudi s pomočjo [[medij]]ev, zlasti televizije na pohodu, pridobila zvezdniški status. Kennedy se je tega zavedal in je Jackie pogosto jemal na svoje turneje, saj je s tem pridobil tudi do dvakrat več obiskovalcev, kot bi jih pridobil sam kot [[politik]], brez žene.<ref name="#1"/> == JFK in zveze z ženskami == [[Slika:JFK and Marilyn Monroe 1962.jpg|thumb|left|220px|[[Marilyn Monroe]], predsednik Kennedy (s hrbtom proti kameri), in državni tožilec [[Robert F. Kennedy]] leta 1962.]] V mladosti, ko še ni bil poročen, je imel Kennedy v 1940-ih razmerje z dansko novinarko Ingo Arvad{{sfn|Dallek|2003|pp=83-85}} in igralko [[Gene Tierney]].{{sfn|Osborne|2006|p=195}} Kasneje je imel po različnih virih razmerja z več ženskami, med drugim z [[Marilyn Monroe]],{{sfn|Reeves|1993|pp=315–316}} [[Gunilla von Post|Gunillo von Post]],<ref>Bone, James (February 17, 2010), [http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/article7029661.ece »How JFK's Riviera romance led to years of longing«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110604212240/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/us_and_americas/article7029661.ece |date=2011-06-04 }}, ''[[The Times]]'', London. Pridobljeno 2010-04-02.</ref> [[Judith Exner|Judith Campbell]],{{sfn|Reeves|1993|p=289}} [[Mary Pinchot Meyer]],{{sfn|Dallek|2003|p=475}} [[Marlene Dietrich]],{{sfn|Dallek|2003|p=58}} 19-letno pripravnico v Beli hiši [[Mimi Alford]]<ref name=nytimes_garrow>{{navedi novice|last=Garrow|first=David J.|title=Substance Over Sex In Kennedy Biography|url=http://www.nytimes.com/2003/05/28/books/books-of-the-times-substance-over-sex-in-kennedy-biography.html|accessdate=2013-01-20|newspaper=The New York Times|date=28. maj 2003}}</ref> in Jackiejino [[tiskovna predstavnica|tiskovno predstavnico]] Pamelo Turnure.{{sfn|Dallek|2003|pp=475, 476}} Kennedyevi skoki čez plot naj bi vključevali tudi igralko [[Angie Dickinson]]{{sfn|Hagood|1998|pp=138, 164}} in tajnici v [[Bela hiša|Beli hiši]] Priscillo Weir in Jill Cowen.{{sfn|Hagood|1998|p=150}} Razsežnosti njegovega razmerja z Marilyn Monroe verjetno ne bodo nikoli znane, čeprav naj bi po poročanju marca 1962 skupaj preživela vikend v hiši [[Bing Crosby|Binga Crosbyja]].{{sfn|Leaming|2006|pp=379-380}} Poleg tega so operaterji v Beli hiši leta 1962 zabeležili njene klice.{{sfn|Dallek|2003|p=581}} V pop kulturi še vedno odmeva njena interpretacija rojstnodnevnevne pesmi »Vse najboljše, g. predsednik«. Teorije zarote so Kennedyja vpletale v tragično smrt Marilyn Monroe.<ref>{{Navedi splet|title=Meet JFK's Alleged Mistresses – and How Some Met Mysterious Ends|url=https://people.com/politics/john-f-kennedys-mistresses/|website=People.com|accessdate=2025-01-11|language=en}}</ref> O Kennedyjevih indiskrecijah je prejel poročilo celo sam direktor FBI, [[J. Edgar Hoover]].{{sfn|Dallek|2003|p=376}} Zdravniki so domnevali, da so zdravila za zdravljenje Addisonove bolezni kot stranski učinek povzročila dvig [[libido|libida]].{{sfn|Reeves|1993|p=243}} Nekoč je britanskemu predsedniku vlade [[Harold Macmillan|Haroldu Macmillanu]] omenil: »Ugibam, kako je tebi, Harold? Če vsake tri dni nimam ženske, dobim grozne glavobole.«{{sfn|Reeves|1993|p=290}} Na Kennedyja je nemara vplivalo očetovo odprto razmerje z [[Gloria Swanson|Glorio Swanson]].{{sfn|Hagood|1998|p=139}} Po lastni izjavi Johna Kennedyja ml. naj bi oče sinu sam rekel, »naj leže z žensko, kot le gre pogosto«.{{sfn|Hagood|1998|p=139}} Kennedy je navdihoval lojalnost in vdanost svoji ekipi in podpornikom.{{sfn|Barnes|2007|p=116}} To naj bi vključevalo tudi »logistiko Kennedyjevih zvez … ki so zahtevale molčečnost in vdanost, kar je redko v napornih službah, ki jih zahtevajo uspešni politiki«.{{sfn|Reeves|1993|p=291}} Kennedy je verjel, da ga bodo prijateljski odnosi s predstavniki medijev obvarovali pred razkritjem spolnega življenja.{{sfn|Dallek|2003|p=478}} Med predsedniškimi volitvami leta 1960 je republikanski senator [[Hugh Scott]] omenil Kennedyjevo kandidaturo z besedami »to ni delo za plejboje«.<ref name=NYT_10-03-1960>''New York Times'' (1960), ''Kennedy assailed by 'Truth Squad' Republicans Assert Senator Is Too Often Absent - Term Him a 'Playboy' ''</ref> Scott, član republikanske »Skupine resnice«, je s tem mislil na Kennedyjevo vožnjo z jahto v kraju Hyannis Port, medtem ko je senat sprejemal zakonodajo o medicinski oskrbi starejših.<ref name=NYT_10-03-1960 /> Scott je še navedel, da je bil senator Kennedy odsoten z glasovanja v senatu 331-krat od 1.189 glasovanj, kar pa ne vključuje 36 glasovanj, ki jih je v letih 1953 do 1960 zamudil zaradi operacije.<ref name=NYT_10-03-1960 /> == Poimenovanja == [[Slika:JFK1968-Front&Back.jpg|thumb|200px|Kovanec za pol ameriškega dolarja (1968)<ref>{{navedi splet |url= http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F30A11FC3E5E147A93C4A81789D85F408685F9|title= News of Coins|accessdate= 22.1.2014|date= |format= |work= nytimes.com}}</ref>]] Zaradi njegove priljubljenosti so po njem med drugim poimenovani [[John F. Kennedy Space Center|Vesoljski center Kennedy]] na Floridi, [[John F. Kennedy International Airport|mednarodno letališče v New Yorku]], eden izmed [[Solomonovi otoki|Solomonovih otokov]], letalonosilka [[USS John F. Kennedy (CV-67)|USS ''John F. Kennedy'' (CV-67)]], gora Mount Kennedy v Kanadi (Yukon) ter mnoge ulice, avenije, zgradbe ter spomeniki po vsem svetu. Vsak bivši ameriški predsednik ustanovi svojo knjižnico, ki jo postavijo v kraju, od koder prihaja. Knjižnica John F. Kennedy Presidential Librery and Museum je v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]], izven centra, blizu obale.<ref>{{navedi splet |url= http://www.jfklibrary.org/|title= JFK Library|accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[družina Kennedy]] * [[Prekletstvo Kennedyjev|Prekletstvo Kennedyevih]] * [[atentat na Johna F. Kennedyja]] * [[koincidenca Lincoln-Kennedy]] == Viri in sklici == {{sklici|2}} == Bibliografija (v angleškem jeziku) == {{refbegin|20em}} * {{navedi knjigo | last1 = Alford | first1 = Mimi | author1-link = Mimi Alford | last2 = Newman | first2 = Judith | year = 2011 | title = Once Upon A Secret: My Affair with President John F. Kennedy and its Aftermath | publisher = Hutchinson | location = London | isbn = 978-0-09-193175-9 | ref = {{sfnRef|Alford|2011}} }} * {{navedi knjigo | last = Ballard | first = Robert D. | authorlink = Robert Ballard | year = 2002 | title = Collision With History: The Search for John F. Kennedy's PT 109 | url = https://archive.org/details/collisionwithhis0000ball | publisher = National Geographic | location = Washington, DC | isbn = 978-0-7922-6876-5 }} * {{navedi knjigo | last = Barnes | first = John | year = 2007 | title = John F. Kennedy on Leadership | url = https://archive.org/details/johnfkennedyonle00barn }} * {{navedi knjigo | last = Bilharz | first = Joy Ann | year = 2002 | origyear = 1998 | title = The Allegany Senecas and Kinzua Dam: Forced Relocation Through Two Generations | url = https://archive.org/details/alleganysenecask0000bilh | publisher = University of Nebraska Press | location = Lincoln | isbn = 978-0-8032-1282-4 }} * {{navedi knjigo | last1 = Blight | first1 = James G. | last2 = Lang | first2 = Janet M. | year = 2005 | title = The Fog of War: Eleven Lessons from the Life of Robert S. McNamara | url = https://archive.org/details/fogofwarlessonsf0000blig | publisher = Rowman & Littlefield | location = Lanham, Md. | isbn = 978-0-7425-4221-1 }} * {{cite journal | last = Bryant | first = Nick | year = jesen 2006 | title = Black Man Who Was Crazy Enough to Apply to Ole Miss | journal = The Journal of Blacks in Higher Education | issue = 53 }} * {{navedi knjigo| last = Bugliosi| first = Vincent| authorlink = Vincent Bugliosi| title = [[Reclaiming History]]: The Assassination of President John F. Kennedy| year = 2007| publisher = Norton |location=New York | isbn = 978-0-393-04525-3 }} * {{navedi knjigo | last = Dallek | first = Robert | authorlink = Robert Dallek | year = 2003 | title = [[An Unfinished Life: John F. Kennedy, 1917–1963]] | publisher = Little, Brown and Co | location = Boston, MA | isbn = 978-0-316-17238-7 }} * {{navedi knjigo | last = Donovan | first = Robert J. | authorlink = Robert J. Donovan | year = 2001 | origyear = 1961 | title = PT-109: John F. Kennedy in WW II | url = https://archive.org/details/pt109johnfkenned00dono_0 | edition = 40th Anniversary | publisher = McGraw Hill | isbn = 978-0-07-137643-3 }} * {{navedi knjigo | last1 = Dunnigan | first1 = James | authorlink1 = Jim Dunnigan | last2 = Nofi | first2 = Albert | authorlink2 = Albert Nofi | year = 1999 | title = Dirty Little Secrets of the Vietnam War | url = https://archive.org/details/dirtylittlesecre0000dunn_w1r1 | publisher = St. Martin's | isbn = 978-0-312-19857-2 }} * {{navedi knjigo | last1 = Dudley | first1 = Robert L. | last2 = Shiraev | first2 = Eric | year = 2008 | title = Counting Every Vote: The Most Contentious Elections in American History | url = https://archive.org/details/countingeveryvot0000dudl | publisher = Potomac Books | location = Dulles, Virginia | isbn = 978-1-59797-224-6 }} * {{navedi knjigo |ref=Eagles |last=Eagles |first=Charles W. |title=The Price of Defiance: James Meredith and the Integration of Ole Miss |url=https://archive.org/details/priceofdefiancej00eagl |publisher=The University of North Carolina Press |location=[[University of North Carolina]] |year=2009 |isbn=978-0-8078-3273-8}} * {{navedi knjigo | last = Frum | first = David | authorlink = David Frum | year = 2000 | title = How We Got Here: The '70s | url = https://archive.org/details/howwegothere70sd00frum | publisher = Basic Books | isbn = 978-0-465-04196-1 }} * {{navedi knjigo |ref=Gelfand |last=Gelfand |first=Mark I. |title=Responses of the Presidents to Charges of Misconduct |url=https://archive.org/details/responsesofpresi0000cvan |publisher=Delacorte Press |editor=C. Vann Woodward |location=[[New York City|New York]]|year=1974 |isbn=0-440-05923-2}} * Gleijeses, Piero. »Ships in the Night: The CIA, the White House and the Bay of Pigs«. ''Journal of Latin American Studies'', Feb., 1995, Vol. 27, no. 1, pp.&nbsp;1–42 (via [[JSTOR]]) ISSN 0022-216X * {{navedi knjigo | last = Gunston | first = Bill | year = 1978 | title = F-111 | url = https://archive.org/details/f1110000guns | publisher = Charles Scribner's Sons | isbn = 0-684-15753-5 }} * {{navedi knjigo | last = Hagood | first = Wesley | year = 1998 | title = Presidential Sex: From the Founding Fathers to Bill Clinton | url = https://archive.org/details/presidentialsexf0000hago | publisher = Citadel Pr. | isbn = 978-0-8065-2007-0 }} * {{navedi knjigo | last = Herst | first = Burton | year = 2007 | title = Bobby and J. Edgar: The Historic Face-Off Between the Kennedys and J. Edgar Hoover That Transformed America | url = https://archive.org/details/bobbyjedgarhisto00hers | publisher = Basic Books | isbn = 978-0-7867-1982-2 }} * {{navedi knjigo | last = Jewell | first = Elizabeth | year = 2005 | title = U.S. Presidents Factbook | url = https://archive.org/details/isbn_9780375720734 | publisher = Random House | location = New York | isbn = 978-0-375-72073-4 }} * {{navedi knjigo | last = Karnow | first = Stanley | authorlink = Stanley Karnow | year = 1991 | title = Vietnam, A History | url = https://archive.org/details/vietnamhistory00karn_0 | publisher = Penguin | isbn = 978-0-670-74604-0 }} * {{navedi knjigo | last = Kempe | first = Frederick | authorlink = Frederick Kempe | year = 2011 | title = Berlin 1961 | url = https://archive.org/details/berlin1961kenned0000kemp | publisher = G.P. Putnam's Sons | location = New York | isbn = 978-0-399-15729-5 }} * {{navedi knjigo | last = Kenney | first = Charles | year = 2000 | title = John F. Kennedy: The Presidential Portfolio | url = https://archive.org/details/johnfkennedypre00kenn | publisher = PublicAffairs | isbn = 978-1-891620-36-2 }} * {{navedi knjigo | last = Leaming | first = Barbara | year = 2006 | title = Jack Kennedy: The Education of a Statesman | url = https://archive.org/details/jackkennedyeduca0000leam | publisher = W. W. Norton | isbn = 978-0-393-05161-2 }} * {{navedi knjigo | last = Maier | first = Thomas | year = 2004 | title = The Kennedys: America's Emerald Kings | url = https://archive.org/details/kennedysamericas00maie_0 }} * {{navedi knjigo | last = McNamara | first = Robert S. | authorlink = Robert McNamara | year = 2000 | title = Argument Without End: In Search of Answers to the Vietnam Tragedy | url = https://archive.org/details/argumentwithoute0000mcna }} * {{navedi knjigo | last = Matthews | first = Chris | year = 2011 | title = Jack Kennedy | url = https://archive.org/details/jackkennedyelusi00matt | publisher = Simon & Schuster | isbn = 978-1-4516-3508-9 }} * {{navedi knjigo | last = O'Brien | first = Michael | year = 2005 | title = John F. Kennedy: A Biography | url = https://archive.org/details/johnfkennedybiog00obri | publisher = Thomas Dunne | isbn = 978-0-312-28129-8 }} * {{navedi knjigo | last = Osborne | first = Robert | year = 2006 | title = Leading Ladies: The 50 Most Unforgettable Actresses of the Studio Era | url = https://archive.org/details/leadingladies50m0000sarv | publisher = Chronicle Books | isbn = 978-0-8118-5248-7 }} * {{navedi knjigo |ref=Prouty |last=Prouty |first=Leroy Fletcher |title=JFK: The CIA, Vietnam, and the Plot to Assassinate John F. Kennedy |url=https://archive.org/details/jfkciavietnamplo0000prou_r5p5 |publisher=Skyhorse Publishing, Inc |location=[[Delaware State|Delaware]] |year=2011 |isbn=978-1-61608-291-8}} * {{navedi knjigo | last = Reeves | first = Richard | authorlink = Richard Reeves (American writer) | year = 1993 | title = President Kennedy: Profile of Power | url = https://archive.org/details/presidentkennedy00reev_0 | publisher = Simon & Schuster | location = New York | isbn = 978-0-671-64879-4 }} * {{navedi knjigo | last = Salt | first = Jermey | year = 2008 | title = The Unmaking of the Middle East: A History of Western Disorder in Arab lands | url = https://archive.org/details/unmakingofmiddle0000salt | publisher = University of California Press | location = Berkeley, CA | isbn = 978-0-520-25551-7 }} * {{navedi knjigo | last = Schlesinger | first = Arthur M. Jr | authorlink = Arthur M. Schlesinger, Jr. | title = [[A Thousand Days (book)|A Thousand Days: John F. Kennedy in the White House]] | origyear = 1965 | year = 2002 | publisher = Houghton Mifflin | location = Boston | isbn = 978-0-618-21927-8 }} * {{navedi knjigo | last = Sorensen | first = Theodore | authorlink = Ted Sorensen | title = Kennedy | url = https://archive.org/details/kennedys00sore | publisher = Bantam | location = New York | type = paperback | origyear = 1965 | year = 1966 | oclc = 2746832 }} * {{navedi knjigo | last = Tucker | first = Spencer | title = The Encyclopedia of the Vietnam War: A Political, Social, and Military History | publisher = ABC-CLIO | origyear = 1998 | year = 2011 | isbn = 978-1-85109-960-3 }} * {{navedi knjigo | last1 = Walton Jr. | first1 = Hanes | last2 = Smith | first2 = Robert C. | title = American Politics and the African American Quest for Universal Freedom | url = https://archive.org/details/isbn_2700321070383 | publisher = Addison, Wesley, Longman | year = 2000 | isbn = 0-321-07038-0 }} {{refend}} == Zunanje povezave == ; v angleščini * [http://www.nps.gov/jofi/index.htm Rojstna hiša predsednika JFK] * [http://www.historyplace.com/kennedy/gallery.htm Kennedy galerija] * [https://www.youtube.com/watch?v=XebG54eybsc Novi dom Jacka in Jackie Kennedy v Georgetownu] * [[Neil Diamond]], pesem »Sweet Caroline« [https://www.youtube.com/watch?v=1vhFnTjia_I] * [https://www.youtube.com/watch?v=Lm-X4dTg5sY Zgodovinsko restavrirana Bela hiša - voden ogled z Jackie Kennedy] * [http://www.youtube.com/watch?v=HKC2YnwekBk Happy Birthday Mr. President] * [http://www.c-spanvideo.org/program/153127-1 Predsednik Kennedy v Berlinu] * [http://www.rte.ie/archives/exhibitions/1722-john-f-kennedy/ JFK - sentimentalni obisk na Irskem] * [http://www.jfklibrary.org/Research/Research-Aids/Ready-Reference/JFK-Fast-Facts/I-Have-a-Rendezvous-with-Death.aspx I Have a Rendezvous with Death] * [http://www.youtube.com/watch?v=IVfIh-8nXyQ Atentat na Johna Kennedyja - Zadnji strel] * [https://www.youtube.com/watch?v=iU83R7rpXQY Zapruder Film Slow Motion] * [https://www.youtube.com/watch?v=oDbodTKnTjc&list=PL34615ECF072A08C9&index=1 Excellent JFK Documentary - Kdo je umoril JFK?] * [https://www.youtube.com/watch?v=3KJQkn6zUvM Pogreb Johna F. Kennedyja];[http://www.wissen-digital.de/lexikon/images/c/cf/Kennedy_familie.jpg 25. november 1963, John-John, 3. rojstni dan - zadnji pozdrav očetu]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://www.youtube.com/watch?v=dV9fAGb7fgw&feature=player_detailpage Jacqueline Kennedy na Irskem] * [http://www.jfk50.org/ JFK 50. obletnica] * [http://www.jfklibrary.org/JFK/Historic-Speeches.aspx JFK zgodovinski govori] * [http://www.youtube.com/user/JFKLF?feature=watch JFK videoposnetki];[https://www.youtube.com/watch?v=zdMbmdFOvTs ;27. april 1961 - The President and the Press];[https://www.youtube.com/watch?v=hnZBVYCEIqE ;17. oktober 1963 - JFK in Tito] * [http://www.whitehouse.gov/about/presidents/johnfkennedy JFK - uradna spletna stran Bele hiše] in fotografije [https://www.whitehouse.gov/photos-and-video/photogallery/november-2013-photo-day] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131121075351/http://www.whitehouse.gov/photos-and-video/photogallery/november-2013-photo-day |date=2013-11-21 }} ; v nemščini * [http://zeit.zdf.de/ZDFzeit/ZDFzeit-5991614.html Kennedy - Das Geheimnis der letzten Tage, ZDF Video] ; v slovenščini * [http://www.revijaobrazi.si/2011/10/najbolj-priljubljena-prva-dama-zda-/ Najbolj priljubljena prva dama ZDA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131106181110/http://www.revijaobrazi.si/2011/10/najbolj-priljubljena-prva-dama-zda-/ |date=2013-11-06 }} {{wikinavedek}} {{Zbirka|John F. Kennedy}} {{-}} {{USSenMA}} {{USpresidents}} {{Time Person of the Year}} {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kennedy, John F.}} [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški biografi]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Častniki Vojne mornarice Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjeni politiki]] [[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]] [[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Pulitzerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci škrlatnega srca]] [[Kategorija:Ameriški rimokatoličani]] [[Kategorija:Osebnosti vietnamske vojne]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Massachusettsa]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Massachusettsa]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali letališče]] [[Kategorija:Družina Kennedy]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Irski Američani]] [[Kategorija:Francoski Američani]] ltzqszdm423ffblqojrl3md63xdq3vn 0 67630 6676435 6629429 2026-05-16T11:43:41Z ~2026-29616-85 259992 6676435 wikitext text/x-wiki [[Slika:Klimt-missionaires-01.jpg|thumb|Spolni odnos med moškim in žensko na risbi avstrijskega slikarja [[Gustav Klimt|Gustava Klimta]] ]] cupcakes! {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] qnlf38r2i4f85zfvob0apz3fvpt6xhc 6676436 6676435 2026-05-16T11:43:49Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29616-85|~2026-29616-85]] ([[User talk:~2026-29616-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6628141 wikitext text/x-wiki [[Slika:Klimt-missionaires-01.jpg|thumb|Spolni odnos med moškim in žensko na risbi avstrijskega slikarja [[Gustav Klimt|Gustava Klimta]] ]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] kjbql3eluw6tlar3rjp0a5rogo9ablj 0 71376 6676202 6675677 2026-05-15T19:24:05Z Andrejj 94 ne relevantno 6676202 wikitext text/x-wiki {{for|slovenskega managerja|Boris Novak}} {{slog}} {{Infopolje Oseba |name = Boris A. Novak |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[zlata ptica]]<br />[[nagrada Prešernovega sklada]]<br />[[Sovretova nagrada]]<br />[[Jenkova nagrada]]<br />[[Častni znak svobode Republike Slovenije|častni znak svobode RS]]<br />[[Župančičeva nagrada]]<br />[[Veronikina nagrada]]<br />[[Prešernova nagrada]]<br />[[Levstikova nagrada]]<br />[[zlatnik poezije]] }} '''Boris A. Novak''' [bóris á novák], s polnim imenom '''Boris Ante Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramaturg|dramatik]], [[esejist]], [[prevajalec]], predavatelj, literarni teoretik, [[urednik]] in politični aktivist * [[3. december]] [[1953]], [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Boris A. Novak je eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Piše epsko-lirsko [[poezija|poezijo]], zlasti kratke pesnitve in [[sonetni venec|sonetne vence]]. == Življenje== Otroštvo je preživel v Beogradu, kjer je tudi dokončal [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Črka A med imenom in priimkom je povezana z imenoma obeh staršev saj sta se obe imeni začeli z A; oče je bil [[Ante Novak]], eden izmed prvih slovenskih [[partizan]]ov in [[politkomisar]], po poklicu [[statistik]], mati [[Anica Novak]] pa je bila [[novinar]]ka. Boris A. Novak je leta 1972 maturiral na [[Gimnazija Jožeta Plečnika|II. gimnaziji v Ljubljani]]. Študiral je [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[filozofija|filozofijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1978 in [[doktorat|doktoriral]] leta 1996. Delal je kot dramaturg v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama]] v Ljubljani (1980–1986), nato je bil vrsto let urednik literarne revije za [[otrok]]e ''[[Kurirček]]'' in 1991–1996 urednik literarnega programa za otroke v založbi DZS. V času politične gonje po izidu sporne 57. številke (1987) je opravljal dolžnost urednika [[Nova revija|Nove revije]]. V letih 1988/89 se je študijsko izpopolnjeval v [[Združene države Amerike|ZDA]]; s štipendijo [[IREX]] je raziskoval sodobno ameriško književnost in gledališče v [[Minneapolis|Minneapolisu]] na [[Univerza v Minnesoti|Univerzi v Minnesoti]]. Leta 1991 je na [[Univerza v Tennesseeju|Univerzi v Tennesseeju]] ([[Chattanooga]]) predaval o poeziji kot gostujoči profesor in nosilec Katedre odličnosti v humanističnih vedah, enega najprestižnejših ameriških akademskih nazivov. V letih 1991–1996 je bil predsednik slovenskega centra [[PEN]] in v letih 1994–2000 predsednik mirovnega komiteja pri mednarodnem PEN-u; organiziral je pomoč za [[begunec|begunce]] iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega [[Sarajevo|Sarajeva]], največjo humanitarno akcijo v zgodovini slovenskega in mednarodnega PEN-a. Kasneje se je angažiral tudi za pravice »izbrisanih«, Romov in beguncev. Leta [[2002]] je bil izvoljen za podpredsednika mednarodnega PEN-a. Doktorsko [[disertacija|disertacijo]] Recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji, ki je nastajala pod mentorstvom prof. dr. Evalda Korena na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je zagovarjal leta 1996. Odtlej predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sprva kot docent za primerjalno verzologijo, leta 2002 je bil izvoljen za izrednega profesorja za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2007 pa je postal redni profesor. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h [[knjiga]]m in mentor mnogim študentom pri pisanju zaključnih del. Leta 2017 je bil izvoljen za izrednega člana v razred za umetnosti [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), novembra 2020 pa tudi za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ([[HAZU]]). Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor mnogim študentom pri pisanju diplomskega dela. »S skrajno osebnim, boleče zrelim in izpovednim tonom nadaljuje, poglablja in razširja poetiko prejšnje zbirke ''Mojster nespečnosti'', [...] za katero je avtor prejel ugledno Jenkovo nagrado. Rdečo nit nove zbirke pa tvorijo ljubezenske pesmi, ki odpirajo novo stran v književnosti slovenske erotike.« (''Alba'', [[Založba Mladinska knjiga]], 1999). Več njegovih zbirk in pesniških izborov je prevedenih v tuje jezike, njegova poezija je uvrščena v številne antologije; prevaja tudi sam, zlasti iz francoščine in okcitanščine, pa tudi drugih jezikov. Njegov ''opus magnum'' je ep ''Vrata nepovrata'' (43.000 verzov na 2.300 straneh v treh knjigah: ''Zemljevidi domotožja'', ''Čas očetov'' in ''Bivališča duš''). V okviru društva PEN ali samostojno pogosto sodeluje v političnih akcijah, pobudah oziroma kot podpisnik ali pobudnik deklaracij in protestov. Med drugimi so znane njegove aktivnosti proti tujim jezikom na slovenski univerzi<ref>[https://www.delo.si/mnenja/pisma/dovolj-je-208454.html »Dovolj je!«] ''Delo'' 19. julij 2019</ref>, v podporo ''[[Izbrisani|izbrisanih]]'', posebnih pravic Romov <ref>[https://www.mladina.si/142770/pen-boris-a-novak-vs-janez-jansa/ PEN: Boris A. Novak vs. Janez Janša], ''Mladina'', 5. april 2013</ref> in proti t. i. sovražnemu govoru, pogosto pa se pojavlja tudi v konfliktih t. i. leve proti t. i. desnim političnim opcijam, najpogosteje v času vlad pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Leta 2013 je zaradi njegove pobude za izključitev politika Janeza Janše iz [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]] povzročil protestni [[Slovenski center PEN#Izključitev Janeza Janše 2013|izstop več vidnejših članov]], leta 2020 pa je s pismom ''Kulturniško pismo o janšizmu'' ponovno povzročil notranje razkole.<ref>[https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-jansizma-hud-spopad-v-drustvu-pisateljev-528133 Zaradi pisma o janšizmu hud spopad v društvu pisateljev], ''Siol'', 18. junij 2020.</ref> Dva od njegovih stricev sta bila profesor glasbe [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] in [[Mirko Novak]]. == Dela == ===Poezija=== *''Stihožitje'', 1977 *''Hči spomina'' (lirske pesnitve), 1981 *''1001 stih'' (pesnitev), 1983 *''Kronanje'' (sonetni venci),1984 *''Vrtnar tišine /Gardener of Silence'' (dvojezična slovensko-angleška izdaja z reporodukcijami slik Vide Slivniker Belantič), 1990 *''Oblike sveta'' (pesmarica pesniških oblik), 1991 *''Stihija'', 1991 *''Mojster nespečnosti'', 1995 *''Oblike srca'' (pesmarica pesniških oblik), 1997 *''Odsotnost'', 1999 *''Alba'', 1999 *''Odmev,'' 2000 *''Žarenje'', 2003 *''Obredi slovesa'', 2005 *''Dlaneno platno'' (izbrane pesmi), 2006 *''MOM – Mala Osebna Mitologija'', 2007 *''Satje'' (pesmi v prozi, napisane v letih 1975/76, objavljene 2010) *''Definicije'' (napisane v letih 1973-75, objavljene 2013) *''Oblike duha – zakladnica pesniških oblik'' (z 220 oblikami na 530 straneh), 2016 *''Vrata nepovrata – epos'' (1. knjiga: ''Zemljevidi domotožja'', 2014; 2. knjiga: ''Čas očetov'', 2015; 3. knjiga: ''Bivališča duš'', 2017). *''Lunin Koledar'' (praznična pesniška pratika), 2020 *''Svoboda je glagol'', 2022 *''Najina edina hiša'', 2025 ===Poezija za otroke=== *''Prebesedimo besede!'', 1981 *''Domišljija je povsod doma'', 1984 *''Periskop'', 1989 *''Blabla: pesmi in igre za male in velike tigre'', 1995 *''Zarja časa'' (upesnitve antičnih mitoloških zgodb, upodobljenih na platnih Narodne galerije v Ljubljani), 1997 *''Čarovnije sveta'', 1999 *''Kako rastejo stvari'' (izbor), 2004 *''Vserimje'' (izbor), 2012 ===Lutkovne in radijske igre za otroke=== *''V ozvezdju Postelje'',1983 *[[Kdo je napravil Vidku srajčico|''Kdo je napravil Vidku srajčico'']] (priredba po [[Fran Levstik|Franu Levstik]]<nowiki/>[[Fran Levstik|u]]), 1983 *''Prizori iz življenja stvari'', radijska izvedba 1991 *''Nebesno gledališče'' (1978) ter ''Mala in velika luna'' (1984) *''Stotisočnoga in druge igr''e ([[V ozvezdju Postelje|''V ozvezdju Postelje'']], [[Mojca Pokrajculja|''Mojca Pokrajculja'']] in ''Kdo je napravil Vidku srajčico''), 1995 *''Viteški turnir v Šiški'', 1997, 1998 ===Pravljice=== *''Nebesno gledališč''e (z [[Jerka Novak|Jerkom Novakom]]), 1990 *''Mala in velika Luna'', 1994 Pri ustvarjanju za mladino izhaja iz misli, da zven besed pomeni in pomen zveni. Avtorjeva želja v otroških zbirkah je, da bi se kljub svoji odraslosti čim bolj približal otroški sposobnosti v izmišljanju novih in prebesedenju starih besed ob tem sam vračal v otroštvo, ki ga tako pogreša. Ob podrobni analizi teh pesmi lahko ugotovimo, da se mu je ta želja uresničila. ===Dramatika=== '''-''' ''Dramski diptih'' (1988) : * ''Vojaki zgodovine'' (dramska kronika 1918–1948) * ''Hiša iz kart'' (igra) '''-''' ''Dramski triptih'' (2008) : *''Kasandra'' (tragedija v verzih – uprizorjena 2001) *''Lipicanci gredo v Strasbourg'' (tragikomedija – uprizorjena 2006) *''Knjiga je čevelj'' (drama) === Prevajalstvo === Prevaja predvsem [[francosko]] (simbolistično) poezijo (Mallarmé, Valléry, Verlaine, Edmond Jabès), tudi iz [[Okcitanščina|okcitanščine]] (prvi na Slovenskem: trubadurji), iz [[Angleščina|angleščine]] (Seamus Heaney – z [[Irena Zorko Novak|Ireno Zorko Novak]]), [[Nizozemščina|nizozemščine]] (Paul van Ostaijen, Monika van Paemel), južnoslovanskih (Josip Osti) in drugih jezikov. === Esejistika in spomini/biografika === * ''Ahac: Knjiga o [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]]'' (soavtorja [[Alenka Pirjevec]], [[Peter Vodopivec]]) (Beletrina, 2021). * ''Proslavljanja in poslavljanja: Literarno- in osebnozgodovinski eseji'' (Beletrina, 2025). ==Osnovna področja njegovega znanstvenoraziskovalnega dela== *'''primerjalna verzologija''' ([[pesniški jezik]])''':''' **''Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji'', 1995 **''Po-etika forme'', 1997 **''Mini-poetika'', 2001 **''Sonet'', 2004 **''Zven in pomen: študije o slovenskem pesniškem jeziku,'' 2005 **''Oblike duha: zakladnica pesniških oblik'', 2016 (3. razširjena izdaja priročnika, ki je izšel 1991 z naslovom ''Oblike sveta'', 1997 pa kot ''Oblike srca'') **''Spomin jezika, jezik spomina'': ''študije o pesniškem jeziku'', 2022 *'''srednjeveška in renesančna književnost:''' **''Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika'', 2003 *'''simbolizem:''' **''Simbolistična lirika'', 1997 (DZS: Zbirka Klasje) **''Pogledi na francoski simbolizem'', 2007 **''Mlečna cesta: Zvezdni simboli slovenske pesniške pokrajine'', 2025 (743 str.) *'''prevodoslovje:''' ''Salto immortale: študije o prevajanju poezije'' (v dveh zvezkih, 616 str.), 2011 == Nagrade, priznanja in odlikovanja == *[[Zlata ptica]], nagrada ''Zveze socialistične mladine Slovenije'' mladim umetnikom, za pesniško zbirko ''Stihožitje'' (1978) *tretja nagrada na natečaju Radia Slovenija za radijske igre, namenjene otrokom, za ''Nebesno gledališče'' (1978) *[[nagrada Prešernovega sklada]] za pesnitev ''1001 stih'' (1984) *[[Sovretova nagrada]] za prevod ''Mallarmejeve'' lirike (1990) *[[Jenkova nagrada]] Društva slovenskih pisateljev za pesniško zbirko ''Mojster nespečnosti'' (1995) *[[Zlati znak]] Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) SAZU za verzološko knjigo ''Oblika, ljubezen jezika'' (1998) *uvrstitev pravljice ''Mala in velika Luna'' na Častni seznam najboljših del za otroke in mladino, ki ga pripravlja [[IBBY]] (1998) *[[Častni znak svobode Republike Slovenije]] za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000) *[[Bosanski stećak]], za pesniški opus (2000) *uvrstitev izbora pesmi za otroke ''Kako rastejo stvari'' na seznam najboljših del Bele vrane (2005) *[[Vitez reda Akademskih palm|Vitez reda akademskih palm]] francoske republike (2008) *[[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju (2010) *[[Red umetnosti in književnosti|Vitez reda umetnosti in književnosti]] Republike Francije (2011)<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/francija-odlikovala-slovenske-viteze-reda-umetnosti-in-leposlovja/268873 RTVSLO.si - Francija odlikovala slovenske viteze reda umetnosti in leposlovja]</ref> *dopisni član francoske pesniške akademije ''[[Mallarmé]]'' *[[Župančičeva nagrada]] za prvi del epa ''Vrata nepovrata: Zemljevidi domotožja'' (2015) *izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (2017) *[[Veronikina nagrada]] za ep ''Vrata nepovrata'' (2017) *ep ''Vrata nepovrata'' razglašen za [[knjiga leta|knjigo leta]] na slovenskem knjižnem sejmu (2017) *[[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo (2018)<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018|archive-date=2018-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|url-status=dead}}</ref> *[[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo (2019) *[[zaslužni profesor]] Univerze v Ljubljani (2023) *[[Zlatnik poezije]] za posebne dosežke na področju [[Poezija|poezije]] (2024) *imenovan za dosmrtnega častnega predsednika mednarodnega Odbora pisateljev in pisateljic za mir (25. septembra 2024 ob štiridesetletnici odbora na 90. kongresu Mednarodnega PEN-a v Oxfordu, ker je organiziral humanitarno pomoč za pisatelje in pisateljice v obleganem Sarajevu) *redni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (2025) == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih verzologov]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * [http://www.sigledal.org/geslo/Boris_A._Novak Boris A. Novak], geslo na portalu SiGLEDAL {{-}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{SovretoviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Veronikini nagrajenci}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Boris A.}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski verzologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda umetnosti in leposlovja]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 7ehd6fa73gckq5or1g9fnjsijkq1x9u 0 71848 6676087 6659676 2026-05-15T13:06:25Z ~2026-29189-00 259934 Feng Mantian 6676087 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Vlado Kreslin | Background = person | Birth_name = Vlado Kreslin | Alias = | Instrument = [[Pevec|vokal]], [[ustna harmonika]], [[kitara]], [[klavir]], [[boben]] | Genre = [[rock]], [[folk]], [[etno]], [[folk revival]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1970–danes | Label = Založba Kreslin d.o.o | Associated_acts = Apollo, Špirit group, Horizont, [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]], [[Mali bogovi]], Beltinška banda }} '''Vlado Kreslin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]] in [[folk rock]] [[glasbenik]], * [[29. november]] [[1953]], [[Beltinci]]. == Življenjepis == Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v bandu ''Apollo''. Kot pevec je nastopal s skupinami Špirit group (Murska Sobota, 1973), Zodiac, Izvir, Horizont ([[Ljubljana]]) (1975–1978), Sanje in Avantura (Ljubljana) 1979. Leta 1980 je zmagal na [[slovenska popevka|slovenski popevki]] s skladbo ''Dan neskončnih sanj''. Leta 1983 se je priključil skupini [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]. Z njimi je posnel albuma ''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' 1986 ter ''[[Bogovi in ovce]]'' 1988. Nastopali so kot predskupina [[Rory Gallagher|Roryja Gallagherja]], [[R.E.M]], [[Michael Chapman|Michaela Chapmana]] in [[Bob Dylan|Boba Dylana]]. Leta 1991 je skupina prenehala delovati. Kreslin je vzporedno ustvarjal avtorsko glasbo, večinoma z soavtorjem in kitaristom [[Miro Tomassini|Mirom Tomassinijem]]. iz tega obdobja izhaja eden njegovih najbolj prepoznavnih hitov ''Tista črna kitara''. Leta 1991 se je pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih [[Beltinci|Beltincev]] - [[Beltinška banda|Beltinško bando]]. Posvetil se je ljudski glasbi in povzročil pravi preporod slovenske etno glasbe. Približal jo je mlajšim generacijam, demarginaliziral in rehabilitiral je [[prekmurščina|prekmursko narečje]]. Z bandom [[Mali bogovi]] in [[Beltinška banda|Beltinško bando]] je pričel združevati včeraj in danes, lokalno in globalno. V [[Beltinška banda|Beltinški bandi]] delujeta sedaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov. Najstarejši je Kreslinov oče, [[Milan Kreslin]] (rojen 1928). Kreslin pogosto sodeluje z drugimi glasbeniki, iz Slovenije ([[Siddharta]], [[Gal Gjurin|Gal]] in [[Severa Gjurin]]) in tujine ([[Allan Taylor]], Andy Irvine,[[The Walkabouts]], [[Rade Šerbedžija]], [[Parni valjak]], [[Hans Theessink]], [[Vlatko Stefanovski]], [[Chris Eckman]], [[Damir Imamović]], [[Dubliners]], [[Antonella Ruggiero]], [[Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra]], [[Ferus Mustafov]], [[Freres Guisse]], Divanhana, Senidah, Feng Mantian). Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge. Leta 2009 je na gostovanju na Univerzi Yale prejel častni naziv Quincey Porter Fellow. Novembra 2018 je bil premierno predstavljen biografski dokumentarec [[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]], ki ga je režiral [[Miran Zupanič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlado Kreslin|url=https://www.kreslin.com/pm/katalog/dokumentarni-film-poj-mi-pesem/|website=www.kreslin.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> Istega leta je na Festivalu šansona v Šibeniku prejel prvo nagrado. Leta [[2020]] je prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]],<ref>{{Navedi splet|title=Ježkova nagrada letos v roke ljubljencu občinstva Vladu Kreslinu|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkova-nagrada-letos-v-roke-ljubljencu-obcinstva-vladu-kreslinu/539962|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin: "Tudi v teh časih nas rešuje ustvarjalnost"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkov-nagrajenec-vlado-kreslin-tudi-v-teh-casih-nas-resuje-ustvarjalnost/540276|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> leta 2021 pa [[Zlata piščal (nagrada)|Zlato piščal]] za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Kreslinu Zlata piščal za življenjsko delo - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/62534/Kreslinu_Zlata_piscal_za_zivljenjsko_delo|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Zlata piščal za življenjsko delo Vladu Kreslinu|url=https://www.sta.si/2902914/zlata-piscal-za-zivljenjsko-delo-vladu-kreslinu|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-24}}</ref> Je trikratni dobitnik nagrade Trusted Brand Reader's Digest (2015, 2021, 2022). Junija 2022 je prejel Red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti, predsednika republike Slovenije. === Zasebno === Je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]] z ženo in tremi otroki. == Diskografija == [[Slika:Pero Lovšin and Vlado Kreslin.jpg|sličica|260x260_pik|S [[Peter Lovšin|Perom Lovšinom]].]] === Albumi === * ''Vlado Kreslin'', kaseta (ZKP RTV Ljubljana, 1985) *''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' - Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1986) *''[[Bogovi in ovce|Bogovi in ovce]]'', Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1988) *''Namesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (ZKP RTV Ljubljana, 1991) *''Spominčice'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD Bistrica,1992) *''Najlepša leta našega življenja'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD (Bistrica, 1993) *''Nekega jutra, ko se zdani'' - Vlado Kreslin in Mali bogovi CD (Bistrica,1994) *''Pikapolonica -'' Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda CD (Čarna, 1996) *''Muzika'' - Vlado Kreslin CD (Čarna,1998) *''Ptič'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2000) *''Kreslinčice'' - Vlado Kreslin 2 CD (Založba Kreslin, 2002) *''Woyzeck'' - Vlado Kreslin in igralci SNG DRama Ljubljana CD (Drama SNG, 2002) *''Generacija'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2003) *''Koncert'' - CD in 2 DVD (Založba Kreslin, 2005) *''[[Cesta (album)|Cesta]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2007) *''Cesta - Vlado Kreslin'' razširjena izdaja, CD(Založba Kreslin, 2009) *''Drevored'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2010) *''Cankarjev dom LIVE - Vlado Kreslin 1992-2011'', posnetki s koncertov v Cankarjevem domu, CD, (Založba Kreslin, 2011) *''Čarobnice'' - Vlado Kreslin 3 CD (Založba Kreslin, 2013) *''Umjesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (Dallas, 2013) *''Če bi midva se kdaj srečala'' - Vlado Kreslin CD, (Založba Kreslin, 2015) *Balkan Reunion - Barcelona Gipsy & Klezmer Orchestra & Vlado Kreslin CD (Diggers Music, Barcelona, 2016) *Never Lose Your Soul - Guisse - Kreslin - Leonardi CD (Intek, 2017 *Greatest HIts - Vlado Kreslin 2 CD (Croatia Records, 2019) *''[[Kreslinovanje]] - Vlado Kreslin'' LIVE 2 CD (ZKP RTV SLO, 2019) *Kreslinovanje - Vlado Kreslin LIVE 2 LP (ZKP RTV SLo, 2019) *''[[Kaj naj ti prinesem, draga|Kaj naj ti prinesem, draga]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2019) *Namesto koga roža cveti LP (ZKP RTV, 2021) Živo - Vlado Kreslin in Teo Collori & Momento Cigano CD (Založba Kreslin, 2022) Kje si b'la doslej CD (Založba Kreslin, 2023) Križanke 2023 - Koncert, CD (Založba Kreslin, 2024) Izštekanih 10 Poklon Vladu Kreslinu, dvojni LP (ZKP RTV, 2024) == Knjige == * 1991 - ''Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana'' - Vlado Kreslin in Zoran Predin (Lokvanj in Založba M&M) * 1999 - ''Besedila pesmi'' - Vlado Kreslin, besedila s prevodi v nemški, italijanski in angleški jezik ter kratek jezikovni vodič (Založba Drava, Celovec in Založba Čarna, Ljubljana) * 1999 - ''Pesmarica'' - 38 notnih zapisov in besedil, esejev (Založba Kreslin) * 2003 - ''Vriskanje in jok'' - pesniška zbirka (Založba GOGA); ponatis 2025 * 2006 - ''Venci'' - Povest o Beltinški bandi, pesniška zbirka in DVD (Založba Kreslin) * 2009 - ''Pojezije'' - pesniška zbirka (Založba Kreslin) * 2010 - ''Umijesto koga ruža cvijeta'' (prevod A.Burić, založba Šahinpahić, Sarajevo) * 2010 - ''Prije nego otvoriš oči'' (prevod G.Filipi, založba Dominović, Zagreb) * 2012 - ''Instead of Whom Does the Flower Bloom'' - The Poems of Vlado Kreslin (prevod Urška Charney, založba Guernica Editions Inc.) * 2018 - ''Zakartana ura'' (Beletrina) * 2019 - ''Prokockani sat'' (prevod Marina Vujčić, Ivan Sršen, Sandorf Zagreb) == Film == [[Slika:Vlado Kreslin Mary Coughlan 15082011 2s.jpg|thumb|270px|Vlado Kreslin z [[Mary Coughlan]] v [[Crikvenica|Crikvenici]]]] *''Ljubezni Blanke Kolak'' (B.Jurjaševič), glasba, 1986 *''[[Čisto pravi gusar]]'' (A.Tomašič), glasba, 1986 *''[[Korak čez (TV drama)|Korak čez]]'' (Igor Šmid), glasba Martin Krpan, 1988 *''Nekdo drug'', vloga, 1989 *''[[Halgato]]'' (A.Mlakar) vloga in glasba, 1994 *''Poredušov Janoš'' (A.Tomašič), glasba, 1998 *''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll|Traktor, ljubezen in rock'n'rol]]'' ( B.Djurić), vloga, 2006 *''[[Poj mi pesem]]'' (M.Zupanič), biografski dokumentarec, 2018 == TV serije == * ''[[Geniji ali genijalci]]'' (Babič, Vozny), glasba, 1985 == Gledališče == *''Rocky Horror Picture show'', kot Riff Raff, Drama SNG Maribor,1988 *''Jermanovo seme'', v vlogi samega sebe, Drama SNG Maribor, 1993 *''Faust TV'', kot Faust, Drama SNG Maribor,1996 *''Woyzeck'', glasba, DRama SNG Ljubljana, 2002 *''Three Other Sisters'', vloga in glasba, Theatre Gigante, Milwaukee,2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kreslin, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Beltinška banda]] [[Kategorija:Mali bogovi]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Martin Krpan (glasbena skupina)]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Vlado Kreslin| ]] [[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski orgličarji]] jgt7hxynzbn2bugb9depr8vn5nmq6o4 0 72271 6676420 6618305 2026-05-16T11:22:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stephen E. »Steve« Haggerty''', [[Američani|ameriški]] [[geofizik]], * [[1938]], [[Transvaal]], [[Južnoafriška unija]], † [[2. januar]] [[2026]], [[Miami]], [[ZDA]]. Leta 1968 je doktoriral iz [[geologija|geologije]] in geofizike na [[Univerza v Londonu|Univerzi v Londonu]]. Po tistem je odšel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na triletno podoktorsko usposabljanje v Geofizikalnem laboratoriju v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], nato leta 1971 postal predavatelj na [[Univerza Massachusettsa|Univerzi Massachusettsa]]. Tu je deloval do leta 2002, ko je postal predavatelj na Mednarodni univerzi Floride v [[Miami]]ju.<ref name="UniMass">{{navedi splet |url=http://www.geo.umass.edu/faculty/haggerty/ |title=Stephen E. Haggerty |publisher=Massachusetts University |accessdate=19.1.2012}}</ref><ref name="UniFlo">{{navedi splet| url=http://casgroup.fiu.edu/faculty/144/1264645440_Full_CV.pdf |title=Stephen E. Haggerty - CV |publisher=Florida International University |accessdate=19.1.2012}}</ref> Ukvarjal se je predvsem z raziskovanjem nastanka [[magmatska kamnina|magmatskih kamnin]] (petrogenezo), oblikovanja zgornjega [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]] in [[meteorit]]ov ter vzorcev kamnin z [[Luna|Lune]]. 10 let je deloval kot raziskovalni vodja misij zbiranja vzorcev v okviru ameriškega [[Program Apollo|programa Apollo]] in sovjetskega [[program Luna|programa Luna]]. Opisal in poimenoval je šest novih [[mineral]]ov, od tega enega z Lune.<ref name="UniMass"/><ref name="UniFlo"/> Njegovo najodmevnejše delo je [[spektroskopija|spektroskopska]] analiza t. i. »črnih diamantov«, na podlagi katere je postavil [[hipoteza|hipotezo]], da ti minerali niso nastali globoko v Zemljini skorji kot običajni [[diamant]]i, temveč so na Zemljo prišli z meteoritskim rojem pred več milijardami let.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sciencedaily.com/videos/2007/0612-mystery_diamonds.htm |title=Mystery Diamonds |work=Science Daily |date=1.6.2007 |accessdate=19.1.2012 |archive-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111228141115/http://www.sciencedaily.com/videos/2007/0612-mystery_diamonds.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novico| url=http://discovermagazine.com/2008/jan/diamonds-from-outer-space |title=60. Diamonds From Outer Space |author=Sasso, Anne |date=januar 2008 |work=Discover Magazine}}</ref> Po njem so poimenovali [[mineral]] [[haggertyit]].<ref>{{navedi revijo |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/am/vol83/AM83_1323.pdf |title=Haggertyite, a new magnetoplumbite-typte titanate mineral from the Prairie Creek (Arkansas) lamproite |author=Gray, Ian E. s sod |year=1998 |journal=American Mineralogist |volume=83 |pages=1323–1329 |access-date=2012-01-19 |archive-date=2006-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060906000400/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/am/vol83/AM83_1323.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ameriških geofizikov]] == Zunanje povezave == * [http://www.cies.org/stories/s_shaggerty.htm Fulbright Scholar Stories: Stephen Haggerty] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110917011556/http://www.cies.org/stories/s_shaggerty.htm |date=2011-09-17 }} {{physicist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Haggerty, Steve}} [[Kategorija:Ameriški geofiziki]] [[Kategorija:Fulbrightovi štipendisti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Londonu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Massachusettsa]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali mineral]] 05x63awn7keu93049mnftkq5ykjwa15 0 72816 6676350 6561614 2026-05-16T08:37:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676350 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | name = Sokol plenilec | image = Falco cherrug 1 (Bohuš Číčel).jpg | status = EN | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=BirdLife International |year= 2021 |title= ''Falco cherrug'' |page= e.T22696495A204182473 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22696495A204182473.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | genus = Falco | parent = Falco (Hierofalco) | species = cherrug | authority = [[John Edward Gray|Gray, JE]], 1834 | range_map = FalcoCherrugIUCN2019 2.png | range_map_caption = Range of ''F. cherrug'' {{leftlegend|#00FF00|Gnezdenje|outline=gray}} {{leftlegend|#008000|Celo leto|outline=gray}} {{leftlegend|#00FFFF|Prelet|outline=gray}} {{leftlegend|#007FFF|Ne-gnezdenje|outline=gray}} | synonyms = *''Falco altaicus'' {{small|([[Mikhail Aleksandrovich Menzbier|Menzbier]], 1891)}} *''Hierofalco altaicus'' {{small|(Menzbier, 1891)}} }} '''Sokol plenilec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Falco cherrug''''') je [[ptiči|ptič]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[sokoli|sokolov]]. Ta vrsta živi od srednje [[Evropa|Evrope]] proti vzhodu čez [[Azija|Azijo]] do [[Mandžurija|Mandžurije]]. V glavnem se selijo, razen v najjužnejših predelih območja, kjer prezimujejo v [[Etiopija|Etiopiji]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], severnem [[Pakistan]]u in na zahodu [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. == Opis == Ta sokol je po telesnem ustroju nekoliko mogočnejši od [[sokol selec|sokola selca]] in je zelo podoben [[arktični sokol|arktičnemu sokolu]]. Velik je 45–57 cm in ima razpon [[krilo|kril]] med 97–126 cm. Samec tehta 730–990 g, samica pa 970–1.300 g.<ref name="hbw" >Orta, J., Boesman, P., Sharpe, C.J. & Marks, J.S. (2019). Saker Falcon (''Falco cherrug''). In: del Hoyo, J., Elliott, A., Sargatal, J., Christie, D.A. & de Juana, E. (eds.). Handbook of the Birds of the World Alive. Lynx Edicions, Barcelona. (retrieved from https://www.hbw.com/node/53244 on 15 February 2019).</ref> Od selca ima tudi nekoliko širše peruti in daljši [[rep]], ki ga med jadranjem v [[vzgornik]]u drži široko razprtega. Leta s počasnimi zamahi in za sokola neizrazito veliko jadra in drsi po zraku. Po zgornji strani telesa je rjav, po spodnji pa svetlo pegast in ima svetlo glavo. == Razširjenost == Sokol plenilec je ujeda [[stepa|stepskih]] ravnic z redkim drevjem, [[polpuščava|polpuščav]] in gorskega sveta. Razširjen je od jugovzhodne [[Evropa|Evrope]] do [[Transbajkal]]a ter proti jugu do [[Himalaja|Himalaje]]. [[Hrana|Hrani]] se z manjšimi [[glodavci]] do velikosti [[zajec|zajca]] ter s [[ptice|pticami]] do velikosti [[raca|rac]], redkeje pa tudi z večjimi [[žuželke|žuželkami]]. [[Plen]] napada v horizontalnem letu in nanj le redko strmoglavi. Sokol plenilec je delna [[Selitev ptic|selivka]], ki prezimuje v srednji [[Afrika|Afriki]], le na skrajnem jugu življenjskega prostora je stalnica. Gnezdi aprila in maja v [[gnezdo|gnezdih]] na tleh ali na drevesih, kamor [[samica]] znese od 3 do 6 [[jajce|jajc]]. == Podvrste == Sokol plenilec ima štiri uradno priznane podvrste:<ref name="u088">{{cite web | title=Seriemas, falcons – IOC World Bird List | website=IOC World Bird List – Version 14.2 | date=2025-02-20 | url=https://www.worldbirdnames.org/new/bow/falcons/ | access-date=2025-08-22}}</ref> * ''F.c. cherrug'' - nominativna podvrsta, razširjena od srednje Evrope do srednje Azije; * ''F.c. coatsi'' - podvrsta iz puščavskih območij zahodnega in južnega Kazahstana ter Uzbekistana; * ''F.c. milvipes'' - tipska podvrsta, razširjena na večjem delu srednje Azije; * ''F.c. hendersoni'' - podvrsta, ki živi na visokih nadmorskih višinah Tibeta in planote Činghaj. Na severovzhodnem robu območja razširjenosti, v gorovju [[Altaj]], se pojavljajo nekoliko večji, temnejši in močneje pegasti na spodnji strani telesa. Ti, znani kot ''[[Altajski sokol|altajski sokoli]]''. V preteklosti so jih nekateri obravnavali kot samostojno vrsto ''Falco altaicus'' bodisi kot [[hibrid]] med sokolom selcem in arktičnim sokolom. Danes pa večina strokovnjakov meni, da gre le za posebno obliko sokola selca, kar potrjujejo tudi novejše genetske raziskave.<ref name="hbw" /><ref name="Orta" /> Glede na nedavno raziskavo<ref name="ScientificReports" /> so altajski sokoli genetsko prepleteni z azijsko populacijo sokolov plenilcev in ne tvorijo ločene skupine. To pomeni, da predstavljajo le barvno različico, ne pa za samostojno vrsto. ==Ohranitveno stanje== [[BirdLife International]] to vrsto uvršča med [[Ogrožena vrsta|ogrožene]] zaradi hitrega upada populacije, zlasti na gnezdiščih v Srednji Aziji. Po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so [[Združeni arabski emirati]] postali glavni cilj za tisoče sokolov, ujetih in prodanih za visoke zneske na črnem trgu. Ocenjuje se, da [[Kazahstan]] vsako leto izgubi do 1000 sokolov plenilcev.<ref name=Antelava2007/> Vrsta je ogrožena tudi zaradi uničevanja življenjskega prostora. Populacija je bila leta 2004 ocenjena na 7.200 do 8.800 odraslih osebkov. Ker pa ti sokoli pojavljajo v zelo nizki gostoti na velikih in odročnih območjih, je njihovo število težko natančno oceniti. Raziskava z modeliranjem podnebnih niš so zato predlagale usmerjene popise na posebej določenih območjih.<ref>{{Cite journal|last1=Sutton|first1=Luke J.|last2=Puschendorf|first2=Robert|date=2020|title=Climatic niche of the Saker Falcon ''Falco cherrug'': predicted new areas to direct population surveys in Central Asia|journal=Ibis|volume=162|issue=1|pages=27–41|doi=10.1111/ibi.12700|issn=1474-919X|hdl=10026.1/13028|s2cid=92029395 |hdl-access=free}}</ref> V ZDA, Kanadi in Evropi potekajo številni programi [[Vzreja v ujetništvu|vzreje v ujetništvu]]. Najbolj izrazit upad populacije v Aziji je bil opažen v [[Kazahstan|Kazahstanu]] in [[Uzbekistan|Uzbekistanu]]. Nasprotno pa na [[Madžarska|Madžarskem]] ostaja močno zaščitena in relativno številčna populacija. Ti sokoli so zelo dovzetni za [[Ptičja gripa|ptičjo gripo]]. Pri posameznih primerkih so odkrili okužbe z visoko patogenima sevoma H5N1 (v [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]]) in H7N7 (v [[Italija|Italiji]]).<ref name=Lierz2007/> <gallery> Faucon sacre MHNT.jpg|Jajce Saker Falcon RWD3.jpg|Ujeta ptica, Carolina Raptor Center, ZDA Saker_Falcon_RWD4.jpg|Ujeta ptica, Carolina Raptor Center Sakerfalcon.JPG|Ujeta ptica, [[Chew Valley Lake]], [[Anglija]] Сокол балобан на обучении (Falco cherrug).jpg|Treniranje sokola v [[Moskva|Moskvi]] Falco cherrug Qatar.jpg|Ujeta ptica, Chew Valley Lake, Anglija Aa_saker_female.jpg|Ujeta ptica Sakerfalke beim Wenden in der Luft - Zuschnitt.jpg|Ptica v letu na ptičji razstavi </gallery> == Uporaba v sokolarstvu == Sokol plenilec se v [[Sokolarstvo|sokolarstvu]] uporablja že tisoče let in velja za eno najbolj cenjenih vrst, podobno kot [[arktični sokol]]. Je zelo hiter in močan, zato je primeren za lov na srednje velike in velike ptice. Doseže hitrost med 120 in 150 km/h in se nenadoma spusti na svoj plen. <ref>{{Navedi splet|url=https://saker-info.at/biology.html|title=The Saker Falcon in Austria/biology|accessdate=2020-12-27}}</ref> Včasih ga križajo s [[Sokol selec|sokolom selcem]], pri čemer nastanejo ptice, ki se uporabljajo za nadzor večjih vrst ptic, ki jih ljudje štejejo za škodljivce.<ref>{{Navedi splet|title=Hybrid Birds of Prey|url=https://raptoriduk.tripod.com/hybrid_raptors.htm|accessdate=27 May 2023|archive-date=2025-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250220185814/https://raptoriduk.tripod.com/hybrid_raptors.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hybrid Falcons|url=https://effectivebirdcontrol.co.uk/the-hawks-we-fly/hybrid-falcons/|website=Effective Bird Control|accessdate=27 May 2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=Antelava2007>{{cite news |last=Antelava |first=Natalia |title=Kazakhs use eagle to save rare falcon |newspaper=BBC News |date=5 August 2007 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6932299.stm}}</ref> <ref name="ScientificReports">{{cite journal | last1=Zinevich | first1=Liudmila | last2=Prommer | first2=Mátyás | last3=Laczkó | first3=Levente | last4=Rozhkova | first4=Daria | last5=Sorokin | first5=Alexander | last6=Karyakin | first6=Igor | last7=Bagyura | first7=János | last8=Cserkész | first8=Tamás | last9=Sramkó | first9=Gábor | title=Phylogenomic insights into the polyphyletic nature of Altai falcons within eastern sakers (Falco cherrug) and the origins of gyrfalcons (Falco rusticolus) | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=13 | issue=1 | date=2023-10-18 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-023-44534-4 | doi-access=free | url=https://www.nature.com/articles/s41598-023-44534-4.pdf | access-date=2025-08-22 | page=}}</ref> <ref name=Lierz2007>{{Cite journal |last1=Lierz |first1=Michael |first2=Hafez M. |last2=Hafez |first3=Robert |last3=Klopfleisch |first4=Dörte |last4=Lüschow |first5=Christine |last5=Prusas |first6=Jens P. |last6=Teifke |first7=Miriam |last7=Rudolf |first8=Christian |last8=Grund |first9=Donata |last9=Kalthoff |first10=Thomas |last10=Mettenleiter |first11=Martin |last11=Beer |first12=Timm |last12=Harder |title=Protection and Virus Shedding of Falcons Vaccinated against Highly Pathogenic Avian Influenza A Virus (H5N1) |journal=Emerging Infectious Diseases |volume=13 |issue=11 |pages=1667–1674 |publisher=Centers for Disease Control |date=November 2007 |pmid=18217549 |doi=10.3201/eid1311.070705 |pmc=3375792}}</ref> <ref name="Orta">{{cite encyclopedia |last=Orta |first=Jaume |year=1994 |number=57 |entry=Saker Falcon |editor1-last=del Hoyo |editor1-first=Josep |editor2-last=Elliott |editor2-first=Andrew |editor3-last=Sargatal |editor3-first=Jordi |title=Handbook of Birds of the World |volume=2: New World Vultures to Guineafowl |pages=[https://archive.org/details/handbookofbirdso0001unse/page/273 273–274, plate 28] |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona |isbn=84-87334-15-6 |url=https://archive.org/details/handbookofbirdso0001unse/page/273 }}</ref> }} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Falco cherrug}} {{Wikispecies|Falco cherrug}} * {{Avibase|name=Falco cherrug}} * {{InternetBirdCollection|saker-falcon-falco-cherrug}} * {{VIREO|Saker+Falcon}} * {{Xeno-canto species|Falco|cherrug|Saker falcon}} {{taxonbar|from=Q165974}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sokoli]] [[Kategorija:Ptiči Afrike]] [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Ptiči Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834]] [[Kategorija:Ptiči Slovenije]] kb1vz5bj7ywwdtng2xypsxkdpizj9zv 0 73564 6676108 6660671 2026-05-15T14:38:29Z ~2026-29207-60 259939 /* V */ 6676108 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] tiqu6c2m7xtyb4numo8tbhfvhu2kyw9 0 77782 6676282 6662164 2026-05-16T00:19:09Z Janezdrilc 3152 /* Imenovani škofje brez škofovskega posvečenja */ + 2 6676282 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[škof]]ov.''' Imena škofij so zaradi možnosti sortiranja zapisana v današnji obliki. Škofje, ki so prejeli imenovanje za škofa, niso pa iz kakršnegakoli razloga prejeli tudi [[Škofovsko posvečenje|škofovskega posvečenja]], so navedeni v posebnem poglavju. __TOC__ == Seznam == {{Compact ToC|center=yes}} {| class="wikitable" ! colspan=2 | Legenda |- | {{legend2|#cdf6cd|še živeči škofje (24)|border=solid 1px #AAAAAA}} | {{legend2|gold|svetniški škofje (5)|border=solid 1px #AAAAAA}} |} {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Sidro|A}} | [[Alojzij Ambrožič]] | 27. januar 1930, [[Gabrje, Dobrova - Polhov Gradec|Gabrje]]<br>26. avgust 2011, [[Toronto]] | {{datum rojstva|1976|5|27}} | [[Nadškofija Toronto|Toronto]], Kanada | najprej pomožni škof, nato koadjutor, nadškof metropolit ter kardinal |- {{Sidro|B}} | [[Jožef Balant]] | 28. januar 1763, [[Nova vas pri Lescah]]<br>11. maj 1834, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1818|11|22}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] |škof, nato nadškof in metropolit |- style="background-color:gold;" | [[Friderik Baraga]] | 28. junij 1797, [[Knežja vas]]<br>19. januar 1868, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1853|11|1}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | misijonar, prvi škof (prej apostolski vikar), častitljivi Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jurij Bizjak]] | 22. februar 1947, [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{datum rojstva|2000|7|5}} | [[Škofija Koper|Koper]] |pomožni, nato redni škof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Vinko Bokalič Iglič]] | rowspan=2 | 11. junij 1952, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2010|5|29}} | [[Nadškofija Buenos Aires|Buenos Aires]], Argentina | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Nadškofija Santiago del Estero|Santiago del Estero]], Argentina | nadškof, [[primas Argentine]] in [[kardinal]] (vse 2024) |- {{Sidro|C}} {{Živi}} | [[Alojzij Cvikl]] | 19. junij 1955, [[Celje]] | {{datum rojstva|2015|4|26}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | nadškof in metropolit; jezuit |- {{Sidro|D}} | [[Maksimilijan Držečnik]] | 5. oktober 1903, [[Zgornja Orlica]]<br>13. maj 1978, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1946|12|15}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, nato redni škof |- {{Sidro|G}} {{Živi}} | rowspan=2 | [[Andrej Glavan]] | rowspan=2 | 16. oktober 1943, [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2000|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator |- {{Živi}} | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | prvi škof |- | rowspan=2 | [[Ivan Nepomuk Glavina]] | rowspan=2 | 13. april 1828, [[Boršt, Italija|Boršt]]<br>10. november 1899, [[Trst]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1878|10|6}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- style="background-color:gold;" | [[Janez Frančišek Gnidovec]] | 29. september 1873, [[Veliki Lipovec]]<br>3. februar 1939, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1924|11|30}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | lazarist, častitljivi Božji služabnik |- | [[Andrej Gollmayer]] | 28. november 1797, [[Radovljica]]<br>17. marec 1883, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1855|6|3}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- | [[Vekoslav Grmič]] | 4. junij 1923, [[Dragotinci, Sveti Jurij ob Ščavnici|Dragotinci]]<br>21. marec 2005, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1968|4|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni, po letu 1980 samo naslovni škof |- {{Sidro|H}} {{Živi}} | [[Stanislav Hočevar]] | 12. november 1945, [[Jelendol, Škocjan|Jelendol]] | {{datum rojstva|2000|5|24}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit, predsednik [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] |- {{Sidro|J}} | rowspan=2 | [[Blaž Jaklin]] | rowspan=2 | 8. september 1644, [[Murska Sobota]]<br>17. oktober 1695 | rowspan=2 | {{datum rojstva|1689|3|13}} | [[Škofija Knin|Knin]] | |- | [[Škofija Nitra|Nitra]], Slovaška | |- {{Živi}} | [[Anton Jamnik]] | 27. julij 1961, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2006|1|8}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Anton Bonaventura Jeglič]] | rowspan=2 | 29. maj 1850, [[Begunje]]<br>2. julij 1937, [[Stična]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1897|9|12}} | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH | pomožni škof |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | po upokojitvi naslovni nadškof |- | [[Janez Jenko]] | 5. maj 1910, [[Mavčiče]]<br>24. december 1994, [[Koper]] | {{datum rojstva|1964|9|6}} | [[Škofija Koper|Koper]] | naslovni škof in apostolski administrator Slovenskega Primorja, nato prvi škof obnovljene Škofije Koper |- | [[Andrej Jordan]] | 29. november 1845, [[Gorica]]<br>4. oktober 1905, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1902|7|20}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Živi}} | [[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] | 10. junij 1952, [[Kočevje]] | {{datum rojstva|2001|10|6}} | | nuncij, naslovni nadškof |- | [[Anton Kavčič]] | 8. december 1743, [[Idrija]]<br>17. marec 1814, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1805|11|3}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|K}} | rowspan=2 | [[Andrej Karlin]] | rowspan=2 | 15. november 1857, [[Stara Loka]]<br>5. april 1933, [[Maribor]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1911|3|19}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | [[Martin Kmetec]] | 10. november 1956, [[Ptuj]] | {{datum rojstva|2021|2|2}} | [[Nadškofija Izmir|Izmir]], Turčija | nadškof, minorit |- {{Živi}} | [[Marko Kovač]] | 10. januar 1981, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|2026|1|31}} | [[Nadškofija Zagreb|Zagreb]] | pomožni škof, po rodu Hrvaški Slovenec |- {{Živi}} | [[Janez Kozinc]] | 21. avgust 1975, [[Celje]] | {{datum rojstva|2025|9|14}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Franc Kramberger]] | 7. oktober 1936, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1980|12|21}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | redni škof, 2006–2011 prvi mariborski nadškof in metropolit |- | [[Franc Ksaver Kutnar]] | 26. oktober 1793, [[Šentvid pri Stični]]<br>8. marec 1846, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1844|3|3}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof slovenskega rodu |- | [[Jožef Kvas]] | 9. september 1919, [[Zalog pri Cerkljah]]<br>29. december 2005, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1983|6|12}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|L}} | [[Jernej Legat]] | 16. avgust 1807, [[Naklo]]<br>12. februar 1875, [[Trst]] | {{datum rojstva|1847|4|11}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | |- | [[Stanislav Lenič]] | 6. november 1911, [[Župeča vas]]<br>4. januar 1991, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1968|1|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Mitja Leskovar]] | 3. januar 1970, [[Kranj]] | {{datum rojstva|2020|8|8}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Stanislav Lipovšek]] | 10. december 1943, [[Vojnik]] | {{datum rojstva|2010|4|24}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | rowspan=3 | [[Franc Ksaver Lušin]] | rowspan=3 | 3. december 1781, [[Tinje, Koroška|Hum pri Tinjah]]<br>2. maj 1854, [[Gorica]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1824|10|3}} | [[Nadškofija Trento|Trento]], Italija | |- | [[Nadškofija Lvov|Lvov]], Ukrajina | nadškof in metropolit |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof in metropolit |- {{Sidro|M}} style="background-color:gold;" | [[Anton Mahnič]] | 14. september 1850, [[Kobdilj]]<br>14. december 1920, [[Zagreb]] | {{datum rojstva|1896|12|3}} | [[Škofija Krk|Krk]] | Božji služabnik |- {{Živi}} | [[Jože Marketz]] | 30. julij 1955, [[Šentlipš, Mostič|Šentlipš]] | {{datum rojstva|2020|2|2}} | [[Krška škofija|Krka]] | 2. krški škof slovenskega rodu (po skoraj 200 letih) |- {{Živi}} | [[Maksimilijan Matjaž]] | 23. avgust 1963, [[Črna na Koroškem]] | {{datum rojstva|2021|5|30}} | [[Škofija Celje|Celje]] | |- | [[Franc Jožef Mikolič]] | 17. marec 1739, [[Ljubljana]]<br>4. december 1793, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1790|1|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- | rowspan=2 | [[Jakob Missia]] | rowspan=2 | 30. junij 1838, [[Hrastje - Mota]]<br>24. marec 1902, [[Gorica]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1884|12|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit, kardinal |- | [[Ignacij Mrak]] | 16. oktober 1810, [[Hotovlja]]<br>2. januar 1901, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1869|2|7}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- {{Sidro|N}} | [[Mihael Napotnik]] | 20. september 1850, [[Tepanjski Vrh]]<br>28. marec 1922, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1889|10|27}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Sidro|P}} | [[Jakob Peregrin Paulič]] | 27. april 1757, [[Žihpolje]]<br>5. januar 1827, [[Celovec]] | {{datum rojstva|1824|5|30}} | [[Krška škofija|Krka]] | prvi krški škof slovenskega rodu |- | [[Luigi Pelizzo]] | 26. februar 1860, [[Fojda]]<br>14. avgust 1936, [[Fojda]] | {{datum rojstva|1906|8|19}} | [[Škofija Padova|Padova]], Italija | kasneje naslovni nadškof, po rodu Beneški Slovenec |- | [[Franc Perko]] | 19. november 1929, [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]]<br>20. februar 2008, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1987|1|6}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof in metropolit; predsednik [[Jugoslovanska škofovska konferenca|Jugoslovanske škofovske konference]] |- | [[Anton Edvard Pevec]] | 16. april 1925, [[Cleveland]]<br>14. december 2014, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1982|7|2}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA | pomožni škof |- | [[Metod Pirih]] | 9. maj 1936, [[Lokovec]]<br>23. marec 2021, [[Vipava]] | {{datum rojstva|1985|5|27}} | [[Škofija Koper|Koper]] | sprva koadjutor, 1987 redni škof |- | [[Janez Zlatoust Pogačar]] | 22. januar 1811, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>25. januar 1884, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1875|9|5}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- | [[Jožef Pogačnik]] | 28. september 1902, [[Kovor]]<br>25. marec 1980, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1963|4|7}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, od 1964 nadškof, prvi [[ljubljanski metropolit]] po obnovitvi Metropolije Ljubljana 1968 |- | [[Tomaž Prelokar]] | okoli 1421, [[Celje]] ali okolica<br>25. april 1496, [[Konstanca]] | {{datum rojstva|1491|9|12}} | [[Škofija Konstanca|Konstanca]], Nemčija | knezoškof; prvi Slovenec s škofovskim posvečenjem |- {{Sidro|R}} | [[Matevž Ravnikar]] | 20. september 1776, [[Vače]]<br>20. november 1845, [[Trst]] | {{datum rojstva|1831|12|18}} | [[Škofija Trst|Trst]] (takrat Trst - Koper) | prvi tržaško-koprski škof |- {{Živi}} | [[Franc Rode]] | 23. september 1934, [[Rodica, Domžale|Rodica]] | {{datum rojstva|1997|4|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; nato kurijski [[kardinal]], prefekt [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]; lazarist |- | [[Franc Rogač]] | 29. julij 1880, [[Tišina]]<br>20. februar 1961, [[Pécs]] | {{datum rojstva|1948|6|29}} | [[Škofija Pécs|Pécs]], Madžarska | |- | [[Gregorij Rožman]] | 9. marec 1883, [[Dolinčiče, Bistrica pri Pliberku|Dolinčiče]]<br>16. november 1959, [[Cleveland]] | {{datum rojstva|1929|7|14}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 1 leto koadjutor, nato redni škof; od 1945 v emigraciji, uradno škof ordinarij do smrti |- {{Živi}} | [[Andrej Saje]] | 22. april 1966, [[Novo mesto]] | {{datum rojstva|2021|9|26}} | [[Novo mesto]] | |- {{Sidro|S}} | [[Frančišek Borgia Sedej]] | 10. oktober 1854, [[Cerkno]]<br>29. november 1931, [[Gorica]] | {{datum rojstva|1906|3|25}} | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof metropolit; prisiljen v odstop 1931 |- | rowspan=2 | [[Jurij Slatkonja]] | rowspan=2 | 21. marec 1456, [[Ljubljana]]<br>26. april 1522, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1513|11|13}} | [[Škofija Pičen|Pičen]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | prvi škof |- style="background-color:gold;" | [[Anton Martin Slomšek]] | 26. november 1800, [[Uniše]]<br>24. september 1862, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1846|7|5}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | prvi lavantinski škof s sedežem v Mariboru, blaženi |- | [[Jožef Smej]] | 15. februar 1922, [[Bogojina]]<br>21. november 2020, [[Lenart v Slovenskih goricah]] | {{datum rojstva|1983|5|12}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- | [[Josip Srebrnič]] | 2. februar 1876, [[Solkan]]<br>21. junij 1966, [[Krk (mesto)|Krk]] | {{datum rojstva|1923|12|8}} | [[Škofija Krk|Krk]] | nazadnje naslovni nadškof |- | rowspan=2 | [[Andrés Stanovnik]] | rowspan=2 | 15. december 1949, [[Buenos Aires]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2001|12|16}} | [[Škofija Reconquista|Reconquista]], Argentina | kapucin |- | [[Nadškofija Corrientes|Corrientes]], Argentina | nadškof, metropolit |- | [[Janez Nepomuk Stariha]] | 12. maj 1845, [[Semič]]<br>27. november 1915, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1902|10|28}} | [[Škofija Rapid City|Rapid City]], ZDA | prvi škof |- | [[Jakob Stepišnik]] | 22. julij 1815, [[Celje]]<br>28. junij 1889, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1863|1|18}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | |- {{Živi}} | rowspan=3 | [[Anton Stres]] | rowspan=3 | 15. december 1942, [[Donačka Gora]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2000|6|24}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof, lazarist |- {{Živi}} | [[Škofija Celje|Celje]] | prvi škof, nato mariborski nadškof koadjutor |- {{Živi}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit |- {{Sidro|Š}} {{Živi}} | rowspan=3 | [[Peter Štumpf]] | rowspan=3 | 28. junij 1962, [[Murska Sobota]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|2006|9|10}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | pomožni škof |- {{Živi}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | |- {{Živi}} | [[Škofija Koper|Koper]] | |- | [[Alojzij Šuštar]] | 14. november 1920, [[Grmada, Trebnje|Grmada]]<br>29. junij 2007, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|13}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof in metropolit; prvi predsednik [[Slovenska škofovska konferenca|Slovenske škofovske konference]] (od 1993 samostojne) |- {{Živi}} | [[Franc Šuštar]] | 27. april 1959, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|2015|3|15}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof |- {{Sidro|T}} | [[Ivan Jožef Tomažič]] | 1. avgust 1876, [[Miklavž pri Ormožu]]<br>26. februar 1949, [[Maribor]] | {{datum rojstva|1928|8|1}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] (takrat Lavant) | pomožni, nato redni škof |- | [[Jakob Trobec]] | 10. julij 1838, [[Log pri Polhovem Gradcu]]<br>14. december 1921, [[Brockway (Minnesota)|Brockway]] | {{datum rojstva|1897|9|21}} | [[Škofija Saint Cloud|Saint Cloud]], ZDA | |- | [[Alojzij Turk]] | 21. november 1909, [[Prečna]]<br>20. april 1995, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1980|4|20}} | [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | nadškof |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Marjan Turnšek]] | rowspan=2 | 25. julij 1955, [[Celje]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2006|6|25}} | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | prvi škof |- {{Živi}} | [[Nadškofija Maribor|Maribor]] | koadjutor, nato nadškof in metropolit |- {{Sidro|U}} | [[Alojz Uran]] | 22. januar 1945, [[Spodnje Gameljne]]<br>11. april 2020, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1993|1|6}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, nato nadškof metropolit |- {{Živi}} | [[Lojze Urbanč]] | 25. julij 1958, [[Buenos Aires]] | {{datum rojstva|2007|3|10}} | [[Škofija Catamarca|Catamarca]], Argentina | |- {{Sidro|V}} style="background-color:gold;" | [[Anton Vovk]] | 19. maj 1900, [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]<br>6. julij 1963, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1946|12|1}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | pomožni škof, administrator, nato redni škof, nazadnje nadškof; Božji služabnik |- | [[Janez Vertin]] | 17. julij 1844, [[Dobliče]]<br>26. februar 1899, [[Marquette]] | {{datum rojstva|1879|9|14}} | [[Škofija Marquette|Marquette]], ZDA | |- | [[Jernej Vidmar]] | 11. avgust 1802, [[Kranj]]<br>17. maj 1883, [[Kranj]] | {{datum rojstva|1860|6|17}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | |- {{Sidro|W}} | [[Anton Alojzij Wolf]] | 14. junij 1782, [[Idrija]]<br>7. februar 1859, [[Ljubljana]] | {{datum rojstva|1824|10|2}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | ponovno knezoškof |- {{Sidro|Z}} {{Živi}} | [[Stanislav Zore]] | 7. september 1958, [[Znojile, Kamnik|Znojile]] | {{datum rojstva|2014|11|23}} | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | nadškof metropolit; frančiškan |- | rowspan=2 | [[Alojzij Matija Zorn]] | rowspan=2 | 13. januar 1837, [[Prvačina]]<br>8. julij 1897, [[Dunaj]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1883|1|14}} | [[Škofija Poreč in Pulj|Poreč in Pulj]] | |- | [[Nadškofija Gorica|Gorica]] | nadškof, metropolit |- {{Sidro|Ž}} | [[Jožef Žabkar]] | 24. december 1914, [[Ljubljana]]<br>19. maj 1984, [[Rim]] | {{datum rojstva|1969|6|30}} | | nuncij, naslovni nadškof |- {{Živi}} | [[Anton Žerdin Bukovec]] | 11. junij 1950, [[Čentiba]] | {{datum rojstva|2002|4|14}} | [[Apostolski vikariat San Ramón|San Ramón]], Peru | apostolski vikar, frančiškan |} == Imenovani škofje brez škofovskega posvečenja == {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Martin Duelacher]] | okoli 1500, [[Celje]]<br>1. januar 1559, [[Cistercijanski samostan Rein|Rein]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajsko Novo mesto]] | cistercijanec, opat; [[papež Pavel IV.]] ga je leta 1551 imenoval za naslovnega škofa {{Tuj|Škofija Callipolis|Callipolisa|it|Diocesi di Callipoli}}, leta 1553 pa za škofa [[Škofija Dunajsko Novo mesto|Dunajskega novega mesta]], slednje imenovanje pa je svetorimski kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] onemogočil; po knjigi ''Hierarchia Catholica'' škofovskega posvečenja ni prejel |- | [[Janez Gogala]] | 22. junij 1825, [[Kranj]]<br>4. maj 1884, [[Ljubljana]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | [[papež Leon XIII.]] je imenovanje za ljubljanskega škofa odobril, vendar je Gogala umrl, še preden je iz Rima prišlo uradno imenovanje; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Jurij Japelj]] | 11. april 1744, [[Kamnik]]<br>11. oktober 1807, [[Celovec]] | style="text-align:center;" | / | [[Škofija Trst|Trst]] | za izvolitev za tržaškega škofa je izvedel na smrtni postelji; škofovskega posvečenja ni dočakal |- | [[Baltazar Radlič]] | 1533, [[Višnja Gora]]<br>15. maj 1579, [[Gornji grad]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | umrl na dan, ko je [[papež Gregor XIII.]] potrdil imenovanje za ljubljanskega škofa; škofovskega posvečenja ni dočakal |} == Avstrijski škofje, rojeni v Sloveniji == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- | [[Herman Celjski (škof)|Herman Celjski]] | 1383, [[Celje]]<br>13. december 1421, [[Celje]] | {{datum rojstva|1413|9|8}} | [[Nadškofija München in Freising|Freising]] | |- | rowspan=2 | [[Konrad V. Hebenstreit]] | rowspan=2 | ?, [[Slovenske Konjice]]<br>1412, [[Škofja Loka]] | rowspan=2 | [[1402]] | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Nadškofija München in Freising|München in Freising]] | |- | rowspan=3 | [[Sigismund Anton von Hohenwart]] | rowspan=3 | 2. maj 1730, [[Dvorec Kolovec]]<br>30. junij 1820, [[Dunaj]] | rowspan=3 | {{datum rojstva|1791|10|23}} | [[Škofija Trst|Trst]] | jezuit |- | [[Škofija Sankt Pölten|Sankt Pölten]] | |- | [[Nadškofija Dunaj|Dunaj]] | nadškof |- | [[Sigismund Ernst Hohenwart]] | 7. junij 1745, [[Celje]]<br>22. april 1825, [[Linz]] | {{datum rojstva|1815|5|7}} | [[Škofija Linz|Linz]] | avguštinec |- | [[Anton Joseph von Lamberg]] | 4. december 1687, [[Moste, Komenda|Moste]]<br>28. junij 1755, [[Regensburg]] | {{datum rojstva|1733|5|3}} | [[Škofija Passau|Passau]] | pomožni škof |- | [[Ulrik s Planine]] | ?<br>10. november 1330 | style="text-align:center;"| ? | [[Škofija Chiemsko jezero|Chiemsko jezero]] | |- | ''[[Vernt Šenk z Rifnika]]'' | ''?<br>8. april 1335'' | style="text-align:center;"| / | ''[[Nadškofija Bamberg|Bamberg]]'' | |- | [[Wolfgang Hannibal von Schrattenbach]] | 12. september 1660, [[Grad Lemberg (Löwenberg)|Grad Lemberg]]<br>22. julij 1738, [[Brno]] | {{datum rojstva|1712|2|27}} | [[Nadškofija Olomuc|Olomuc]] | kardinal, neapeljski podkralj |- | rowspan=2 | [[Henrik s Soteske]] | rowspan=2 | ?<br>5. februar 1326 | rowspan=2 style="text-align:center;" | ? | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |- | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ulrik z Viltuša]] | ?<br>26. avgust 1351, [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] | style="text-align:center;"| ? | [[Krška škofija|Krka]] | |- | [[Ignac Franc Zimmermann]] | 26. julij 1777, [[Slovenska Bistrica]]<br>28. september 1843, [[Šentandraž v Labotski dolini]] | {{datum rojstva|1824|9|12}} | [[Lavantinska škofija|Lavant]] (danes [[Nadškofija Maribor|Maribor]]) | |} == Tuji škofje slovenskih korenin == {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Škofija ! width=27% | Opombe |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Elden Francis Curtiss]] | rowspan=2 | 16. junij 1932, [[Baker City]], [[Oregon]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1976|3|4}} | [[Škofija Helena|Helena]], ZDA | rowspan=2 | |- {{Živi}} | [[Nadškofija Omaha|Omaha]], ZDA |- | rowspan=2 | [[Smiljan Franjo Čekada]] | rowspan=2 | 29. avgust 1902, [[Donji Vakuf]]<br>18. januar 1976, [[Sarajevo]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|1939|8|6}} | [[Škofija Skopje|Skopje]], Severna Makedonija | rowspan=2 | oče Slovenec, mati bosanska Hrvatica |- | [[Nadškofija Vrhbosna|Vrhbosna]], BiH |- {{Živi}} | rowspan=2 | [[Edward Charles Malesic]] | rowspan=2 | 14. avgust 1960, [[Harrisburg]], [[Pennsylvania|Pensilvanija]], [[ZDA]] | rowspan=2 | {{datum rojstva|2015|7|13}} | [[Škofija Greensburg|Greensburg]], ZDA | rowspan=2 | oče Joseph A. Malesich |- {{Živi}} | [[Škofija Cleveland|Cleveland]], ZDA |- | [[Giovanni Moretti]] | 20. november 1923, [[Meina]]<br>16. oktober 2018, [[Meina]] | {{datum rojstva|1971|10|24}} | | nuncij, naslovni nadškof; oče Italijan, mati Slovenka Jerca Pertnač iz [[Dobrova, Krško|Dobrove]] |- | [[Severin Pernek]] | 9. november 1924, [[Travnik, Bosna|Travnik]]<br>2. maj 1997, [[Dubrovnik]] | {{datum rojstva|1967|6|18}} | [[Škofija Dubrovnik|Dubrovnik]] | oče Slovenec Frančišek Pernek, mati Švicarka Anna Augusta von Schneeberg |} == Apostolski vikarji in administratorji == V spodnjem seznamu so slovenski duhovniki, ki so upravljali [[apostolski vikariat]] ali [[Apostolska administratura|apostolsko administraturo]] (teritorialni enoti, iz katerih naj bi se v bodočnosti razvila škofija, začasno pa je to lahko tudi del že obstoječe škofije, ki se kot posledica spremememb državnih meja znajde v drugi državi). Vikarji in administratorji niso nujno tudi škofje, kakor je tudi v primeru s spodaj navedenimi duhovniki. {| class="wikitable sortable" width=100% ! Ime ! Rojen, umrl ! Škofovsko<br>posvečenje ! Vikariat/<br>administratura ! width=27% | Opombe |- | [[Karel Jamnik]] | 13. september 1891, [[Brankovo]]<br>3. november 1949, [[Ilirska Bistrica|Trnovo]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Reka|Reka]], Hrvaška | apostolski administrator |- | [[Ivan Jerič]] | 4. junij 1891, [[Dokležovje]]<br>21. december 1975, [[Slovenj Gradec]] | style="text-align:center;" | / | [[Prekmurje]] | apostolski administrator |- | [[Jožef Kerec]] | 15. oktober 1892, [[Prosečka vas]]<br>27. junij 1974, [[Veržej]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska prefektura Zhaotong|Zhaotong]], Kitajska | apostolski administrator |- | [[Albin Kjuder]] | 25. februar 1893, [[Dutovlje]]<br>12. marec 1967, [[Sežana]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Ignacij Knoblehar]] | 6. julij 1819, [[Škocjan, Škocjan|Škocjan]]<br>13. april 1858, [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | / | [[Nadškofija Kartum|Kartum]], Sudan | apostolski vikar |- | [[Janez Mihelčič]] | 13. maj 1942, [[Radovljica]] | style="text-align:center;" | / | [[Apostolska administratura Kirgizistan|Kirgizistan]] | apostolski administrator, jezuit |- | [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] |26. september 1907, [[Idrija]]<br>4. november 2000, [[Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |- | [[Mihael Toroš]] | 12. avgust 1884, [[Medana]]<br>29. december 1963, [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Nova Gorica]] | style="text-align:center;" | / | slovenska [[Goriška statistična regija|Goriška]] | apostolski administrator |} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bishops from Slovenia}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/country/bsi.html Catholic-hierarchy.org] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Škrbinski seznam}} [[Kategorija:Seznami rimskokatoliških škofov|Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje| ]] re2y0r7s9v71jk8uf27736n3ec9o92r 0 78921 6676093 6669812 2026-05-15T13:28:15Z ~2026-28279-21 259659 /* F */ 6676093 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] ffupw3meiy0ryjlakux48l0g983iyjj 0 79069 6676197 6627118 2026-05-15T19:07:19Z Surajr7 254310 6676197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Jacob Camille Pissarro''', [[Francozi|francoski]] [[slikar]], * [[10. julij]] [[1830]], Charlotte Amalie na [[otok]]u Saint Thomas v [[Deviški otoki Združenih držav|Deviških otokih]], † [[13. november]] [[1903]], [[Pariz]]. Njegov oče je bil Abraham Gabriel Pissarro, [[Portugalci|portugalski]] [[Sefardski Judje|sefardski jud]], mati pa Rachel Manzano-Pomié pa [[kreol]]ka, po rodu iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Pissarro je živel na otoku St. Thomas do svojega dvanajstega leta, ko je odšel na šolanje v Pariz. Poznan je kot eden izmed ustanoviteljev [[impresionizem|impresionizma]], slikal je prizore francoskega podeželja, krajine, delavce na poljih, pa tudi prizore iz pariškega [[Montmartre|Montmartra]]. == Življenje == Pissarro je že zgodaj pokazal nadarjenost za risanje, ki pa ga starši niso spodbujali, saj so želeli, da bi postal poslovnež. Leta 1841 so ga poslali na nadaljnje šolanje v Pariz. Živel je v gostišču v Passyju. Lastnik gostišča Savary ga je spodbujal k risanju in mu svetoval, naj riše na prostem in neposredno opazuje naravo, kar je bilo v tistih časih nezaslišano početje. Ko je bilo Pissarru 17 let, so ga starši poklicali nazaj na St. Thomas, da bi postal trgovec. Leta 1850 je po vladnih poslih prišel tja danski slikar [[Fritz Melbye]]. Mladenič, ki je ukradel vsak trenutek, da bi skiciral in risal, ga je pritegnil in kmalu sta postala prijatelja. Melbye je spodbujal Pissarrove umetniške težnje in ta se je odločil, da bo novega prijatelja spremljal v [[Venezuela|Venezuelo]]. Pissarro se je avgusta 1854 vrnil na St. Thomas, vendar je že po letu dni spet odšel v Francijo; njegov oče je spoznal, da se sinove nadarjenosti ne da zatreti. V Parizu je Pissarro obiskoval različne tečaje, verjetno celo v [[École des Beaux-Arts]]. Trudil se je z akademskim slikanjem, vendar ga je srce vleklo h [[Krajinsko slikarstvo|krajinam]], naravi in neposrednemu opazovanju. Zelo je občudoval [[Camille Corot|Camilla Corota]], ki je slovel po prefinjenih krajinah in ko je Pissarro prvič oddal svoje delo za razstavo, se je podpisal kot Corotov učenec. [[Slika:Camille Pissarro - Dans le jardin des Mathurins, Pontoise - 503.jpg|thumb|200px|right|Vrt v Pontoisu, naslikano leta 1877.]] Leta 1857 je prišlo do srečanja, ki je bilo dolgoročno pomembno za Pissarrovo življenje in je močno vplivalo na usmeritev slikarstva konec 19. stoletja. Na tečaju v neuradnem [[atelje]]ju ''Academie Suisse'' je spoznal sedemnajstletnega [[Claude Monet|Clauda Moneta]]. Izhajal je iz podobne [[buržoazija|buržoazne]] družine, kar je ob enakem okusu in temperamentu botrovalo prijateljstvu. Na [[Pariški salon|Salonu]] se je Pissarro prvič predstavil leta 1859 s sliko ''Pokrajina pri Montmorencyju''. Slike, ki jih je oddal leta 1861 in 1863 so zavrnili. Pissarrojevo delo se je ponovno pojavilo na zaporednih Salonih v letih 1865 in 1866 ter leta 1868 in v časopisju poželo nekaj ugodnih kritik. Čistost in jasnost, ki sta bili značilnost vseh impresionistov, sta se začeli pojavljati tudi na Pissarrojevih slikah. Barve je obdeloval z vse večjo gotovostjo, zlasti ko je začel delati s [[paletni nož|paletnim nožem]]. Da bi bil bližje virom svojega navdiha na podeželju v severni Franciji, se je preselil iz središča Pariza in se s svojo izvoljenko Julie Vellay naselil v [[Pontoise|Pontoisu]]. Imela sta že dva otroka, vendar sta se poročila šele čez nekaj let. V Parizu je bilo shajališče umetnikov in intelektualcev kavarna Guerbois in tu je Pissarro spoznaval umetnike, kot so [[Édouard Manet|Manet]], [[Edgar Degas|Degas]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Henri Fantin-Latour|Fantin-Latour]], [[Louis Edmond Duranty|Duranty]], [[Zacharie Astruc]] in [[Emile Zola]]. Leta 1869 se je Pissarro z družino preselil v [[Louveciennes]], vendar pa je bilo že leta 1870 videti, da je nemški vdor v Francijo neizogiben. Pissarro je pobegnil pred [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] naprej v Bretanijo in nato v Anglijo. Tudi Monet si je našel zatočišče v Angliji in Pissarro je spet prijateljeval z njim. V Londonu je Pissarro spoznal francoskega trgovca z umetninami [[Paul Durand-Ruel|Durand-Ruela]], ki je kupil nekaj njegovih del, za kar mu je bil umetnik zelo hvaležen, saj v Angliji ni imel velikega uspeha. [[Slika:Pissarro The Harvest.jpg|thumb|200px|right|Žetev, 1882.]] Pissarro in Julie Vellay sta se leta 1870 poročila in se naslednje leto vrnila v Louveciennes. Tu je ugotovil, da so vse slike, ki jih je pustil v ateljeju - okrog 1500 del - izginile. Mnogo so jih uničili, nekatere so celo uporabili namesto desk v vrtu. Pissarro še zdaleč ni bil potrt, zdi se, da je na to gledal celo kot na neke vrste osvoboditev. Izguba zgodnjih del mu je ponudila možnost za povsem nov začetek, čeprav je imel zdaj že 41 let. Z družino se je preselil v četrt Hermitage v Pontoisu in se vrnil k znanim krajinam, ki jih je imel tako rad - nekaj, kar je slikal vse življenje. Napotil se je tudi dlje, do [[Osny]]ja in [[Auvers-sur-Oise|Auversa]], kjer je tedaj delal [[Paul Cézanne|Cézanne]]. Moža sta se prvič srečala že leta 1861, zdaj pa sta veselo obnovila prijateljstvo in v tem času nedvoumno vplivala na delo drug drugega. Leta 1874 so Pissarra že imeli za starejšega člana skupine umetnikov, v kateri so bili Monet, Cezanne, [[Armand Guillaumin|Guillaumin]], [[Renoir]] in [[Alfred Sisley|Sisley]], ki so bili nezadovoljni s togostjo Salona. Pripravili so svojo razstavo, vendar so bili povsem nepripravljeni na kritike, ki so sledile. Novinarji in občinstvo so sprožili nanje jedek plaz prezira in posmeha. Slike so imeli za nezaslišane, ne zaradi motivike, ampak zaradi uporabljene tehnike. Predvsem Monetova ''[[Impression, soleil levant|Impresija, sončni vzhod]]'' je bila deležna ostrega nasprotovanja. Izraz 'impresionizem' se je najprej pojavil v članku, ki je zasmehoval njihovo delo. Beseda se je hitro prijela in sprejeli so jo tudi umetniki sami. [[Slika:Camille Pissarro 019.jpg|thumb|200px|right|Otroci v vrtu (pointilistična tehnika).]] Leta 1876 in 1877 sta bili v Durand-Ruelovi galeriji še dve razstavi. Razstavljali so lahko le tisti, ki so bili pripravljeni sprejeti neslavni naziv impresionist. Na tretji razstavi je bilo 18 razstavljavcev, med njimi tudi Sisley, Monet, Degas, Renoir, [[Berthe Morisot]], Cézanne in Pissarro - današnje zvezde impresionizma. Vsi ti slikarji so bili izraziti individualisti, vendar pa je Pissarro izstopal kot njihov priznani vodja. Čeprav je Pissarro počasi postajal priznan, pa si še zdaleč ni zagotovil finančne varnosti. Od leta 1863 do 1884 se mu je rodilo sedem otrok in dobro se je zavedal svojih starševskih dolžnosti. Pisma iz tega obdobja razkrivajo, kako resne so bile njegove denarne težave in kako se jih je zavedal. Vendar pa ni njegovo delo nikoli odsevalo žalosti, kaj šele obupa. V začetku osemdesetih let 19. stoletja je Durand-Ruel zašel v težave, kar je pogubno vplivalo tudi na umetnike, ki jih je podpiral. Kljub temu je začel organizirati vrsto razstav posameznikov. Pissarrojeva je bila maja leta 1883. Posel se je začel spet popravljati in razvilo se je zdravo tržišče zunaj celine, zlasti v Londonu in v ZDA. Pissarro se je leta 1884 preselil v [[Éragny-sur-Epte]] in tamkajšnja hiša je ostala družinski dom vse do njegove smrti. Leta 1885 se je Pissarro seznanil z [[Georges Seurat|Georgesom Seuratom]], ki je razvijal slikarski slog, znan kot [[pointilizem]] ali [[divizionizem]]. Pissarro, ki je bil vselej odprtega duha, je bil prepričan, da bo ta tehnika poslikani površini dala večji sijaj. Radikalna sprememba sloga je bil pogumen korak za umetnika, ki je bil že dodobra prekoračil petdeseto leto. Njegovo eksperimentiranje s pointilizmom pa ni naletelo na splošno odobravanje in končno je spoznal, da gre za tehniko, ki ji manjka spontanosti in neposrednosti, ki ju je cenil v umetnosti. [[Slika:Place du Havre, Paris.jpg|thumb|200px|right|''Place du Havre'', Pariz.]] V zadnjem desetletju 19. stoletja si je Pissarro finančno precej opomogel. Njegovi nekdanji podporniki, med njimi tudi Durand-Ruel so, olajšani, ker je opustil [[neoimpresionizem]] in pointilistično tehniko, obnovili svojo zvestobo. Na dražbi maja 1890 so dve krajini prodali za kar veliko denarja. Še bolj razveseljivo je bilo to, da so Pissarroja vse bolj priznavali kot mojstra impresionizma. Leta 1890 je [[Theo van Gogh]], [[Vincent van Gogh|Vincentov]] brat, organiziral samostojno Pissarrojevo razstavo, Durand-Ruel pa je od 1892 do 1901 redno razstavljal njegova dela. V teh letih je večkrat obiskal Anglijo, Belgijo in Nizozemsko in veliko potoval po severni Franciji. Začel se je zanimati za [[jedkanje]] in nato vse do svoje smrti izdeloval tudi [[gravura|gravure]]. Leta 1895 je zbolel za neko očesno boleznijo, zaradi česar se mu je poslabšal vid in mu onemogočil delo na prostem. Zato je veliko zadnjih slik, zlasti mestne prizore [[Rouen]]a in Pariza, naslikal z okna stanovanja. Umrl je 13. novembra 1903 v Parizu in zapustil bogato dediščino slik, jedkanic in [[litografija|litografij]]. Ta blagi, prijazni veliki slikar je močno vplival na druge umetnike svojega časa. Cézanne ga je opisal kot ponižnega in ogromnega, kar je vsekakor ustrezen opis. == Slike == <gallery widths="180" heights="180" perrow="6"> Slika:Camille Pissarro - A Plaza in Caracas.jpg|''Trg v Caracasu'', c. 1850–52, olje na platnu. Colección Patricia Phelps de Cisneros Slika:Camille Pissarro - Allée dans une fôret (sur 1859).jpg|''Allée dans une forêt'' (Cesta v gozdu), 1859, olje na platnu Slika:Camille Pissarro - Le Labourage, Bérelles (PD 46).jpg|''Delo pri Bérelles'' (Le Labourage, Bérelles), c. 1860, olje na platnu Slika:Camille Pissarro - Châtaigniers à Louveciennes - 1879.jpg|''Châtaignier à Louveciennes'', 1870. [[Musée d'Orsay]], [[Pariz]] Slika:Camille Pissarro - Allée dans le parc de Marly.jpg|''Gozd pri Marlyju'', 1871. Thyssen-Bornemisza Museum Slika:La Route.jpg|''Cesta v Versailles, Louveciennes: jutranja zmrzal'', 1871. Dallas Museum of Art Slika:Pissarro—Old Chelsea Bridge.jpg|''Old Chelsea Bridge, London'' 1871. Smith College Museum of Arts Slika:Pissaro, Camille, Still Life Apples and Pears.jpg|Tihožitje ''Jabolka in hruške v okrogli košarici'', 1872. Henry and Rose Pearlman Collection, na dolgoročno posojilo Princeton University Art Museum Slika:Camille Pissarro - Paul Cézanne.jpg|Camille Pissarro, ''Portret Paula Cézanna'', 1874. National Gallery Slika:Camille Pissarro A Cowherd at Valhermeil, Auvers-sur-Oise The Metropolitan Museum of Art.jpg|''Kravja pastirica pri Valhermeilu, Auvers-sur-Oise'', 1874. Metropolitan Museum of Art Slika:MuMA - Pissarro - Un carrefour à l'Hermitage, Pontoise.JPG|''Un Carrefour à l'Hermitage, Pontoise'', 1876. Musée Malraux Slika:Camille Pissarro - Red roofs, corner of a village, winter - Google Art Project.jpg|''Toits rouges, coin d'un village, hiver'', Côte de Saint-Denis, Pontoise, 1877. Musée d'Orsay, Pariz Slika:Camille Pissarro - The Côte des Bœufs at L'Hermitage - National Gallery London.jpg|''The Côte des Bœufs at L'Hermitage'', 1877. National Gallery Slika:Camille Pissarro - Dans le jardin des Mathurins, Pontoise - 503.jpg|''Vrt v Pontoisu'', 1877 Slika:Camille Pissarro Washerwoman, Study The Metropolitan Museum of Art.jpg|''Perica'', študija, 1880. Metropolitan Museum of Art Slika:Camille Pissarro - Conversation - Google Art Project.jpg|''Pogovor'', c. 1881. National Museum of Western Art Slika:Camille Pissarro - The Harvest - Google Art Project.jpg|''Žetev'', 1882. Bridgestone Museum of Art, Tokijo Slika:CAMILLE PISSARRO (1830-1903) Le jardin de Maubuisson, Pontoise, la mère Bellette 21 7-16 x 25 7-8 in. (54.5 x 65.7cm).jpg|''Le jardin de Maubuisson, Pontoise'', 1882 Slika:Bergère rentrant des moutons.jpg|''Bergère rentrant des moutons'' 1886. University of Oklahoma Slika:Camille Pissarro 019.jpg|''Otroci na kmetiji'' 1887. Collection of G. Signac, Paris Slika:Heuernte bei Eragny-sur-Epte (1889) - Camille Pissarro.jpg|''Košnja pri Eragnyju, 1889 Slika:The Place du Havre, Paris.jpg|''Place du Havre'', Pariz, 1893. Art Institute of Chicago Slika:14 oct 2014 theatre fr.jpg|''Place du Théâtre Français: učinek megle'', 1897. Dallas Museum of Art Slika:Camille Pissarro 036.jpg|''Rouen, Rue de l'Épicerie'', 1898 Slika:Camille Pissarro, La Place du Théâtre Français.jpg|''La Place du Théâtre Français'', 1898. Los Angeles County Museum of Art Slika:Camille Pissarro (1830-1903) - 'View of Rouen', 1898.jpg|''Pogled na Rouen'', 1898. Honolulu Museum of Art Slika:WLA metmuseum Camille Pissarro French.jpg|''Vrt Tuilerije v pomladnem jutru'', 1899. Metropolitan Museum of Art Slika:Camille Pissarro (1830-1903) - 'Morning, Winter Sunshine, Frost, the Pont-Neuf, the Seine, the Louvre, Soleil D'hiver Gella Blanc', ca. 1901.jpg|''Jutro, zimsko sonce, zmrzal, Pont-Neuf, Sena, Louvre, Soleil D'hiver Gella Blanc'', c. 1901. Honolulu Museum of Art Slika:Pissarro havre.jpg|''Prihod ladje v Le Havre'', 1903. Dallas Museum of Art Slika:Pissarro Camille - Boulevard Montmartre à Paris.jpg|''Boulevard Montmartre à Paris'', 1897. Hermitage Museum Slika:Camille Pissarro - Boulevard Montmartre, Mardi Gras (1897).jpg|''Boulevard Montmartre: Mardi Gras'', 1897. Hammer Museum </gallery> == Glej tudi == * [[seznam francoskih slikarjev]] * [[seznam impresionistov]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Camille Pissarro}} {{Impresionizem}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pissarro, Camille}} [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Impresionistični slikarji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] 4x6sjnzl3v4npqkr4ho6f2mby8cleue 0 80051 6676386 6203258 2026-05-16T10:22:19Z ~2026-29286-00 259986 Dodal sem da alpska Slovenija obsega Julijske Alpe, Kamniško-Savinske Alpe in Karavanke. 6676386 wikitext text/x-wiki '''Alpska Slovenija''' je ena izmed [[pokrajina|pokrajin]] po [[Ivan Gams|Gamsovi]] ''pokrajinsko-ekološki členitvi [[Slovenija|Slovenije]]''. Alpska Slovenija obsega Julijske Alpe, Kamniško-Savinske Alpe in Karavanke. == Kamnine == Alpska Slovenija je skoraj v celoti iz [[apnenec|apnenca]] in [[dolomit]]a, tako da v tem delu Slovenije prevladuje [[visokogorski kras]]. == Delitev == Glede na značilnosti se Alpska Slovenija nadalje deli na: * [[Julijske Alpe]] * [[Zgornjesavska dolina]] * [[Zahodne Karavanke|Zahodne]] in [[Srednje Karavanke]] * [[Mežiško-Solčavske Karavanke]] * [[Kamniško-Savinjske Alpe]] == Gospodarstvo == Zaradi geografskih značilnosti tu prevladuje [[govedoreja]] ([[mlečna govedoreja|mlečna]] in [[mesna govedoreja|mesna]]), [[gozdarstvo]] in [[turizem]] (predvsem [[pohodništvo]] in [[športni turizem]]). == Viri == * {{navedi knjigo |author1=[[Karel Natek]] |author2=[[Marjeta Natek]]|year=1998 |title=Slovenija: Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-15348-0 |cobiss=71395840 |pages=}} {{Pokrajine v Sloveniji}} [[Kategorija:Pokrajine v Sloveniji]] [[Kategorija:Alpska Slovenija|*]] ev8cdic5fjhhxdxs0262avgfw3w8r9j 0 85781 6676210 6578273 2026-05-15T19:45:40Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Josip Križaj |nickname= "Pepi" <br />bojno ime: José Antonio Galiasso |allegiance=[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]<br /> [[Slika:Flag of the International Brigades.svg|border|24px]] [[Fuerzas Aéreas de la República Española (F.A.R.E.)]]<br /> [[Slika:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|border|24px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|border|24px]] [[SFR Jugoslavija]] |branch= Vojno letalstvo |serviceyears= 1930-1948 |rank= podporočnik |unit= eskadrilija Espana<br />11. lovska eskadrilija NOVJ |commands= |battles= [[Španska državljanska vojna]]<br /> [[druga svetovna vojna]] |awards= [[red za hrabrost]] |relations= |laterwork= }} '''Josip »Pepi« Križaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pilot]], inštruktor letenja, [[španski borec]], * [[13. marec]] [[1911]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] na [[Kras]]u, † [[8. oktober]] [[1948]], [[Snežnik]]. == Mladost == Križaj se je rodil v Koprivi na Krasu. Najprej se je šolal v [[Salezijanci|salezijanski]] šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]], kasneje pa je zaradi propada domače trgovine v [[Kopriva, Sežana|Koprivi na Krasu]] prekinil šolanje in se vrnil domov. Delal v trgovini na [[Opčine|Opčinah]], kasneje pri svojem stricu v [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Že v mladih letih je izkazoval veselje do letenja. == Vojaška letalska kariera v Italiji == Jeseni leta 1929 je italijansko letalstvo razpisalo natečaj za pilote in nanj se je prijavil tudi Križaj. Po uspešnem zaključku šolanja v Capui pri [[Neapelj|Neaplju]] je 11.marca 1930 kot 139 od 339 kadetov pridobil licenco pilota in pripadajoči [[Vojaški čini|čin]] [[podčastnik]]a, nato pa si v civilni šoli tovarne Breda pridobil pilotsko diplomo. Služil je med drugim tudi v eskadrilji, ki ji je poveljeval kasneje slavni letalec, maršal in kasnejši fašistični letalski minister [[Italo Balbo]]. Skupaj z njim je nastopal na mitingih, ki jih je Balbo prirejal v znak razkazovanja moči italijanskega letalstva svetu. Vendar pa se je medtem v Italiji okrepil fašizem in z njim je postalo vojaško okolje za Slovenca vse bolj neprijazno. Navkljub odličnim ocenam njegovih sposobnosti letenja (za Križaja je neki njegov poveljnik zapisal, da ni samo izjemen pilot, pač pa tudi zanesljiv in discipliniran vojak) je bila njegova prošnja za profesionalnega vojaškega pilota zavrnjena. Vse, kar so mu bili Italijani pripravljeni ponuditi, je bila uvrstitev v rezervno letalstvo, kar pa ni zadoščalo za apetite mladega, letenja željnega Križaja. Posledično se je tako krepilo njegovo protifašistično razmišljanje in začel je iskati možnosti za prebeg v Jugoslavijo. === Letalska odlikovanja v Italiji === Leto šolanja 1930 je minevalo, bližali so se vojaški manevri. Piloti gojenci so postali vznemirjeni in so nestrpno pričakovali izbiro najboljših za manevre, ki so se jih vedno udeležili visoki vojaški krogi. Poveljnik šole v Capui je izbral skupino gojencev, za svojega levega spremljevalca je določil Križaja. Skupina je večkrat vzletela in izvedla nekaj akrobacij. V enem od poletov je bila situacija za Križaja kot levega spremljevalca zelo neugodna, saj je moral leteti nizko nad [[hangar]]jem, kar mu je tudi z rahlim manevrom lepo uspelo in takoj se je ponovno uspešno vključil v formacijo letal. To je pri vseh prisotnih sprožilo odobravanje prisebnosti in dobrega manevriranja pilota-gojenca. Ob tej priložnosti je dobil tudi odlikovanje za udeležbo na vojaških manevrih. V okviru vaj je sodeloval tudi na drugih mitingih, medaljo za sodelovanje na mitingu aerokluba »Emilio Pensuti« je dobil v [[Milano|Milanu]] leta 1931. Ti dve medalji sta danes shranjeni v Vojnem muzeju Logatec. == Jugoslavija, prvič == Priložnost za prebeg je Križaj izkoristil 25. junija 1932, ko je opravljal redne vojaške vaje, predpisane za rezervne pilote, na letališču Campoformido pri [[Videm, Italija|Vidmu]]. Križaj je namesto, da bi pristal na videmskem letališču, preletel državno mejo in v svojem Fiatu AS1 letel vse do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Nekaj časa je krožil nad mestom, nato pa je prepoznal [[Letališče Polje|letališče Polje]] in varno pristal. Po pristanku je takoj zaprosil za politični [[azil]]. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v najprej v Loznico, nato pa v Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem so mu v [[Kraljevina Italija|Italiji]] v odsotnosti sodili zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje, obsojen je bil na 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Reven kot miš se je nekaj časa celo hranil v menzi bjeljinske bolnišnice. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu podelili jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v [[Zemun]]u, priznali pa so mu tudi [[Vojaški čini|čin]] narednika. == Španska državljanska vojna == [[Slika:Jože Križaj 1930s.jpg|thumb|right|250px|Križaj leta 1930]] Leta 1936 se je pričela [[španska državljanska vojna]] in Križaj se je prijavil v [[mednarodne brigade]]. Sam je že predtem postal član organizacije [[TIGR]] in je bil eden od mnogih Slovencev, ki so bili pripravljeni bojevati se na strani [[Španski republikanci|španskih republikancev]]. Avgusta 1936 je bil že v Španiji, kjer so ga uvrstili v ''mednarodno eskadriljo Espana'' pri [[Madrid]]u, kjer je kmalu dočakal prve boje. Letel je v prek sto bojnih misijah, v dveh od njih pa so ga sestrelili. Prvič je bil sestreljen 11. septembra in je z zadetim letalom [[Nieuport 52]] pristal na nekem travniku pri Talaveri. Sestrelil ga je italijanski as narednik Magistrini. Tudi pri drugi sestrelitvi 15. oktobra naj bi po nekaterih navedbah sodeloval Magistrini, vendar v njegovem letalskem dnevniku te sestrelitve ni zapisane. Je pa zapisana pri španskem letalskem asu Jose Garcia Morato nad letalom Leoire 46. Verjetno gre za pomoto pri identifikaciji letala, ker je teh letal v Španiji sodelovalo zelo malo. Vsega skupaj tri letala in nobeno od njih ni bilo 15. oktobra sestreljeno. Usodnega 15. oktobra je Križaj letel kot zaščita republikanskih bombnikov Potez 530. Z višine 3000 m so ga napadli trije italijanski lovci CR32 (Caccia Rosatelli CR32-Lovec Rosatelli CR32). Po prvem napadu sta ga zapustila oba njegova spremljevalca in sam se je moral boriti proti vsem trem nasprotnikom. Boj je trajal 15 minut in se končal z zmago Garcia Morata nad Križajevim lovcem Dewoitine D.371. Križaju se je ranjenemu sicer uspelo rešiti iz gorečega letala, vendar je pristal v rokah sovražnika in postal [[vojni ujetnik]]. V boju je izgubil dva prsta na nogi in pri odpiranju padala si je zlomil tri rebra. Med vožnjo na zaslišanje in v bolnišnico ga je posnel neki snemalec [[Združene države Amerike|ameriške]] družbe [[Paramount Pictures]] in v objavljenem [[film]]u, ki so ga kasneje prikazovali po svetu in tudi doma v Sloveniji, so znanci prepoznali Križaja in o tem obvestili njegovo sestro Marijo. Križaj je iz bolnišnice uspel poslati pismo svoji sestri Mariji Fajgel v Ajdovščino, v njem pa napisal, naj prepis pisma pošljejo sestri Stanki na Ptuj. V njem je zapisal, naj obvestijo poveljstvo eskadrilje Espana, da je bil sestreljen in da je živ. Sestra Stanka je ukrepala in v [[Pariz]]u uspela, da so ga uvrstili na seznam za izmenjavo ujetnikov, kar se je obrestovalo po sedmih mesecih, ko so njega in še dva [[Rusi|ruska]] pilota zamenjali za tri italijanske pilote. Križaj se je kmalu vrnil nazaj v Španijo, kjer je letel tudi z letalom [[Dewoitine D.371]] ter so mu [[Sovjetska zveza|ruski]] inštruktorji zaupali vodenje ene od eskadrilj v zvezi z nalogami pri obrambi vzhodne španske obale. Kot poveljnik naj bi se zelo izkazal. Njegov pilot Luis Angosto Ortiz se ga je spominjal kot svojega poveljnika takole: »Bil je pogumen hladen in racionalen. Kljub njegovi strogosti smo ga zelo spoštovali.« == Jugoslavija, drugič == Aprila 1938 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se najprej zaposlil kot tajnik aerokluba v [[Sombor]]u, kjer se je tudi usposobil v letenju s [[Jadralno letalo|jadralnim letalom]]. Kot inštruktor letenja je poučeval na predvojaški pilotski šoli v [[Smederevska Palanka|Smederevski Palanki]], kjer je leta 1939 izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Njuna poroka aprila 1940 je bila prva zakonska zveza dveh letalcev v Kraljevini Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na letališče pri [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo in bil poslan v ujetniško taborišče, od koder mu je uspelo pobegniti in se vrniti v porušeni [[Beograd]] k ženi Jeleni. Po zasedbi dežele se je skupaj z ženo umaknil na podeželje. == Druga svetovna vojna == V [[Zemun]]u je decembra 1944 postal inštruktor letenja in poveljnik tretje eskadrilje [[11. lovska divizija NOVJ|11. lovske divizije NOVJ]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je udeleževal bojev na [[Sremska fronta|sremski fronti]], za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s [[Red za hrabrost|redom hrabrosti]] in [[medaljo za hrabrost]] ter povišali v čin [[podporočnik]]a. == Jugoslovansko vojno letalstvo == Po koncu vojne je njegova enota operativno delovala na letališču Velika Gorica pri [[Zagreb]]u, od koder je 9. junija 1945 z letalom [[De Havilland DH 82A| DH 82 Tiger Moth]] poletel proti [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga navdušeno pozdravili domačini in partizanske oblasti so priredile partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven tu sem!« Maja 1947 je bila Križajeva skupina premeščena v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Lovci so vzletali z [[Letališče Polje|letališča Polje]] in iz [[Letališče Pulj|letališča Pula]]. Križaj je takrat že imel čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje, ter odgovoren za operativo. === Polet v smrt === Dne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju [[Karlovec|Karlovca]] pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Po Križajevem vzletu se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, zatem pa se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti [[Letališče Pula|Pulju]] in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje [[Snežnik]]a. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po Josipu Križaju imenuje [[aeroklub]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]].<br> V njegov spomin so postavili tudi doprsni kip, ki stoji pred [[Aerodrom Portorož|aerodromom Portorož]]. == Tipi letal, ki jih je pilotiral Križaj == - [[Fiat CR1]] - [[Fiat AS1]] - [[Fiat CR20]] - [[Fiat CR32]] - [[Breda Ba15]] - [[Breda Ba19]] - [[Neuport 52]] - [[Dewoitine D.371]] - [[Dewoitine D.372]] - [[Potez 540]] - [[Potez 25]] - [[Breguet 14|Breguet XIX]] - [[De Havilland DH 82A]] - [[Jak-1b]] - [[Jak-7b]] - [[Jak-3]] - [[Iljušin Il-2 Šturmovik]] - [[Polikarpov Po-2]] - [[Polikarpov I-15]] - [[Polikarpov UT-1]] - [[Fizir FN]] == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} * Stanonik, Tončka, Brenk, Lan ''Osebnostiː veliki slovenski biografski leksikon'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. {{COBISS|ID=241136128}} * Emiliani, Angelo: Italiani Nell'Aviazione Repubblicana Spagnola, Edizioni Aeronautiche Italiane S.r.l., 1980. * Matyáš, Svatopluk: Stíhačky nad Španělskem 1936 - 1939, Svět křídel, Cheb 1998. * Polák, T.: Esa meziválečného období - Part II, in Plastic Kits revue, No. 44, 1995. * Žirochov, Michail: «Krasnyj» italjanec, Aviacija i vremja, No. 2, 2003. * Miomir Križaj; Josip Križaj pilot lovec štirih letalstev, Vojnozgodovinski zbornik št.23/2005, 24/2006, 25/2006, 26/2006, 27/2006 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih vojaških pilotov]] * [[seznam slovenskih letalskih asov]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] == Zunanje povezave == * [http://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/ Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina] * [http://aces.safarikovi.org/ angleška stran (glej Slovenia, Spanish Civil War)] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križaj, Josip}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1948]] [[Kategorija:Slovenski letalci]] [[Kategorija:Slovenski vojaški piloti]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni letalci|Križaj, Josip]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] j68ofb9e82zk55qy4afserflv9bnf49 6676212 6676210 2026-05-15T19:49:47Z Signal 28172 /* */ popr. čin podporočnik --> kapetan 6676212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Josip Križaj |nickname= "Pepi" <br />bojno ime: José Antonio Galiasso |allegiance=[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|border|24px]] [[Kraljevina Italija]]<br /> [[Slika:Flag of the International Brigades.svg|border|24px]] [[Fuerzas Aéreas de la República Española (F.A.R.E.)]]<br /> [[Slika:Flag of the Kingdom of Yugoslavia.svg|border|24px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]<br /> [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|border|24px]] [[SFR Jugoslavija]] |branch= Vojno letalstvo |serviceyears= 1930-1948 |rank= kapetan |unit= eskadrilija Espana<br />11. lovska eskadrilija NOVJ |commands= |battles= [[Španska državljanska vojna]]<br /> [[druga svetovna vojna]] |awards= [[red za hrabrost]] |relations= |laterwork= }} '''Josip »Pepi« Križaj''', [[Slovenci|slovenski]] [[pilot]], inštruktor letenja, [[španski borec]], * [[13. marec]] [[1911]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] na [[Kras]]u, † [[8. oktober]] [[1948]], [[Snežnik]]. == Mladost == Križaj se je rodil v Koprivi na Krasu. Najprej se je šolal v [[Salezijanci|salezijanski]] šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]], kasneje pa je zaradi propada domače trgovine v [[Kopriva, Sežana|Koprivi na Krasu]] prekinil šolanje in se vrnil domov. Delal v trgovini na [[Opčine|Opčinah]], kasneje pri svojem stricu v [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Že v mladih letih je izkazoval veselje do letenja. == Vojaška letalska kariera v Italiji == Jeseni leta 1929 je italijansko letalstvo razpisalo natečaj za pilote in nanj se je prijavil tudi Križaj. Po uspešnem zaključku šolanja v Capui pri [[Neapelj|Neaplju]] je 11.marca 1930 kot 139 od 339 kadetov pridobil licenco pilota in pripadajoči [[Vojaški čini|čin]] [[podčastnik]]a, nato pa si v civilni šoli tovarne Breda pridobil pilotsko diplomo. Služil je med drugim tudi v eskadrilji, ki ji je poveljeval kasneje slavni letalec, maršal in kasnejši fašistični letalski minister [[Italo Balbo]]. Skupaj z njim je nastopal na mitingih, ki jih je Balbo prirejal v znak razkazovanja moči italijanskega letalstva svetu. Vendar pa se je medtem v Italiji okrepil fašizem in z njim je postalo vojaško okolje za Slovenca vse bolj neprijazno. Navkljub odličnim ocenam njegovih sposobnosti letenja (za Križaja je neki njegov poveljnik zapisal, da ni samo izjemen pilot, pač pa tudi zanesljiv in discipliniran vojak) je bila njegova prošnja za profesionalnega vojaškega pilota zavrnjena. Vse, kar so mu bili Italijani pripravljeni ponuditi, je bila uvrstitev v rezervno letalstvo, kar pa ni zadoščalo za apetite mladega, letenja željnega Križaja. Posledično se je tako krepilo njegovo protifašistično razmišljanje in začel je iskati možnosti za prebeg v Jugoslavijo. === Letalska odlikovanja v Italiji === Leto šolanja 1930 je minevalo, bližali so se vojaški manevri. Piloti gojenci so postali vznemirjeni in so nestrpno pričakovali izbiro najboljših za manevre, ki so se jih vedno udeležili visoki vojaški krogi. Poveljnik šole v Capui je izbral skupino gojencev, za svojega levega spremljevalca je določil Križaja. Skupina je večkrat vzletela in izvedla nekaj akrobacij. V enem od poletov je bila situacija za Križaja kot levega spremljevalca zelo neugodna, saj je moral leteti nizko nad [[hangar]]jem, kar mu je tudi z rahlim manevrom lepo uspelo in takoj se je ponovno uspešno vključil v formacijo letal. To je pri vseh prisotnih sprožilo odobravanje prisebnosti in dobrega manevriranja pilota-gojenca. Ob tej priložnosti je dobil tudi odlikovanje za udeležbo na vojaških manevrih. V okviru vaj je sodeloval tudi na drugih mitingih, medaljo za sodelovanje na mitingu aerokluba »Emilio Pensuti« je dobil v [[Milano|Milanu]] leta 1931. Ti dve medalji sta danes shranjeni v Vojnem muzeju Logatec. == Jugoslavija, prvič == Priložnost za prebeg je Križaj izkoristil 25. junija 1932, ko je opravljal redne vojaške vaje, predpisane za rezervne pilote, na letališču Campoformido pri [[Videm, Italija|Vidmu]]. Križaj je namesto, da bi pristal na videmskem letališču, preletel državno mejo in v svojem Fiatu AS1 letel vse do [[Ljubljana|Ljubljane]]. Nekaj časa je krožil nad mestom, nato pa je prepoznal [[Letališče Polje|letališče Polje]] in varno pristal. Po pristanku je takoj zaprosil za politični [[azil]]. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v najprej v Loznico, nato pa v Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem so mu v [[Kraljevina Italija|Italiji]] v odsotnosti sodili zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje, obsojen je bil na 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Reven kot miš se je nekaj časa celo hranil v menzi bjeljinske bolnišnice. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu podelili jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v [[Zemun]]u, priznali pa so mu tudi [[Vojaški čini|čin]] narednika. == Španska državljanska vojna == [[Slika:Jože Križaj 1930s.jpg|thumb|right|250px|Križaj leta 1930]] Leta 1936 se je pričela [[španska državljanska vojna]] in Križaj se je prijavil v [[mednarodne brigade]]. Sam je že predtem postal član organizacije [[TIGR]] in je bil eden od mnogih Slovencev, ki so bili pripravljeni bojevati se na strani [[Španski republikanci|španskih republikancev]]. Avgusta 1936 je bil že v Španiji, kjer so ga uvrstili v ''mednarodno eskadriljo Espana'' pri [[Madrid]]u, kjer je kmalu dočakal prve boje. Letel je v prek sto bojnih misijah, v dveh od njih pa so ga sestrelili. Prvič je bil sestreljen 11. septembra in je z zadetim letalom [[Nieuport 52]] pristal na nekem travniku pri Talaveri. Sestrelil ga je italijanski as narednik Magistrini. Tudi pri drugi sestrelitvi 15. oktobra naj bi po nekaterih navedbah sodeloval Magistrini, vendar v njegovem letalskem dnevniku te sestrelitve ni zapisane. Je pa zapisana pri španskem letalskem asu Jose Garcia Morato nad letalom Leoire 46. Verjetno gre za pomoto pri identifikaciji letala, ker je teh letal v Španiji sodelovalo zelo malo. Vsega skupaj tri letala in nobeno od njih ni bilo 15. oktobra sestreljeno. Usodnega 15. oktobra je Križaj letel kot zaščita republikanskih bombnikov Potez 530. Z višine 3000 m so ga napadli trije italijanski lovci CR32 (Caccia Rosatelli CR32-Lovec Rosatelli CR32). Po prvem napadu sta ga zapustila oba njegova spremljevalca in sam se je moral boriti proti vsem trem nasprotnikom. Boj je trajal 15 minut in se končal z zmago Garcia Morata nad Križajevim lovcem Dewoitine D.371. Križaju se je ranjenemu sicer uspelo rešiti iz gorečega letala, vendar je pristal v rokah sovražnika in postal [[vojni ujetnik]]. V boju je izgubil dva prsta na nogi in pri odpiranju padala si je zlomil tri rebra. Med vožnjo na zaslišanje in v bolnišnico ga je posnel neki snemalec [[Združene države Amerike|ameriške]] družbe [[Paramount Pictures]] in v objavljenem [[film]]u, ki so ga kasneje prikazovali po svetu in tudi doma v Sloveniji, so znanci prepoznali Križaja in o tem obvestili njegovo sestro Marijo. Križaj je iz bolnišnice uspel poslati pismo svoji sestri Mariji Fajgel v Ajdovščino, v njem pa napisal, naj prepis pisma pošljejo sestri Stanki na Ptuj. V njem je zapisal, naj obvestijo poveljstvo eskadrilje Espana, da je bil sestreljen in da je živ. Sestra Stanka je ukrepala in v [[Pariz]]u uspela, da so ga uvrstili na seznam za izmenjavo ujetnikov, kar se je obrestovalo po sedmih mesecih, ko so njega in še dva [[Rusi|ruska]] pilota zamenjali za tri italijanske pilote. Križaj se je kmalu vrnil nazaj v Španijo, kjer je letel tudi z letalom [[Dewoitine D.371]] ter so mu [[Sovjetska zveza|ruski]] inštruktorji zaupali vodenje ene od eskadrilj v zvezi z nalogami pri obrambi vzhodne španske obale. Kot poveljnik naj bi se zelo izkazal. Njegov pilot Luis Angosto Ortiz se ga je spominjal kot svojega poveljnika takole: »Bil je pogumen hladen in racionalen. Kljub njegovi strogosti smo ga zelo spoštovali.« == Jugoslavija, drugič == Aprila 1938 se je vrnil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in se najprej zaposlil kot tajnik aerokluba v [[Sombor]]u, kjer se je tudi usposobil v letenju s [[Jadralno letalo|jadralnim letalom]]. Kot inštruktor letenja je poučeval na predvojaški pilotski šoli v [[Smederevska Palanka|Smederevski Palanki]], kjer je leta 1939 izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Njuna poroka aprila 1940 je bila prva zakonska zveza dveh letalcev v Kraljevini Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na letališče pri [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo in bil poslan v ujetniško taborišče, od koder mu je uspelo pobegniti in se vrniti v porušeni [[Beograd]] k ženi Jeleni. Po zasedbi dežele se je skupaj z ženo umaknil na podeželje. == Druga svetovna vojna == V [[Zemun]]u je decembra 1944 postal inštruktor letenja in poveljnik tretje eskadrilje [[11. lovska divizija NOVJ|11. lovske divizije NOVJ]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je udeleževal bojev na [[Sremska fronta|sremski fronti]], za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s [[Red za hrabrost|redom hrabrosti]] in [[medaljo za hrabrost]] ter povišali v čin [[podporočnik]]a. == Jugoslovansko vojno letalstvo == Po koncu vojne je njegova enota operativno delovala na letališču Velika Gorica pri [[Zagreb]]u, od koder je 9. junija 1945 z letalom [[De Havilland DH 82A| DH 82 Tiger Moth]] poletel proti [[Ajdovščina|Ajdovščini]]. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga navdušeno pozdravili domačini in partizanske oblasti so priredile partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven tu sem!« Maja 1947 je bila Križajeva skupina premeščena v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Lovci so vzletali z [[Letališče Polje|letališča Polje]] in iz [[Letališče Pulj|letališča Pula]]. Križaj je takrat že imel čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje, ter odgovoren za operativo. === Polet v smrt === Dne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju [[Karlovec|Karlovca]] pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]]. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Po Križajevem vzletu se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, zatem pa se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti [[Letališče Pula|Pulju]] in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje [[Snežnik]]a. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|Žale]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po Josipu Križaju imenuje [[aeroklub]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]].<br> V njegov spomin so postavili tudi doprsni kip, ki stoji pred [[Aerodrom Portorož|aerodromom Portorož]]. == Tipi letal, ki jih je pilotiral Križaj == - [[Fiat CR1]] - [[Fiat AS1]] - [[Fiat CR20]] - [[Fiat CR32]] - [[Breda Ba15]] - [[Breda Ba19]] - [[Neuport 52]] - [[Dewoitine D.371]] - [[Dewoitine D.372]] - [[Potez 540]] - [[Potez 25]] - [[Breguet 14|Breguet XIX]] - [[De Havilland DH 82A]] - [[Jak-1b]] - [[Jak-7b]] - [[Jak-3]] - [[Iljušin Il-2 Šturmovik]] - [[Polikarpov Po-2]] - [[Polikarpov I-15]] - [[Polikarpov UT-1]] - [[Fizir FN]] == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} * Stanonik, Tončka, Brenk, Lan ''Osebnostiː veliki slovenski biografski leksikon'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. {{COBISS|ID=241136128}} * Emiliani, Angelo: Italiani Nell'Aviazione Repubblicana Spagnola, Edizioni Aeronautiche Italiane S.r.l., 1980. * Matyáš, Svatopluk: Stíhačky nad Španělskem 1936 - 1939, Svět křídel, Cheb 1998. * Polák, T.: Esa meziválečného období - Part II, in Plastic Kits revue, No. 44, 1995. * Žirochov, Michail: «Krasnyj» italjanec, Aviacija i vremja, No. 2, 2003. * Miomir Križaj; Josip Križaj pilot lovec štirih letalstev, Vojnozgodovinski zbornik št.23/2005, 24/2006, 25/2006, 26/2006, 27/2006 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih vojaških pilotov]] * [[seznam slovenskih letalskih asov]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] == Zunanje povezave == * [http://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/ Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina] * [http://aces.safarikovi.org/ angleška stran (glej Slovenia, Spanish Civil War)] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križaj, Josip}} [[Kategorija:Rojeni leta 1911]] [[Kategorija:Umrli leta 1948]] [[Kategorija:Slovenski letalci]] [[Kategorija:Slovenski vojaški piloti]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Smrtno ponesrečeni letalci|Križaj, Josip]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] tw4vs1n3hh4lipd5tj1b02f0cgs2mme 0 90094 6676309 6627762 2026-05-16T06:35:59Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | birthplace = [[Senožeče]] | medaltemplates= {{MedalSport | Moško [[sabljanje na poletnih olimpijskih igrah|sabljanje]]}} {{Srebrna medalja | [[sabljanje na poletnih olimpijskih igrah 1912|1912]] | ekipna [[sablja]]}} }} '''Rudolf Cvetko''', [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]] in [[Sabljanje| sabljač]], * [[17. november]] [[1880]], [[Senožeče]], † [[15. december]] [[1977]], [[Ljubljana]]. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil [[olimpijska medalja|olimpijsko medaljo]], ko je na [[Poletne olimpijske igre 1912|olimpijskih igrah v Stockholmu]] leta [[1912]] kot član [[Avstro-Ogrska|avstrijske]] [[Mečevanje|sabljaške]] [[reprezentanca|reprezentance]] osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. == Življenjepis == Cvetko se je rodil v družini [[orožništvo|orožnika]] Janeza Cvetka v Senožečah, vendar se je družina kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta [[1896]] je začel obiskovati štiriletno [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Po zaključku šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v [[Zagreb|Zagrebu]] in [[Bjelovar, Hrvaška|Bjelovaru]]. V polku je služil od leta [[1900]] do leta [[1913]], ko je kot [[nadporočnik]] zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je od leta [[1904]] večkrat udeležil sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Od leta [[1905]] je bil tam nekajkrat tudi inštruktor za sabljo, v letih [[1908]]–[[1912]] pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Gorica|Gorici]]. Ob začetku [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil reaktiviran in povišan v [[stotnik|stotnika]]. Služil je v 16. pešpolku in bil leta [[1916]] odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu. Leta [[1926]] so ga zaradi ''napredne usmerjenosti'' upokojili s činom orožniškega [[podpolkovnik]]a. Po [[upokojitev|upokojitvi]] je vodil sabljaško sekcijo v klubu Ilirija. Skupaj z voditelji Ilirije E. Bettetom, [[Stanko Bloudek|Stankom Bloudkom]] in S. Lapajnetom je pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji med svetovnima vojnama. Po letu [[1945]] se je posvetil vzgoji mladih sabljačev v Športnem klubu Tabor in delu v [[Sabljaška zveza Slovenije|Sabljaški zvezi Slovenije]], pri čemer mu je pomagal tudi [[Richard Verderber]]. Bil je tudi predavatelj sabljanja na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] (danes AGRFT) in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani (danes [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteta za šport]]). Za svoj prispevek slovenskemu športu je prejel več nagrad, med njimi tudi [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]]. Leta 2012 je bil sprejet v [[Hram slovenskih športnih junakov]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', s.v. »Cvetko, Rudolf« * ''Rudolf Cvetko : zbornik'', ur. [[Tomaž Pavlin]], Pomembne osebnosti slovenskega športa, ur. [[Rajko Šugman]] (Ljubljana, 2002). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih sabljačev]] * [[seznam vojaških osebnosti]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o sabljaču}} {{DEFAULTSORT:Cvetko, Rudolf}} [[Kategorija:Slovenski sabljači]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstrijo]] [[Kategorija:Sabljači Poletnih olimpijskih iger 1912]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slovenskih športnih junakov]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Avstrijo]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] thq60d4dyfhfrh8y0uvxm0bc7l9qyf3 0 91977 6676060 6676050 2026-05-15T12:21:16Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|2017|p=69}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == Q60353026 Q60353036 * [[Cerkev sv. Andrejain Jakoba, Črneče|Cerkev sv. Andreja in Jakoba]], [[Črneče]] ([[župnijska cerkev]]) * [[Cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|Cerkev sv. Križa]], [[Dobrova pri Dravogradu]] == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 51zm8tl22pqhs4ucerolh9uo4ww238d 6676085 6676060 2026-05-15T13:04:08Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]] {{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|2017|p=69}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353026|100px}} | [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče|cerkev sv. Andreja in Jakoba ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črneče]] |- | 2. | {{Slika d|Q60353036|100px}} | [[cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|cerkev sv. Križa ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dobrova pri Dravogradu]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 3lbq9dutn8zj319cvsefna25qyf1k3f 6676088 6676085 2026-05-15T13:06:46Z Shabicht 3554 6676088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črneče | latin = | image = | caption = Župnišče v Črnečah | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črneče 170 <br>2370 Dravograd | parish_church = [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče]] | dedication = [[Sveti Andrej]]<br>[[Sveti Jakob]] (sozavetnik) | established = [[1891]]{{sfn|Skitek|2017|p=18}}{{sfn|Skitek|2017|p=69}} | first_mentioned = Pražupnija Pliberk | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina |Dravograd - Mežiška dolina ]] | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški ]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Pastoralna zveza župnij Dravograd | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = Franc Kraner<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/ |title=Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črneče]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[Koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Prvotno je bila sedanja župnijska cerkev podružnica [[Pražupnija|pražupnije]] v [[Pliberk|Pliberku]], pozneje pa [[Župnija Libeliče|Župnije Libeliče]],{{sfn|Höfler|2016|p=137}} vse do leta [[1768]], ko je bil ustanovljen beneficij.{{sfn|Skitek|2017|p=69}} Leta 1770 pa se v pisnih virih prvič omenja črneški beneficiat Simon Koller. Leta [[1811]] je bil beneficij povzdignjen v kuracijo,{{sfn|Skitek|2017|p=18}} leta [[1891]] pa je bila ustanovljena samostojna župnija.{{sfn|Skitek|2017|p=18}} Prednica sedanje cerkve sv. Andreja in Jakoba v Črnečah se prvič omenja leta [[1340]], kot cerkev sv. Jakoba. Pozidali so jo v [[Gotska arhitektura|gotskem slogu]], s petosminskim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] z zunanjimi oporniki. Od prvotnih gotskih oken se je ohranilo samo eno za glavnim oltarjem, druga so predelali v pravokotna baročna, ki obstajajo še danes. Cerkev se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1692 omenja kot cerkev z novo kostnico/karnerjem in leta 1643 postavljenim krstnim kamnom. Na vzhodni strani so leta 1699 dogradili še zvonik, o čemer priča [[kronogram]] nad glavnimi vrati pod zvonikom. ===Pastoralna zveza župnij Dravograd=== Pastoralna zveza župnij Dravograd obsega naslednje med seboj povezane župnije: Črneče, [[Župnija Dravograd|Dravograd]], [[Župnija Libeliče|Libeliče]], [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]], [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] ter [[Župnija Sveti Peter na Kronski gori|Sveti Peter na Kronski gori]].<ref>{{navedi splet |url=https://jagnje.si/pastoralna-zveza-zupnij-dravograd/ |title=Pastoralna zveza župnij Dravograd |accessdate=14. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353026|100px}} | [[cerkev sv. Andreja in Jakoba, Črneče|cerkev sv. Andreja in Jakoba ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črneče]] |- | 2. | {{Slika d|Q60353036|100px}} | [[cerkev sv. Križa, Dobrova pri Dravogradu|cerkev sv. Križa ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Dobrova pri Dravogradu]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929071301/http://www.dmdekanija.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=85 |date=2007-09-29 }} {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črneče]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina]] [[Kategorija:Črneče]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1780]] 641g8cwfwjorq6iylxnhp18juf5xpxr 0 91984 6676064 6676043 2026-05-15T12:33:28Z Shabicht 3554 U 6676064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po Hohenauerju naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} in postala samostojna župnija (Urban za činž cerkvenih stolov za Župnijo Črna za leta 1839-1860, škatla 1, Kurze kirchengeschihte str. 371){{sfn|Skitek|2017|p=}} Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=51}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] d7f577cos9iggre1ahp2ygjmtsq1ewu 6676076 6676064 2026-05-15T12:51:33Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po navedbah zgodovinarja Franza Hohenauerja v Kurze kirchengeschihte naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila in postala samostojna župnija leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}. Vendar pa se je v urbarju za činž cerkvenih stolov župnije Črna iz leta 1839 našel zapis, da je cerkev sv. Ožbolta leta 1616 cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] povzdignil v samostojno župnijo{{sfn|Skitek|2017|p=18}}. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=51}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] kuclaifxo2ue5etemhxr8rmqdgeabxc 6676079 6676076 2026-05-15T12:54:35Z Shabicht 3554 6676079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]]{{sfn|Skitek|2017|p=18}} oz. [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po navedbah zgodovinarja Franza Hohenauerja v Kurze kirchengeschihte naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila in postala samostojna župnija leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}. Vendar pa se je v urbarju za činž cerkvenih stolov župnije Črna iz leta 1839 našel zapis, da je cerkev sv. Ožbolta leta 1616 cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] povzdignil v samostojno župnijo{{sfn|Skitek|2017|p=18}}. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=51}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] ges6x726mewl6l3ub0iheioa3i59r6i 6676080 6676079 2026-05-15T12:55:37Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6676080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]]{{sfn|Skitek|2017|p=18}} oz. [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po navedbah zgodovinarja Franza Hohenauerja v Kurze kirchengeschihte naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila in postala samostojna župnija leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}. Vendar pa se je v urbarju za činž cerkvenih stolov župnije Črna iz leta 1839 našel zapis, da je cerkev sv. Ožbolta leta 1616 cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] povzdignil v samostojno župnijo{{sfn|Skitek|2017|p=18}}. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] 5ajntdnxqfc0pd3g1hb1yw7othykkik 6676083 6676080 2026-05-15T12:57:53Z Shabicht 3554 /* Zgodovina */ 6676083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črna na Koroškem | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Center 21<br>2393 Črna na Koroškem | parish_church = [[cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem]] | dedication = [[sveti Ožbolt]] | established = [[1616]]{{sfn|Skitek|2017|p=18}} oz. [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}} | first_mentioned = [[1309]] (vikariat) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina |Dravograd-Mežiška dolina ]] | archdeaconry = | archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]] | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Maribor |Maribor]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Jožef Lipovšek<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/zupnik-v-crni-na-koroskem-jozef-lipovsek-o-dveh-dneh-ko-so-bili-odrezani-od-sveta |title=Župnik v Črni na Koroškem Jožef Lipovšek o dveh dneh, ko so bili odrezani od sveta |accessdate= |date=7. avgust 2023 |format= |work= }}</ref> (od 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/en/bib/24236035 |title=Po 18 letih župnik zapušča Malečnik : farni župnik Jožef Lipovšek z dekretom nadškofije iz Malečnika odhaja v župnijo Črna, Javorje in Koprivno na Koroškem |accessdate= |date=30. julij 2020}}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črna na Koroškem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|dekanije Dravograd-Mežiška dolina]] [[koroški naddekanat|koroškega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. ==Zgodovina== Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmihel nad Pliberkom]] omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela [[Dobrla vas]]), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del [[Nadškofija Ljubljana|škofije v Ljubljani]].{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij. Po navedbah zgodovinarja Franza Hohenauerja v Kurze kirchengeschihte naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila in postala samostojna župnija leta [[1618]]{{sfn|Höfler|2016|p=132}}. Vendar pa se je v urbarju za činž cerkvenih stolov župnije Črna iz leta 1839 našel zapis, da je cerkev sv. Ožbolta v Črni leta [[1616]] cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] povzdignil v samostojno župnijo{{sfn|Skitek|2017|p=18}}. Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Potem ko je župnija leta [[1787]] iz [[Nadškofija Ljubljana|Škofije Ljubljana]] prešla pod [[Lavantinska škofija|Lavantinsko škofijo]], je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.{{sfn|Höfler|2016|p=132}} Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena. ===Pastoralno območje Župnije Črna=== Župnik v Črni [[Župnijski upravitelj|upravlja]] tudi župniji [[Župnija Javorje|Javorje]] in [[Župnija Koprivna|Koprivna]].<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/premestitve-duhovnikov-so-spremembe-v-mariborski-nadskofiji/37747 |title=Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji |accessdate= |date=6. avgust 2020 |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353578|100px}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem|cerkev sv. Ožbolta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črna na Koroškem]] |- | 2. | {{Slika d|Q105643347|100px}} | [[Cerkev sv. Helene, Podpeca|cerkev sv. Helene]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Podpeca]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Skitek, Vinko |year=2017 |title=Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina |publisher=Zgodovinsko društvo za Koroško |isbn=978-961-288-445-1 |cobiss=94492161 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{Nadškofija Maribor}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Črna na Koroškem]] newzr5b6hz3h6tra2bzmbenx4xn2669 0 92507 6676396 6651777 2026-05-16T10:46:50Z Shabicht 3554 6676396 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 65k74c4ra3ghdxpbudc8dyiiz5bt69l 6676397 6676396 2026-05-16T10:50:19Z Shabicht 3554 6676397 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] t0z3h6hnp26yplzton5dyx5wf13kvwb 6676398 6676397 2026-05-16T10:51:33Z Shabicht 3554 6676398 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] rvzkh3koawxa5sdl1xg6l7n0th0op1h 6676400 6676398 2026-05-16T10:56:14Z Shabicht 3554 6676400 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] l8xrbezz3nbpw7kmneljeu521maigzt 6676405 6676400 2026-05-16T11:03:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676405 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] * Kapela Vnebovzete device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzete device Marije ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] r89cmwnpo8257s0qk963a9pbwm92hid 6676410 6676405 2026-05-16T11:05:22Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676410 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == Q105673228 * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] * kapela Vnebovzete device Marije, Črni Vrh|kapela Vnebovzete device Marije ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 75t4ehgf2fqg0tntgw7b7of1lvqjfw1 6676418 6676410 2026-05-16T11:19:13Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676418 wikitext text/x-wiki {{Zapomen|župnijo Škofije Koper|Župnija Črni Vrh nad Idrijo}} {{Infopolje Župnija | title = Župnija Črni Vrh | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters =Črni Vrh 37 <br>1355 Polhov Gradec | parish_church = [[cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh]] | dedication = [[Sveti Lenart]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik |Ljubljana - Vič/Rakovnik ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Peter Nastran (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Dekanije Ljubljana - Vič/Rakovnik]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == Q105673228 * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[Cerkev sv. Lenarta, Črni Vrh|cerkev sv. Lenarta]] * [[Kapela Device Marije, Črni Vrh|kapela Device Marije]] ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Črni Vrh]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik]] [[Kategorija:Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec]] 81gtmus02hezonzh81ib751ttxxl3gr 4 94225 6676107 6672973 2026-05-15T14:35:03Z Nile Nika Fugina 259937 6676107 wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} {{Infobox person | name = Nika Fugina | birth_date = 25. februar 1994 | birth_place = Ljubljana, Slovenija | nationality = slovenska | other_names = Stellar Corpse (glasbeno ime), DJ Planck Time | occupation = plesalka, pevka, plesna terapevtka, oblikovalka, performerka | years_active = 2002–danes | known_for = svetovna prvakinja v hip-hop solu (2008) }} '''Nika Fugina''' (rojena 25. februarja 1994 v Ljubljani) je slovenska plesalka, svetovna prvakinja v hip-hop solu, pevka, plesna terapevtka in intermedijska umetnica, katere delo prehaja med surovo močjo hip-hopa, čutnostjo vogue izraza, improvizacijo in introspekcijo plesne terapije. Je ena najprepoznavnejših slovenskih hip-hop plesalk, danes pa s svojim edinstvenim pedagoškim programom in avtorskimi projekti suvereno briše meje med plesom, zdravljenjem in performansom. == Zgodnje življenje in izobrazba == Njene družinske korenine segajo v Slovenijo, Turčijo, Srbijo in Nemčijo, kar je že zgodaj oblikovalo njen občutek za kulturno prepletanje. S plesom je pričela pri osmih letih in zelo hitro postala prepoznavna na slovenski plesni sceni – njen talent, karizma in predanost so ji že v otroštvu prinesli sloves ene najobetavnejših mladih plesalk. Po končani umetniški gimnaziji likovne smeri je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer interaktivno oblikovanje (vizualne komunikacije). Že od šestnajstega leta dnevno meditira, navdih pa črpa tudi iz astrologije, misterijev in okultnih ved, kar vnaša globoko spiritualno dimenzijo v njen umetniški in pedagoški opus. == Plesna pot == === Zgodnji uspehi in svetovni vrh === S plesom je pričela pri osmih letih in v plesni šoli Urška nanizala številne medalje. Leta 2008 je pri vsega štirinajstih letih v Nemčiji postala '''svetovna prvakinja v hip-hop solu''' pod okriljem Mednarodne plesne organizacije (IDO). Pred finalnim nastopom jo je opazila svetovno priznana plesalka Nika Kljun in ji osebno zaželela srečo. Kmalu zatem se je podala na avdicijo v Plesno šolo Maestro, kjer je njen izjemen potencial prepoznal večkratni svetovni prvak '''Anže Škrube'''. V Maestru je Fugina zasijala v samem jedru velike formacije, kjer jo je Škrube zaradi njene karizme in tehnične dovršenosti pogosto postavljal v ospredje. Pod njegovim strogim, a navdihujočim vodstvom je s skupino Maestro tri leta zapored (2009–2011) osvojila naslove državnih, evropskih in svetovnih prvakov, s čimer se je vpisala med najuspešnejše slovenske plesalke v zgodovini. Škrubetov »vojaški« pristop ji je vlil neizmerno ambicioznost, obenem pa so gostujoči trenerji, kot sta Matic Zadravec in Erik Bukovnik, širili njen plesni horizont. Med dvanajstim in šestnajstim letom, ko je še plesala v plesni šoli Urška, je veliko nastopala po trgovskih središčih Mercator – oblečena v palčka, božične oprave in druge kostume – po nastopih pa je delala še kot animatorka za otroke. Te izkušnje so ji že zgodaj privzgojile neposreden stik z občinstvom in igrivost, ki ju danes prenaša tudi na svoje udeleženke. === Širjenje plesnega izraza in iskanje lastne govorice === V času intenzivnih priprav se je izurila v mnogih slogih – od salse, street-jazza in electric boogieja do sodobnega plesa, kjer jo je še posebej zaznamovala '''Anja Möderendorfer''', njena vzornica, s katero ju danes veže prijateljstvo. Na Urban Dance Summercamp-u 2008 in drugih mednarodnih delavnicah se je poglobila v house (zanj značilen učinek »hoje po vodi«), popping in locking (kjer jo navdušujeta izolacija in zaustavljanje giba) ter osnove breakdancea. Že desetletje redno ustvarja pod mentorstvom svetovno priznanega koreografa in pedagoga '''Željka Božića''', pri katerem brusi svoj »freestyle« in poglablja kreativni proces. Z njegovo skupino je ustvarila več vidnih predstav; v delu ''Sence sekvence'' (2022) je bila glavna plesalka s solo vlogo, v poetični uprizoritvi ''Ptiči'' (2024) pa je oživela glavnega ptiča – bitje, ki očara, a na koncu umre, medtem ko se jata odpravi naprej. === Med močjo in nežnostjo === Fugina svoj plesni izraz gradi na zavestnem prepletanju '''moškega in ženskega principa'''. Tehnično silovitost, moč in kondicijo je izpilila pri Škrubetu in Božiću, čutnost, eleganco in svobodo ženskega giba pa je prvič začutila pri Eriku Bukovniku na urah voguea v Maestru, kjer so ji soplesalci že takrat rekli, da ji je ženstven izraz »pisan na kožo«. Sama poudarja, da je morala za dosego te naravne ženskosti najprej pozdraviti toksične plasti lastne moškosti – proces, ki ga je poglobila s spiritualno mentorico Heather Hoffman. Prav združitev obeh energij je tisto, kar njen ples in nastope dela nepozabne: surova intenzivnost hip-hopa se zlije z milino vogue fem-a, dihanje pa postane most med tehniko in čutenjem. == Tekmovalni dosežki == Nika Fugina je v svoji tekmovalni karieri posegla po najvišjih mestih na svetovni, evropski in državni ravni. Njen najodmevnejši uspeh je naslov '''svetovne prvakinje v hip-hop solu''' (IDO, 2008), ki ga je osvojila pri vsega štirinajstih letih. S plesno skupino '''Maestro''' je pod vodstvom Anžeta Škrubeta tri leta zapored (2009–2011) osvojila '''prva mesta na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih IDO''' v kategoriji velikih formacij – dosežek, ki jo uvršča med najuspešnejše slovenske plesalke v zgodovini. Že pred tem je z mlajšimi formacijami osvajala svetovna in evropska odličja, tudi v malih formacijah, parih in solo kategorijah. Spodaj so zbrani vsi njeni pomembnejši tekmovalni rezultati: {| class="wikitable" |- ! Leto !! Kategorija !! Tekmovanje !! Uvrstitev |- | 2003 || Velika formacija pionirji || Svetovno prvenstvo || 3. mesto |- | 2004 || Pari || Državno prvenstvo || 3. mesto |- | 2005 || Solo pionirji || Državno prvenstvo || 2. mesto |- | 2006 || Mala formacija || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2006 || Velika formacija mladinci || Državno prvenstvo || 2. mesto |- | 2006 || Velika formacija || Svetovno prvenstvo || 2. mesto |- | 2007 || Mala formacija || Svetovno prvenstvo || 1. mesto |- | 2008 || Solo || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2008 || Solo || Svetovno prvenstvo IDO || '''1. mesto – svetovna prvakinja''' |- | 2008 || Velika formacija (Heartbeat) || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2008 || Velika formacija pionirji || Evropsko prvenstvo || 2. mesto |- | 2009 || Velika formacija (Maestro) || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2009 || Velika formacija (Maestro) || Evropsko prvenstvo || 1. mesto |- | 2009 || Velika formacija (Maestro) || Svetovno prvenstvo IDO || 1. mesto |- | 2009 || Solo || Državno prvenstvo || 2. mesto |- | 2010 || Velika formacija (Maestro) || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2010 || Velika formacija (Maestro) || Evropsko prvenstvo || 1. mesto |- | 2010 || Velika formacija (Maestro) || Svetovno prvenstvo IDO || 1. mesto |- | 2011 || Velika formacija (Maestro) || Državno prvenstvo || 1. mesto |- | 2011 || Velika formacija (Maestro) || Evropsko prvenstvo || 1. mesto |- | 2011 || Velika formacija (Maestro) || Svetovno prvenstvo IDO || 1. mesto |} Poleg tekmovalnih uspehov je Fugina večkrat prejela priznanje '''Povodni mož''' – v letih 2006, 2007 in 2008, in sicer tako za velike kot za male formacije posebej. Leta 2008 je prejela tudi '''Nagrado Športne zveze Ljubljana''' za vrhunske dosežke. Nastope skupine Maestro si lahko ogledate na: * [https://www.youtube.com/watch?v=BQ5goAffzQk Maestro formacija – nastop 1] * [https://www.youtube.com/watch?v=Da-DjvR3glM Maestro formacija – nastop 2] == Plesna terapija: Divine Feminine klasi == Po koncu tekmovalne poti, ki je sicer prinesla bleščeče lovorike, a se nikoli ni zares skladala z njenim dojemanjem plesa kot svete povezovalne prakse, se je Fugina leta 2020 posvetila '''plesni terapiji'''. Od takrat razvija avtorski program, ki je v slovenskem in evropskem prostoru edinstven – spoj hip-hop in vogue tehnik z energijskim delom, meditacijo in terapevtskimi pristopi. Pri svojem delu izhaja iz načel '''Dance Movement Therapy''' in '''Authentic Movement''' (avtentični gib skozi somatiko), ki jih povezuje z lastno plesno prakso in intuitivnim pristopom k telesu. Njen trenutni program '''Divine Feminine klasi''' (prej tudi ''Odkleni svojega notranjega otroka'' / ''Unlock Your Inner Child'') je namenjen ženskam, ki želijo skozi zavesten gib, dih in dotik obuditi pristno povezavo s seboj. Vsak trening se začne z umirjanjem in meditacijo, nadaljuje s čutnimi vajami, kot je »Čutno« (gibanje z zaprtimi očmi ob lastnem dotiku), ter orodji, kot sta »trauma release« in »notranje gibanje«. S tem udeleženke vodi v sproščanje napetosti, opazovanje in zdravo izražanje čustev ter postopno ljubeče lastništvo nad svojim telesom. V svoji pedagoški karieri je poučevala plesalce vseh starosti – od rosnih dveh let do šestdesetega leta – ter delala tudi z ljudmi s posebnimi potrebami. V plesni šoli Kazina je vodila program '''Diham ples''', sicer pa je petnajst let nadomeščala trenerje v različnih plesnih šolah. Poučevala je tudi v Tovarni Rog, športnem klubu ABC, Skupnosti Barka in drugje, danes pa vso svojo energijo vlaga v lasten program, s katerim ženske uči, kako postati »neukrotljive« – v najlepšem pomenu besede. == Intermedijsko ustvarjanje: film, oder, gib == Poleg pedagoškega dela Fugina že vrsto let deluje tudi kot performerka, igralka in ustvarjalka plesnih filmov. Še posebej jo privlači '''fizični teater''' – preplet giba, igre in atmosfere, kjer telo postane glavni nosilec zgodbe. Leta 2018 je v programu ''Študent teater'' Gledališča Glej pod mentorstvom Klemna Janežiča sooblikovala avtorsko predstavo '''Iz Kokona''', zgrajeno predvsem iz prvin fizičnega teatra. Leta 2019 je pri istem mentorju obiskovala delavnice fizičnega teatra v Kopru, ki so se zaključile z javnim nastopom. Je članica improvizacijsko-komedijskega '''Kolektiva Dragi Drago''', s katerim letno ustvari tri do štiri predstave, ki temeljijo na spontanosti, humorju in telesni ekspresivnosti. Ta format ji omogoča nenehno raziskovanje meja med igro in gibom ter ostaja pomemben del njenega umetniškega izraza. V kratkem plesnem filmu '''Letter''' (2017) je očarala občinstvo in selektorje enajstih mednarodnih festivalov (od Londona in San Francisca do Kanade, kjer je prejel nagrado občinstva); posnetek je na spletu presegel milijon in pol ogledov. Leta 2021 je v kratkem filmu '''Sreči''' režiserke Eve Pavli nastopila kot igralka, koreografinja in plesalka ob glavnem igralcu Maksu Dakskoblerju, pod režijskim vodstvom Martina Drakslerja. Za pevko Agnes Momirski je istega leta koreografirala in oblikovala gib v videospotu '''Architect Drillers'''. Na festivalu Floating Castle je leta 2022 z gibom interpretirala poezijo skupine Pero Srce, leta 2023 pa se je tam predstavila kot pevka. Trenutno pripravlja svojo prvo celovečerno avtorsko predstavo, ki se posveča prav odnosu med ženskim in moškim aspektom – temi, ki je rdeča nit njenega ustvarjanja. == Glasba in vokal == Pod umetniškim imenom '''Stellar Corpse''' Fugina ustvarja temačnejšo, atmosferično glasbo, ki jo izvaja v duetu s kitaristom Markom Divjakom (MarkaSan). Nastopala sta v Zorici, koprskih prizoriščih, Channel 0 na Metelkovi in na festivalu Rdeče Zore 2024 v Monoklu. Njen glas opisuje kot žameten bariton, zgrajen skozi improvizacijo; poje blues, jazz, metal in alternative. Rada meša različne glasbene stile, pri čemer jo navdihuje eksperimentalni pristop '''Mikea Pattona''', čigar drzno prehajanje med žanri ji je blizu tudi v plesnem izrazu. Pred tem je kot '''DJ Planck Time''' (ime, ki se nanaša na enoto za merjenje časa v vesolju) vrtela vinilke in v ples vnašala še didžejsko senzibilnost. == Reklame, televizijski nastopi in sodelovanja == * '''NLB''' (2016) – performerka * '''Spar''' (2018) – performerka * '''EMA – Eurovision Song Contest''' (2019) – koreografinja uvodnega nastopa * '''Spotlight Awards''' (2017) – performerka v uvodnem nastopu * '''Viktorji''' (2009) – uvodni nastop s skupino Maestro * Koncertni nastopi: Zlatan Čordić (2011), Sanja Grohar (2010) * Skozi kariero je kot back plesalka nastopala za številne glasbenike. == Nagrade in priznanja == * '''Nagrada Športne zveze Ljubljana''' za vrhunske dosežke v letu 2008 * '''Povodni mož''' (2006, 2007, 2008) – za velike in male formacije posebej * Trikrat zapored '''svetovna, evropska in državna prvakinja IDO''' s skupino Maestro v velikih formacijah (2009–2011) * '''Svetovna prvakinja v hip-hop solu IDO''' (2008) * Številne dodatne uvrstitve na prva mesta v solo, parih in formacijah (2003–2011) == Zanimivosti == * Kot del hip-hop kulture jo poleg plesa navdušujejo tudi brake dance, popping, locking, electric boogie, didžejanje in grafiti. * Prosti čas namenja risanju, ki ji služi kot vizualizacijsko orodje in sprostitev. * Njeno spiritualno znanje temelji na več kot desetletnem učenju pri ameriški mentorici Heather Hoffman, ustanoviteljici ''Activation Academy''. * Že od nekdaj jo zanima fizični teater in čutni gib, kar danes združuje v svojem pedagoškem in umetniškem delu. == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=BQ5goAffzQk Maestro formacija – nastop 1] * [https://www.youtube.com/watch?v=Da-DjvR3glM Maestro formacija – nastop 2] * [https://www.youtube.com/watch?v=KPwjQNUPEb0 Letter (2017) – plesni film] * [https://www.youtube.com/watch?v=sqNf_W2LsaM Sreči (2021) – kratki film] aol7iryl9i57hx7kbvru23m4zz1fpdb 6676243 6676107 2026-05-15T21:11:38Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6676107|6676107]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Nile Nika Fugina|Nile Nika Fugina]] ([[User talk:Nile Nika Fugina|pogovor]]) - avtobiografija 6676243 wikitext text/x-wiki {{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}} qyays1zqfhzu66lmzweh378qqi5i2xh 0 94520 6676274 5543971 2026-05-15T23:22:34Z Janezdrilc 3152 + 1 6676274 wikitext text/x-wiki '''Občina''' je lahko: * [[občina]], lokalna upravna teritorialna enota, podrejena državi, deželi in pokrajini (v Sloveniji ne obstaja), ter nadrejena krajevni skupnosti * [[cerkvena občina]], najmanjša samostojna enota nekaterih krščanskih skupnosti * [[katastrska občina]], najmanjša teritorialna enota zemljiškega katastra, v Sloveniji običajno v velikosti naselja == Glej tudi == * [[Občine]], naselje v [[Občina Trebnje|Občini Trebnje]] * [[Opčine]], naselje v Občini [[Trst]] v Italiji {{razločitev}} c1tifkegnsjqg151w99olg2fglh13uc 0 96074 6676438 6667505 2026-05-16T11:50:33Z Yerpo 8417 pospravljanje 6676438 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{drugipomeni2|Jože Zupančič}} {{Infopolje Oseba}} '''Jože Zupančič''' [jóže zupánčič], [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]] in [[politik]], * [[3. avgust]] [[1936]], [[Ruše]], [[Slovenija]] (tedaj [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslavija]]). Znan je zlasti kot dolgoletni ravnatelj Gimnazije Celje (danes [[I. gimnazija v Celju]]) == Izobrazba == Zupančič je končal [[Gimnazija Ravne na Koroškem|gimnazijo]] leta 1956 na [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]], diplomiral pa je iz geografije na [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovni fakulteti v Ljubljani]] leta 1960. Kmalu potem, ko se je leta 1962 kot profesor [[geografija|geografije]] zaposlil na Gimnaziji Celje, je opravil tudi strokovni izpit. == Pedagoška pot == Zupančič je nekaj let bil ravnatelj [[Osnovna šola Štore|Osnovne šole Štore]], od leta 1976 je bil ravnatelj [[I. gimnazija v Celju|I. gimnazije v Celju]]. Sredi devetega mandata, v svojem 71. letu, je s položaja ravnatelja nepreklicno odstopil. Leta 1962 je kot profesor na Gimnaziji Celje prevzel vodenje oddelkov odraslih in bil izredno dejaven pri oblikovanju demokratičnih odnosov v šoli. Bil je mentor šolske [[dijaška skupnost|dijaške skupnosti]], ki se je uveljavila tudi v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|jugoslovanskem]] prostoru. Zupančič je tudi v letih, ko je deloval v intenzivni [[gospodarstvo|gospodarski]] panogi, s predavanji in sodelovanjem v številnih šolskih organih takratnega sistema obdržal stik z vzgojo in izobraževanjem. Občinska skupščina Celje ga je 21. julija 1971 imenovala za ravnatelja [[Osnovna šola Štore|Osnovne šole Štore]]. V tej šoli je bil ravnatelj do 31. oktobra 1976, uspelo mu jo je uveljaviti po strokovni in materialni plati; s strokovnega vidika je pomembno, da je že takrat združil oddelke vrtca s šolo, šolo pa je odprl tudi staršem. Njegova zasluga je bila izgradnja novega vrtca ob šoli in nove sodobne šolske kuhinje. En mandat je bil tudi predsednik izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. V teh letih je prispeval k ugledu [[Celje|Celja]] tudi s tem, ko je predlagal ustanovitev [[Pedagoško društvo v Celju|Pedagoškega društva v Celju]], sam pa je postal 14. oktobra 1978 tudi habilitiran profesor višje šole v [[Maribor]]u. [[Občinska skupščina Celje]] je 7. oktobra 1976 Zupančiča imenovala za ravnatelja I. gimnazije v Celju, takrat imenovane Gimnazija Celje. Pozneje je prišlo tudi do imenovanja na [[Ministrstvo za šolstvo in šport|MZŠŠ]]. Zadnje imenovanje je bilo leta 2004. Učiteljski zbor ga je na tajnem glasovanju podprl z 90 % glasov; njegov edini protikandidat je bil [[Oto Račečič]]. Pozitivno mnenje sta mu podala tudi komisija za volitve in imenovanja pri [[Mestna občina Celje|Mestni občini Celje]] ter svet šole, v katerem je pet učiteljev, dva dijaka, dva starša, predstavnik ministrstva in predstavnik občine. Omenjeni svet je z desetimi glasovi za potrdil Zupančiča, medtem ko se je predstavnik Mestne občine Celje vzdržal. Na I. gimnaziji je ravnateljeval 31 let, s tem pa je imel tudi uradno najdaljši ravnateljski staž v Sloveniji. Taka doba ravnateljevanja je svojevrsten dosežek tudi v evropskem merilu. V letih njegovega vodenja šole je maturiralo več kot 6000 [[dijak]]ov. Pri vračanju [[gimnazija|gimnazije]] je imel velik vpliv, saj je kot predsednik [[Strokovni svet za družboslovje|Strokovnega sveta za družboslovje]] sooblikoval sedanji [[predmetnik]] in učne načrte gimnazij (ki pa so bili leta 1990 manj obsežni kot danes). Po njegovem predlogu so ukinili predmete [[samoupravljanje s temelji marksizma]], [[osnove tehničnega praktikuma]] ter obrambo in zaščito ter jih nadomestili z več jezikovnimi in naravoslovnimi predmeti. Zupančič je bil med drugim tudi vodja skupine pri novem predmetniku gimnazije, sam pa je v Sloveniji v šole spet uvedel [[latinščina|latinščino]]. Zupančič je tudi utemeljeval ustanovitev [[klasična gimnazija|klasičnih]], [[športna gimnazija|športnih]] in [[glasbena gimnazija|glasbenih]] oddelkov v Sloveniji. Leta 2007 je z mesta ravnatelja nepreklicno odstopil po skoraj štiridesetih letih pedagoškega dela. == Udejstvovanje v politiki == [[Slika:Zupancic_Joze.jpg|thumb|right|200px|Jože Zupančič med spominskim zasedanjem]] Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah izvoljen v [[DPZ]] občinske skupščine Celje ter za delegata [[Zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije|Zbora združenega dela Skupščine Republike Slovenije]]. Obe dolžnosti je opravljal nepoklicno, v [[Celje|Celju]] pa je aktivno sodeloval na večini sej. [[Zbor združenega dela|Zboru združenega dela]] (ZZD), ki so ga sestavljali delegati iz [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[šolstvo|šolstva]], [[kultura|kulture]], [[sociala|sociale]], [[zdravstvo|zdravstva]], [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[obrt|obrti]], [[državni organ|državnih organov]], družbenopolitičnih organizacij in predstavnik [[vojska|vojske]], je kot zadnji predsedoval Zupančič, ki je tudi vodil slavnostno spominsko zasedanje. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je že prvi dan zasedanja ZZD dal pobudo za ustanovitev [[poslanski klub|poslanskega kluba]] neodvisnih. Postal je prvi predsednik neodvisnih in pripravil vse [[Dokument|akte]] za uspešno delo. Klub je imel v tem mandatu zaradi velikega števila članov (26) velik vpliv na dogajanje v celotnem [[Državni zbor Republike Slovenije|parlamentu]]. Ko je bil Zupančič izvoljen za predsednika Zbora združenega dela, je prepustil predsedovanje kluba sodelavcem, kljub temu pa je v klubu ostal nesporna avtoriteta; brez njegovega mnenja ni bilo sprejeto nobeno stališče. Zupančič je bil izvoljen še za predsednika [[Odbor za šolstvo in šport|Odbora za šolstvo in šport]], imenovan je bil za člana Odbora za svetovni kongres in bil predstavnik skupščine v Svetu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]]. Kot predsednik ZZD je sodeloval pri pripravi sej, udeležil se je vseh usklajevalnih sestankov predsedstva skupščine in sestankov z Izvršnim svetom. Z Izvršnim svetom je imel odlične stike; večino njegovih predlogov so sprejeli. Izvedba sprejetja [[ustava|ustave]], dokumentov za [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit]] in [[osamosvojitev]], [[lastninjenje]], področni zakoni in celoten prehod na nove [[demokracija|demokratične]] razmere so se izvedli najprej v ZZD. Zupančič je vodil 57 sej zbora in 13 skupnih zasedanj vseh treh zborov. Zupančič je bil tudi predsednik Odbora za šolstvo in šport; vodil je vse seje. Večino predlogov Odbora so vsi trije zbori tudi sprejeli. Zupančič je takoj, ko mu je potekel mandat v ZZD, odstopil kot član Sveta RTV. Po letu 1995 ni več sodeloval v politiki. == Udejstvovanje v turizmu == Prvo službo v Celju je dobil leta 1961 na [[Celjska turistična zveza|Celjski turistični zvezi]] kot [[organizacijski tajnik]], takrat je napisal vrsto člankov in razprav o možnosti turističnega razvoja. Leta 1966 je pri [[Izletnik Celje|Izletniku Celje]] prevzel naloge direktorja turističnega sektorja in tam ostal do leta 1971. V teh letih je Izletnikov turizem doživel izjemen razmah, Zupančič pa je sodil med vodilne turistične delavce v Sloveniji. == Družina == Njegov mlajši sin [[Tadej Zupančič|Tadej]] je znani novinar, ki že več let deluje v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], starejši sin Matjaž pa je umrl v železniški nesreči. == Priznanja == V šolskem letu 2001/2002 je prejel najvišje priznanje, ki se podeljujejo v Sloveniji na področju šolstva - nagrado [[Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport|MŠZŠ]] za življenjsko delo == Zunanje povezave == * [http://www.prvagim.com/~prvgim/podstrani/ravnatelj.php Spletna stran I. gimnazije v Celju]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.radiocelje.com/oddaje.php?id=171 Jože Zupančič ravnatelj z najdaljšim stažem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929080832/http://www.radiocelje.com/oddaje.php?id=171 |date=2007-09-29 }} * [http://www.celje.si/novica.asp?id=220 Občina Celje - prispevek o Zupančiču] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010051658/http://www.celje.si/novica.asp?id=220 |date=2006-10-10 }} * [http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&so=Delo&da=20070424&pa=2&ar=1f586dcb9eea7e83ea749ab1431a906108ce96f02f1d5c65cb08d6b137dfa5dced1f082125562ff54c75e8082a34e7e3e983e01508585629fbb02da28201 Novica o odstopu s položaja ravnatelja] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupančič, Jože}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] 3osval14bhrrv1psnlrryv7awovp9g7 0 106062 6676178 4957670 2026-05-15T17:58:55Z Yerpo 8417 tn 6676178 wikitext text/x-wiki '''Montezuma''' je ime mitološkega božanstva, kot tudi dveh [[Azteki|azteških]] vladarjev. Zanju se pogosto uporablja tudi ime '''Moctezuma'''. Obstaja tudi število krajevnih in drugih poimenovanj z besedama Montezuma in Moctezuma: == Azteška vladarja == * [[Montezuma I]] – Motecuhzoma Ilhuicamina, [[Azteki]] * [[Moctezuma Xocoyotzin|Montezuma II]] – Motecuhzoma Xocoyotzin, bolj znani naslednik Montezume I == Mitologija == * [[Montezuma (mitologija)|Montezuma]] je bil bog v [[mitologija]]h nekaterih [[Indijanci|indijanskih]] plemen v današnjega juhovzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]] in ni povezan z Azteki. == Kraji == * [[Moctezuma, Buenos Aires|Moctezuma]], provinca [[Buenos Aires]]a, [[Argentina]] * [[Montezuma, Costa Rica|Montezuma]], provinca Puntarenas, [[Costa Rica]] * [[Moctezuma, Chihuahua]], [[Mehika]] * [[Moctezuma, Puebla]], Mehika * [[Moctezuma, Sonora]], Mehika * [[Moctezuma, Yucatán]], Mehika * [[Montezuma, Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * [[Montezuma, Georgia]], ZDA * [[Montezuma, Indiana]], ZDA * [[Montezuma, Iowa]], ZDA * [[Montezuma, Kansas]], ZDA * [[Montezuma, New York]], ZDA * [[Montezuma, Ohio]], ZDA == Ostalo == * [[Cervecería Cuauhtémoc Moctezuma]] – mehiška pivovarna * [[Metro Moctezuma]] – postaja podzemeljske želenice v [[Mexico City]]ju * [[Montezuma Castle National Monument]] – [[Arizona]], ZDA * [[Montezuma National Wildlife Refuge]] – in [[New York]], USA * [[USS Montezuma (1798)]] – ameriška bojna ladja * [[Montezuma koktajl]] – tekila, madeira in jajce * [[Motezuma]] – opera [[Antonio Vivaldi|Antonia Vivaldija]] {{razločitev}} 28k101m6bkuz4hng7pts076nelqon60 10 114717 6676071 6673994 2026-05-15T12:46:54Z Janezdrilc 3152 pos zp 6676071 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = vcard | aboveclass = fn | abovestyle = background-color:gold; | above = {{{name|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}{{{imagesize|}}}|{{{image_size|{{{imagesize|}}}}}}|260}}px|alt={{{caption|Portret}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{image_map_alt|}}}}} | caption2 = {{{image_map_caption|}}} <!-- Row for map if no image is specified --> | image3 = {{#if: {{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | {{#if:{{{coordinates|}}}{{#property:P625}} | {{Lokacijska karta|{{#if: {{{locmapin|}}} | {{{locmapin|}}} | Slovenija }} | border = infobox | caption = {{#if: {{{map_caption|}}}|{{{map_caption}}}|Geografska lega sedeža }} | float = center | alt = {{{map_alt|}}} | relief = {{{map_relief|}}} | width = {{#if: {{{image_size|}}}{{{imagesize|}}} | {{{image_size|{{{imagesize|}}}}}} | 260 }}px | coordinates = {{{coordinates|}}} | mark = {{{map_dot_mark|Red pog.svg}}} | marksize = 7 | label = {{{pushpin_label|{{{map dot label|{{{map_dot_label|}}}}}}}}} }}}}}} | headerstyle = background:gold; | label1 = Država | data1 = {{#ifeq: {{{country|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{country|}}} }}{{#ifeq: {{{drzava|}}} | [[Slovenija]] | {{Zastava|Slovenija}} | {{{drzava|}}} }} | label2 = Sedež | data2 = {{#if: {{{sedez|}}} | {{{sedez|}}} | {{{headquarters|}}} }} | label3 = [[Župnijska cerkev]] | data3 = {{{parish_church|}}} | label4 = Posvetitev | data4 = {{{dedication|}}} | label5 = Veroizpoved | data5 = {{{denomination|}}} | label6 = Liturgični obred | data6 = {{{liturgical_rite|}}} | header7 = {{#if: {{{ustanovljena|}}}{{{established|}}}{{{omemba|}}}{{{first_mentioned|}}}{{{preimenovana|}}}{{{previous_name|}}}{{{separated_from_parish|}}}{{{annexed_parishes|}}} | Zgodovina }} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{#if: {{{ustanovljena|}}} | {{{ustanovljena|}}} | {{{established|}}} }} | label9 = Prva omemba | data9 = {{#if: {{{omemba|}}} | {{{omemba|}}} | {{{first_mentioned|}}} }} | label10 = Prejšnje ime | data10 = {{#if: {{{preimenovana|}}} | {{{preimenovana|}}} | {{{previous_name|}}} }} | label11 = Izločena iz župnije | data11 = {{{separated_from_parish|}}} | label12 = Priključene župnije | data12 = {{{annexed_parishes|}}} | header13 = {{#if: {{{deanery|}}}{{{archdeaconry|}}}{{{skofija|}}}{{{diocese|}}}{{{province|}}} | Uprava }} | label14 = [[Dekanija]] | data14 = {{{deanery|}}} | label15 = [[Naddekanat]] | data15 = {{{archdeaconry|}}} | label16 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškofija]] | #default = {{#if: {{{diocese_title|}}} | {{{diocese_title|}}} | [[Škofija]] }} }} | data16 = {{#if: {{{skofija|}}} | {{{skofija|}}} | {{{diocese|}}} }} | label17 = [[Metropolija]] | data17 = {{{province|}}} | header18 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vodstvo | #default = {{#if: {{{bishop|}}}{{{administrated_from_parish|}}}{{{zupnik|}}}{{{priest|}}}{{{parish_administrator|}}}{{{pastor|}}}{{{kaplan|}}}{{{chaplain|}}}{{{duhovni pomočnik|}}}{{{assistant|}}}{{{retired_priest|}}}{{{deacon|}}} | Vodstvo }} }} | label19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Nadškofija Ljubljana | Nadškofija Maribor = [[Nadškof]] | #default = {{#if: {{{bishop_title|}}} | {{{bishop_title|}}} | [[Škof]] }} }} | data19 = {{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = {{Trenutni škof|Q55357308}} | Škofija Koper = {{Trenutni škof|Q55358945}} | Nadškofija Ljubljana = {{Trenutni škof|Q55358800}} | Nadškofija Maribor = {{Trenutni škof|Q55357851}} | Škofija Murska Sobota = {{Trenutni škof|Q55357948}} | Škofija Novo mesto = {{Trenutni škof|Q55358130}} | Eparhija Križevci = {{Trenutni škof|Q59875648}} | #default = {{{bishop|}}} }} | label20 = Upravljana iz župnije | data20 = {{{administrated_from_parish|}}} | label21 = [[Župnik]] | data21 = {{#if: {{{zupnik|}}} | {{{zupnik|}}} | {{{priest|}}} }} | label22 = Župnijski upravitelj | data22 = {{{parish_administrator|}}} | label23 = Pastor | data23 = {{{pastor|}}} | label24 = [[Kaplan]] | data24 = {{#if: {{{kaplan|}}} | {{{kaplan|}}} | {{{chaplain|}}} }} | label25 = Duhovni pomočnik | data25 = {{#if: {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{duhovni pomočnik|}}} | {{{assistant|}}} }} | label26 = Upokojeni duhovnik | data26 = {{{retired_priest|}}} | label27 = [[Diakon]] | data27 = {{{deacon|}}} | header28 = {{#if: {{{shrine|}}}{{{notable_people|}}}{{{neigboring_parishes|}}} | Drugo }} | label29 = [[Romarsko središče]] | data29 = {{{shrine|}}} | label30 = Znani župljani | data30 = {{{notable_people|}}} | label31 = Sosednje župnije | data31 = {{{neigboring_parishes|}}} | header32 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Splet | #default = {{#if: {{#property:P856}}{{#property:P2013}}{{{business_card|}}} | Splet }} }} | label33 = Uradna stran | data33 =<!-- -->{{#if: {{#property:P856}}<!-- uradno spletišče --> | <span class="plainlinks">[{{#property:P856}} {{Replace|<!-- -->{{#ifeq: {{Str rightmost|{{#property:P856}}|1}} | / | {{Str crop|{{#property:P856}}|1}} | {{#property:P856}} }}<!-- -->|<!-- -->{{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|7}} | http:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|11}} | http://www. | http://www. | http:// }} | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|8}} | https:// | {{#ifeq: {{Trunc|{{#property:P856}}|12}} | https://www. | https://www. | https:// }} }} }}<!-- -->|}}]</span> }} | label34 = [[Facebook|Profil]] | data34 = <!-- -->{{#if: {{#property:P2013}}<!-- oznaka Facebooka --> | <span class="plainlinks">[https://www.facebook.com/{{#property:P2013}} facebook.com]</span> }} | label35 = {{#switch: {{#property:P17}}<!-- država --> | Slovenija = Vizitka | #default = {{#if: {{{business_card|}}} | Vizitka }} }} | data35 = <span class="plainlinks">{{#switch: {{#property:P708}}<!-- škofija --> | Škofija Celje = [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ skofija-celje.si] | Škofija Koper = [https://slocerkve.si/skofija-skofija-koper slocerkve.si] | Nadškofija Ljubljana = [https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije nadskofija-ljubljana.si] | Nadškofija Maribor = [https://nadskofija-maribor.si/web/places/ nadskofija-maribor.si] | Škofija Murska Sobota = [https://skofija-sobota.si/zupnije skofija-sobota.si] | Škofija Novo mesto = [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ skofija-novomesto.si] | Eparhija Križevci = [https://www.krizevacka-eparhija.com/index.php/adresar krizevacka-eparhija.com] | #default = {{{business_card|}}} }}</span> }}<includeonly><!-- -->{{#ifeq: {{NAMESPACE}} | {{ns:0}} | {{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }} }}<!-- --></includeonly><noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> bknnto4dmz66apqntc4n0alce93g0zs 0 118255 6676289 6662653 2026-05-16T04:06:26Z Signal 28172 /* */ sprem. kolodvor --> železniška postaja, pravilno ime proge (začetna postaja je Ljubljana Šiška) 6676289 wikitext text/x-wiki [[Slika:Cerkev svetega Simona in Juda Tadeja na Črnučah.jpg|sličica|Župnijska cerkev svetega Simona in Juda Tadeja na Črnučah]] {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Vaško jedro Črnuč | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 19850 | občina=Ljubljana | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija }} '''Črnúče''' (''na Črnučah, črnúški, Črnúčan''){{efn|Črnuče se vežejo s predlogom '''na''' (življenje '''na Črnučah'''). Predlog '''na''' se uporablja za kraje, ki so dvignjeni nad okolico (npr. [[Bled]] na Blejskem kotu, [[Ptuj]] na griču nad Dravskim in Ptujskim poljem, [[Jesenice]] višje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]].<ref>{{Navedi splet|title=Jezikovna svetovalnica {{!}} ISJFR ZRC SAZU|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3790/etimologija-predlogov-v-in-iz-ter-na-in-z-ob-zemljepisnih-imenih|website=Jezikovna svetovalnica|date=2019-07-03|accessdate=2025-04-06|language=sl}}</ref> Črnuče so nastale ob ježi (rečni terasi) na severnem robu Ljubljanskega polja, kjer se začne dolina [[Črnušnica|Črnušnjice]] v objemu [[Rašica (vzpetina)|Rašice]]. Iz [[Ljubljana|Ljubljane]] so tako pravili: "Tam čez Savo, na Črnučah!" To je tudi naslov knjige, ki je izšla ob 150-letnici [[Župnija Ljubljana - Črnuče|črnuške župnije]] leta 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Tam čez Savo, na Črnučah {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/knjiga/tam-cez-savo-na-crnucah|website=Tam čez Savo, na Črnučah {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-04-06|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref>}} so [[Ljubljana|ljubljanski]] mestni predel v [[Četrtna skupnost Črnuče|Četrtni skupnosti Črnuče]]. Kot samostojno [[naselje]] so prenehale obstajati leta 1980, ko so bile priključene [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf|title=Evidenca sprememb naselij}}</ref> S središčem Ljubljane so povezane z [[Ljubljanski potniški promet|mestnima avtobusnima linijama]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|8]].''' Na Črnučah vozita tudi liniji št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' in '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''', ki jih povezujeta z [[Domžale|Domžalami]] in [[Gameljne|Gameljnami]]. Na [[Železniška postaja Črnuče|črnuški železniški postaji]] ustavljajo vlaki na progi [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|Ljubljana Šiška–Kamnik Graben]]. Črnuče predstavljajo družbeno in upravno središče naselij na levem bregu Save. Kot širše pojmovanje se ime Črnuče uporablja tudi za vsa nekdanja naselja – sedanje predele – v [[Četrtna skupnost Črnuče|Četrtni skupnosti Črnuče]] – Črnuče, Dobravo pri Črnučah, Ježo, [[Nadgorica|Nadgorico]], [[Brod pri Črnučah]], [[Šentjakob ob Savi]], [[Podgorica pri Črnučah|Podgorico pri Črnučah]] in Sotesko. V vaškem jedru – na Starih Črnučah 13 – ob [[Črnušnjica|Črnušnjici]] stoji župnišče in Slomškov dom. Streljaj stran pa tudi [[Župnija Ljubljana - Črnuče|črnuška župnijska]] cerkev, katere zavetnika sta [[Simon Gorečnik|sveti Simon]] in [[Juda Tadej]]. == Geografija == [[Slika:Pogled proti Starim Črnučam.jpg|sličica|Pogled z vzhoda na Stare Črnuče s cerkvijo, v ozadju grič Lačenberg]] Črnuče ležijo na stičišču [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] in [[Kamniškobistriško polje|Kamniškobistriške ravni]] ob vznožju gričevnatega sveta [[Rašica (vzpetina)|Rašice]], in sicer na levem bregu [[Sava|reke Save]], severno od mestnega jedra [[Ljubljana|Ljubljane]]. Vaško jedro naselja je nastalo na robu rečne terase (ježe) na severu [[Ljubljansko polje|Ljubljanskega polja]] ob vznožju gričev osamelca Rašice (Tabor, Lačenberg), kjer potok [[Črnušnica|Črnušnjica]] priteče na prodnato nižino reke Save (Ljubljansko polje), mlajši predeli se širijo po ravnini vzdolž magistralne ceste (Ljubljana–Maribor), najmlajši predeli pa v razgibani svet doline Črnušnjice ([[Sračja dolina, Črnuče|Sračje doline]]), ter na ravninski svet obrežja Save. <br>V naselju so zgoščene javne ustanove: pošta, zdravstveni dom, trgovine, kulturni dom, vrtec, [[Župnija Ljubljana - Črnuče|župnijski urad]], osnovna ter glasbena šola, gasilski dom. S središčem Ljubljane so povezane z [[Ljubljanski potniški promet|mestnima avtobusnima linijamia]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']] (najpogostejša linija LPP) in '''[[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|8]].''' Na Črnučah vozita tudi liniji št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' in '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''', ki jih povezujeta z [[Domžale|Domžalami]] in [[Gameljne|Gameljnami]]. Z železnico, ki ima tukaj [[Železniška postaja Črnuče|postajo]] pa je povezana z [[Železniška postaja Ljubljana|glavnim kolodvorom v Ljubljani]], [[Trzin|Trzinom]], [[Domžale|Domžalami]] in [[Kamnik|Kamnikom]]. Od 28. 3. 2025 je omejitev hitrosti na glavni cesti skozi Črnuče, [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajski cesti]], znižana s 50 km/h na 40 km/h.<ref>{{Navedi splet|title=Nova omejitev hitrosti v Ljubljani: počasneje za voznike, a bolj varno za ostale|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-omejitev-hitrosti-v-ljubljani-pocasneje-za-voznike-a-bolj-varno-za-ostale/|website=N1|date=2025-03-28|accessdate=2025-03-29|language=sl-SI|first=R.|last=A}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Črnuče veduta 1882.jpg|250px|thumb|Veduta Črnuč iz leta 1882, na sliki je stara cerkev]] === Arheološka preteklost === Prostor Črnuč je imel skozi celotno zgodovino strateško in prometno pomembnost. Na hribu Taboru nad naseljem je bilo že v starejši [[Železna doba|železni dobi]] [[gradišče]] in postojanka. Več prazgodovinskih ostankov so odkrili tudi v neposredni bližini Črnuč, na območju krajev [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] in [[Gameljne (razločitev)|Gameljne]], v novejših izkopavanjih pa tudi na območju [[Podgorica pri Črnučah|Podgorice]]. [[starorimska civilizacija|Rimljani]] so nedaleč od današnjega mosta čez [[Sava|Savo]] zgradili poštno postojanko '''Savus Fluvius''' ter lesen most, ki je bil del poti med [[Emona|Emono]] in [[Claudia Celeia|Celeio]]. O mostu je leta 1901 v reviji Argo prvič poročal Alfons Müllner, arheologoma W. Schmidu in Karlu Picku pa gre zahvala, da je bil pred uničenjem rešen zadnji opornik mostu. V obrambo ceste in mostu so Rimljani tudi močno utrdili Tabor. === Nastanek in ime Črnuč === Nastanek imena Črnuče do danes ni bil povsem raziskan.<ref>Črnuška naselja v srednjem veku in izvor njihovih imen. Naša četrtna skupnost : glasilo četrtne skupnosti Črnuče - MO Ljubljana {{COBISS|ID=119156992}}</ref> Jezikoslovec [[Fran Ramovš]] razlaga, da ime izvira iz slovanskega osebnega imena Črnut in svojilne pripone -io- (Črnutje, -če), ali pa iz kraja prebivanja, in sicer z okrajšano pripono -jane, -je (Črnut-jane, Črnut-je).<ref>Zgodovinski časopis 1952-1953. Franc Ramovš: Iz Slovenske toponomastike, 1953 {{COBISS|ID=4293634}}</ref> Med domačini je oblikovanih še nekaj teorij. Najbolj priljubljeni sta: da ime izhaja iz besede za [[Vaccinium myrtillus|borovnice]] (črnice) in iz imena krajevnega potoka [[Črnušnica|Črnušnjica]]. Prva pisna omemba Črnuč (zapisano Zternůtss) sega v leto 1327, ko je ljubljanski meščan Frančišek Porger podaril svoji ženi dvajset kmetij, med drugim eno na Črnučah.<ref>27.oktober 1322. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku. Zv.1, Listine 1243-1397 {{COBISS|ID=198021}}</ref> Sicer pa sta bili sosednji naselji [[Podgorica pri Črnučah|Podgorica]] in [[Nadgorica]] prvič pisno omenjeni leta 1260<ref>1.november 1260. Darilna in listina [[Ulrik III. Spanheimski|Ulrika III. Španhajmskega]] samostanu Bistri. Schumi, Franz. Urkunden und Regestenbuch des Herzogtums Krain {{COBISS|ID=588640}}</ref> in 1300.<ref>11. november 1300. Schumi, Franz. Archiv für Heimatkunde: Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten {{COBISS|ID=70222848}}</ref> === Ilirske province === Strateški položaj Tabora in prehoda čez Savo se je ponovno izkazal med časom [[Koalicijske vojne|koalicijskih vojn]] med Francijo in Avstrijo v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. V luči pričakovanih spopadov je francoska vojska v letu 1813 zgradila utrdbe po širšem območju Tabora. Spopadi med avstrijskimi in francosko-italijanskimi silami so doživeli vrhunca v bitkah 8. septembra 1813 pri Trzinu ter od 25. do 29. septembra 1813 pri Črnučah (v literaturi se ju omenja kot bitke za črnuški most '''Pont de Tchernutz''<nowiki/>'). Imena hribov Straža, Tabor, Straški vrh, Stražni hrib in Lačenberg so v izročilu nastala kot posledica francoske navzočnosti. Ko so leta 1929 v Ljubljani postavili Napoleonov spomenik, so vanj vgradili prah iz groba francoskega vojaka, ki ga je med oranjem našel kmet v bližini Ježe. === Obdobje 2. svetovne vojne === Na območju Črnuč in Ježice je od leta 1934 delovala močna komunistična [[Komunistična partija Slovenije|partijska]] celica, katere najbolj vidni člani so bili [[Maks Pečar|Maks Pečar,]] [[Janko Bizjak]], [[Rezka Dragar]], [[Franc Ravbar]] in [[Cene Štupar]] (vsi od naštetih razen slednjega so po vojni postali [[narodni heroj]]i). 23. junija 1941 so odšli v gozdove med Rašico in [[Dobeno, Mengeš|Dobenom]], kjer so se nekaj časa skrivali. 19. julija so skupaj s skupino komunistov iz [[Tacen|Tacna]] in [[Šmartno pod Šmarno goro|Šmartnega]] ustanovili [[Rašiška partizanska četa|Rašiško četo]] in 22. julija izvedli prvo akcijo. 17.8.1941 se je Rašiška četa združila z Radomeljsko, Kamniško ter Mengeško-Moravško četo v Kamniški partizanski bataljon. V boj z njimi so vpoklicali nemški policijski bataljon, ki je razbijal četo po četo, hkrati pa skušal z zastraševanjem in izselitvami od krajanov iztisniti podatke. 18.9.1941 je na Rašico prišla nemška komisija, ki so ji partizani ob vračanju v dolino pripravili zasedo. V zasedi so umrli vsi Nemci, nakar je 20.9.1941 sledilo veliko maščevanje. Vse krajane so deportirali, vas pa izropali ter 22.9.1941 požgali. Rašica je bila tako prva požgana vas na Slovenskem. 27. septembra so Nemci nadaljevali pogon za četo, jo okolili in dan zatem je bila razpuščena. Med vrnitvijo domov sta v zasedah padla [[Politični komisar|komisar]] čete Maks Pečar in [[komandant]] [[Stane Kosec]]. Veliko ljudi se je pred nemškim preganjanjem preselilo v italijansko [[Ljubljana|Ljubljano]] oziroma [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]. Pod pritiski ponemčevanja so bile Črnuče sprva preimenovne v Tschernutsch, nato v Schwarzendorf (Črna vas). Nemška oblast je župnika pregnala, župnišče zaplenila ter uvedla nemški vrtec, mladino pa vključevala v Hitlerjugend. Izseljevanje zavednih družin se je nadaljevalo, v njihove hiše pa so naseljevali nemške družine. Nemčija je konec leta 1942 podelila državljanstvo in začela izvajati mobilizacijo. Tako je bilo na začetku leta 1943 veliko Črnučanov vpoklicanih tudi v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], drugi pa so se pred vpoklicom pridružili partizanskemu gibanju, med drugim veliko v [[Kamniško-Zasavski odred]]. V nemško vojsko je bilo mobiliziranih okrog sto ljudi (od 1136 prebivalcev po popisu iz 1930), od tega jih je 14 padlo, 6 ostalo pogrešanih, eden pa je ostal invalid. Med vojno se je v širši okolici Črnuč zgodilo nekaj partizanskih usmrtitev domnevnih kolaborantov. Kljub temu se [[domobranstvo]] na Črnučah ni ukoreninilo. Zanimivo je, da je nekaj črnuških žandarjev začelo simpatizirati z [[Osvobodilna fronta|OF]]. Sklenili naj bi tudi dogovor, s katerim so žandarji preprečili delovanje domobrancev, ovirali delo Gestapa ter zalagali partizane z orožjem.<ref>France Šušteršič, Na levem bregu Save, 1. zvezek {{COBISS|ID=6402560}}</ref> Ob bližajočem koncu vojne so se vrstili zavezniški in partizanski napadi na komunikacije, predvsem na vlake. Nemci so ob umiku načrtovali razstrelitev skladišča razstreliva v črnuški opekarni ter obeh mostov na Savi. To so skušali preprečiti aktivisti OF ter nemški žandarji. Kljub trudom je podtaknjeni eksploziv uničil železniški most. === Nemško-Italijanska meja === Med drugo svetovno vojno je na Črnučah potekala meja med Ljubljansko provinco, ki je bila priključena Kraljevini Italiji, in Gorenjsko (Spodnjo koroško), pod okupacijo 3. rajha. === Upravna zgodovina === Do razvoja občin v današnjem pomenu, to je do leta 1850, so pristojnosti uprave, kot jo razumemo danes, izvajale graščine v okviru patrimonalnega sodstva ter skozi cerkveno upravno strukturo. Če so bile cerkveno Črnuče del mengeške pražupnije do leta 1764, ko je bil ustanovljen vikariat Črnuče, so bili po drugi strani prebivalci podložni več kot 16 graščinam oz. cerkvenim ustanovam (največ prebivalstva je bilo podložno samostanu Mekinje).<ref>{{Navedi knjigo|title=Tam čez Savo, na Črnučah : sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče|url=https://www.worldcat.org/oclc/868247894|publisher=Družina|date=2013|location=Ljubljana|isbn=9789612229863|oclc=868247894|first1=Dolinar|last1= France M.|first2=Sužnik|last2=Maja|first3=Valenčič|last3=Rafko|first4=Golec|last4=Boris}}</ref> Konec 18. stoletja je novo vlogo v upravi prevzela graščina [[Grad Jable|Jable]], kar je ostalo živo v spominu Črnučanov do 20. stoletja. V času ilirskih provinc je bila na Črnučah sedež velike mairije (občine), ki so jo po odhodu Francozov ukinili. Leta 1825 je bila oblikovana katastrska občina Črnuče. Leta 1850 je bila ustanovljena tudi občina Črnuče, ki pa ji nista pripadali območji [[Šentjakob ob Savi|Šentjakoba]] in Podgorice (spadali sta v občino [[Dol]]). Leta 1933 so bile Črnuče priključene občini [[Ježica]], ki je spadala v [[srez]] Ljubljana-okolica. Leta 1936 so iz občine Dol izločili severna naselja in ustanovili občino Podgorica. Med okupacijo 1941-1945 je bilo območje Črnuč priključeno [[Tretji rajh|Nemčiji]] in ustanovljena občina Gemeinde Tschernutsch. V letih med 1945 in 1952 so imela naselja Črnuče, Podgorica in [[Dragomelj]] precejšnjo samoupravo znotraj krajevnih ljudskih odborov v okviru okraja Ljubljana-okolica. Leta 1952 je bila ustanovljena občina Črnuče, ki so ji pripadali kraji od Tacna do Nadgorice. Kraja Šentjakob in Podgorica pa sta ponovno spadala v občino [[Dolsko]]. Leta 1955 sta bili občini Črnuče in Dolsko združeni v občino Ljubljana - Črnuče. Ta občina je zajemala tudi Dragomelj, [[Pšata|Pšato]] in del [[Zadobrova|Zadobrove]], odvzeta pa sta ji bili Rašica in Gameljne. Leta 1961 sta se združili občini Ljubljana-Bežigrad in Črnuče. Pri tem sta naselji Dragomelj in Pšata prešli pod občino Domžale. Ustanovljena je bila Stanovanjska skupnost Črnuče, ki se je kasneje preimenovala v Krajevno skupnost Črnuče, od te pa se je leta 1965 odcepila Krajevna skupnost [[Šentjakob]] - [[Podgorica]]. Leta 1979 so bile skupaj z Dobravo pri Črnučah, Ježo in Nadgorico priključene Ljubljani in so tako prenehale obstajati kot samostojno naselje.<ref>https://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf</ref> Leta 1980 so bile ustanovljene nove krajevne skupnosti Črnuče - Gmajna, [[Franc Ravbar]] - Črnuče, [[Rezka Dragar]] - Črnuče in [[Nadgorica]] - [[Ježa]]. Leta 1995 je bila ustanovljena [[Mestna občina Ljubljana]]. Konec leta 1998 so bile ukinjene krajevne skupnosti in leta 2001 je bila ustanovljena [[Četrtna skupnost Črnuče]]. Znotraj nje so bile oblikovane nove prostorske in volilne enote: Črnuče - Gmajna, Spodnje Črnuče, Franc Ravbar, Nadgorica - Ježa in Šentjakob -Podgorica. == Predeli Črnuč == Črnuče se tradicionalno delijo na več predelov, kar je posledica spajanja osrednjega naselitvenega jedra (ki ga danes predstavljajo Stare Črnuče) z bližnjimi vasicami oziroma zaselki. === Podboršt === Podboršt, ''v Podbôrštu, podbôrški, Podbôrščani'', predstavlja vzhodni predel Črnuč, ki leži na sončnem pobočju hriba Kob (tudi Visoki hrib) in je nastal iz manjšega kmečkega zaselka pod gozdnim obronkom (odtod ime). Tu se začne gozdnato gričevnato sleme, ki se preko [[Dobeno|Dobena]] in Rašice vleče vse do [[Mengeš|Mengša]].<br> Naselje se je po šestdesetih letih širilo z individualnimi gradnjami, v zadnjem obdobju pa zaključilo z vrstnimi hišami.<br>Iz Podboršta vodi sprehajalna pot proti Rašici in kolesarska pot proti [[Trzin]]u. Pod Podborštom je dolgo časa delovala opekarna z glinokopom, ter nekaj delavnic. Tukaj je zdaj trgovski center. === Spodnje Črnuče === Starejši del Spodnjih Črnuč leži jugozahodno od središča Črnuč in ga sestavljajo družinske hiše z vrtovi. Ostali del tvorijo stanovanjski bloki ter vrstne hiše. Tu je še nekaj trgovin in vrtec. Na vzhod se ob [[Železniška postaja Črnuče|železnici]] proti Ježi širi industrijsko obrtni predel, na južnem delu pa leži čistilna naprava, ki pred spustom v Savo očiščuje odplake s Črnuč. V okolici so kakovostna polja in redek gozd, ob Savi pa je nastalo vrtičkarsko naselje. === Gmajna === Gmajna (tudi Črnuška Gmajna), ''na Gmájni, gmájnarski, Gmájnarji'', leži severno od Starih Črnuč v precej močvirnati [[Sračja dolina, Črnuče|dolini Črnušnjice]] in dolinah njenih pritokov, obkrožajo pa jo gozdnata Straža, Tabor in Lačenberg v zahodni verigi gričev in Hrastovec v vzhodni verigi gričev nad dolino [[Črnušnjica|Črnušnjice]] (imena so iz časa Ilirskih provinc, ko so se bojevali Francozi in Avstrijci)<ref>{{Navedi splet|title=Iz črnuške zgodovine|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/iz-crnuske-zgodovine/|accessdate=2025-06-01|language=sl-SI}}</ref>. Na vzhodnem delu jo s Podborštom meji območje zdaj opuščenega glinokopa, kjer leži jezerce Bajer. Dolino po sredini prečka [[Črnušnjica]], ki se v svoji poglobljeni strugi, skoraj kanjonu pretaka proti [[Sava|Savi]]. Potok s svojimi zavoji in rastlinstvom predstavljajo pomemben zeleni pas v Gmajni in je zavarovan pred pozidavo.<br> Naselje se je razvilo iz raztresene vasi z nekaj kmetijami okoli nekdanjih vaških travnikov in pašnikov, na katerih se je večinoma zidalo po drugi svetovni vojni. Večina hiš je družinskih, v središču pa je na mestu nekdanjega močvirja nastalo blokovsko naselje. V zaključnem času pozidav je izstopala gradnja vrstnih hiš ter družinskih vil. Na severnem predelu Gmajne, ki se nadaljuje v rekreacijsko območje [[Sračja dolina, Črnuče|Sračje doline]], je drevesnica, blizu pa objekt s trgovinicami in lokali.<br> Na Gmajni je še vrtec. Tu živi večina prebivalstva območja, predvsem zaradi stanovanjskih blokov, katere so zgradili v osemdesetih letih. === Dobrava pri Črnučah === Dobrava, na ''Dobravi, dobravski, Dobravčani'', manjše razloženo naselje nekaj hiš in kmetij severovzhodno od Podboršta, ki leži med vznožjema Koba in Špruhe, na vršaju potoka [[Dobravščica]]. Pod naseljem teče na močvirnati ravnici železnica, skozi kraj pa glavna cesta proti Trzinu in Celju. Nad cesto leži ob Dobravščici ozka dolina, preko katere poteka koridor daljnovodov. == Glej tudi == * [[Črnušnica|Črnušnjica]] * [[Sračja dolina]] * [[Četrtna skupnost Črnuče]] * [[Ljubljansko Posavje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Ljubljana]] * [[Ježica]] * [[Dobravščica]] == Literatura == * Šušteršič, France, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=6402560}} *Peče, Šimen: Arheološka preteklost Črnuč z okolico, Ob 100 letnici župnijske cerkve na Črnučah, 1997 {{COBISS|ID=70164992}} *Pajsar, Breda et al: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: 20. stoletje: Občina Ljubljana Bežigrad; 1991 {{COBISS|ID=27197440}} *Zupančič, Mojca, Črnuče-Razvoj obmestnega naselja Ljubljane, diplomska naloga, 1987{{COBISS|ID=13920354}} * Dolinar, France et al: Tam čez Savo, na Črnučah: sto petdeset let župnije Ljubljana Črnuče, 2013 {{COBISS|ID = 268986624}} *Krajevni leksikon Slovenije, 1968-1980 {{COBISS|ID=18172417}} == Sklici in opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} *[https://www.youtube.com/watch?v=a00tyrkKCFw&list=PLRtNtrQJTHOwr9R_8Rgj1KXtJo1T7nB0o&index=91 Božo Repe NAJBOLJ SPOREN DEL MEJE, projekt Okupacijske meje] *[http://crnuce.si/ Uradna spletna stran Četrtne skupnosti Črnuče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070105083524/http://www.crnuce.si/ |date=2007-01-05 }} *[http://www.pgd-crnuce.si/ Uradna spletna stran prostovoljnega gasilskega društva Črnuče] *[http://bajta.kicks-ass.net/ws/ Vremenska postaja Črnuče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130721151639/http://bajta.kicks-ass.net/ws/ |date=2013-07-21 }} *[http://www.pdcrnuce.si/ Uradna spletna stran Planinskega društva Črnuče] *[http://zupnije.rkc.si/crnuce/ Uradna spletna stran Župnijskega urada Ljubljana Črnuče] [[Kategorija:Četrtna skupnost Črnuče]] [[Kategorija:Črnuče|*]] ig5avxcj1v1the7tv3h7q4yfixklzxq 0 120149 6676174 6673913 2026-05-15T17:54:44Z Sportomanokin 14776 /* Oddaje po sezonah */ 6676174 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |''12'' | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |''9'' | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" | &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 14. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} aoi8usvhhmflwja0hw1qd31e9h8kv01 6676337 6676174 2026-05-16T08:04:38Z ~2026-29485-72 259980 6676337 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020, 2026 - 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |''12'' | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |''9'' | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" | &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 14. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} rudiayh4iq4ov78s3wj7gghnhjqvgtf 6676402 6676337 2026-05-16T11:01:59Z Sportomanokin 14776 /* Oddaje po sezonah */ 6676402 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Lepo je biti milijonar''}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Milijonar<br><small>Who Wants to Be a Millionaire?</small> | slika = [[Slika:Milijonar-logo.jpg‎‎|270px|]] | naslov = | žanr = TV kviz | avtor = David Briggs<br>Mike Whitehill<br>Steven Knight | voditelj = Jonas Žnidaršič (1.–6., 12 .in 13. sezona)<br>Boštjan Romih (7.–11. sezona)<br>Slavko Bobovnik (14. in 15. sezona)<br>Jure Godler (16. sezona–) | skladatelj = Keith Strachan<br>Matthew Strachan (2000 - 2005, 2007 - 2008, 2020 - )<br/>Ramon Covalo<br/>Nick Magnus (2019 - 2020) | število_predvajanih_sezon = | število_predvajanih_epizod = | čas_trajanja =50 minut | produkcijska_hiša = | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = | začetek_konec = '''Lepo je biti milijonar'''<br>6. marec 2000–27. maj 2005 <small>([[POP TV]])</small><br>'''Milijonar z Jonasom'''<br>1. marec 2007–1. januar 2008 <small>([[Radiotelevizija Slovenija|TV SLO 1]])</small><br>'''Milijonar'''<br>4. marec 2019– v teku <small>([[Planet TV]])</small> |število_predvajanih sezon=17 (Slovenija)|število_predvajanih epizod=592 (Slovenija)}} [[Slika:Who Wants to Be a Millionaire versions.PNG|thumb|200px|Države, ki imajo lastno različico kviza Lepo je biti milijonar]] '''Milijonar''' (prej: '''Lepo je biti milijonar''' in '''Milijonar z Jonasom''') je razvedrilni televizijski [[kviz]], narejen po izvirni britanski različici ''[[Who Wants to Be a Millionaire?]].'' Prvič je bil v izvirni različici predvajan 4. septembra 1998. Kviz je postal uspešnica po svetu. Cilj kviza je podati pravilen odgovor na 15 vprašanj in s tem osvojiti predvideno glavno nagrado. Lastnik licence je podjetje [[Sony Pictures Television]], v preteklosti pa je to bilo [[Anglija|angleško]] podjetje [[Celador]] in produkcijska hiša [[2waytraffic]]. Kviz je bil v Sloveniji prvič predvajan med letoma 2000 in 2002, nato pa med 2003 in 2005 pod imenom ''Lepo je biti milijonar'' na programu [[POP TV]]. Prejel je 6 [[Viktor (nagrada)|viktorjev]]. Sprva je bil voditelj [[Jonas Žnidaršič]], glavna nagrada pa je znašala 10 000 000 tolarjev. Po treh letih (2003) je voditelja nadomestil [[Boštjan Romih]], glavna nagrada pa je bila povišana na 15 000 000 tolarjev. V zadnjih sezonah so bile oddaje tematsko obarvane. Leta 2007 se je kviz vrnil pod imenom ''Milijonar z Jonasom'' na 1. program [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]. Voditelj je bil ponovno [[Jonas Žnidaršič]]. Glavna nagrada za kandidata, ki je uspel pravilno odgovoriti na vseh 15 vprašanj, je bila 100 000 [[evro|€]]. Kviz se je prenehal snemati po eni sezoni leta 2008 s posebno epizodo z znanimi Slovenci. Leta 2019 se je kviz vrnil, tokrat na [[Planet TV]], pod imenom ''Milijonar''. Prvi sezoni ga je vodil [[Slavko Bobovnik]]. Trenutno je voditelj tega kviza [[Jure Godler]]. Glavna nagrada je ponovno 100 000 evrov. == Pravila kviza == Pred glavnim delom kviza 10 (leta 2019 - 2020, 2026 - 6, 4 od leta 2020) tekmovalcev igra igro '''hitri prsti''', pri kateri morajo razvrstiti določene pojme v pravilni vrstni red. Najhitrejši sede na vroči stol. Potrebno je pravilno odgovoriti na 15 vprašanj. Vsako vprašanje ima štiri ponujene odgovore (A, B, C in D), med katerimi je samo eden pravilen. Vsako vprašanje je vredno določen znesek denarja, ki ga tekmovalec osvoji, če pravilno odgovori. Prvih pet vprašanj je lahkih, nato se težavnost postopoma povečuje. Če tekmovalec pravilno odgovori na prvih 5 vprašanj, se mu zagotovi znesek, določen pri tem vprašanju. Če tekmovalec pravilno odgovori na deseto vprašanje, se mu zagotovi znesek, ki je določen pri tem vprašanju. Če igralec odgovori napačno, pade na varni znesek pri petem vprašanju, v kolikor napačno odgovori na vprašanja 6 - 10: Če napačno odgovori na katero izmed zadnjih petih vprašanj, se mu izplača znesek, predviden pri desetem vprašanju. Lahko se zgodi, da tekmovalec napačno odgovori na katerega izmed prvih 5 vprašanj. V tem primeru tekmovalec odide brez priigranega zneska. Če se igralec odloči, da ne želi odgovarjati na vprašanje (na možnost mora opozoriti voditelj kviza), se izplača znesek, osvojen pri prejšnjem vprašanju. V tem primeru se igra zaključi. Igra se zaključi tudi, ko igralec napačno odgovori ali odgovori na vseh 15 vprašanj pravilno. ===Zasilni izhodi [https://millionaire.fandom.com/wiki/Milijonar]=== Tekmovalec lahko kadarkoli med igro uporabi različne oblike pomoči. Vsako lahko uporabi samo enkrat, oziroma skupaj samo tri izmeh štirih ponujenih (v prvotnem formatu vse izmed treh ponujenih). *''Polovička'': [[računalnik]] odstrani dva (naključna) napačna odgovora, pri čemer pusti pravilen in preostali napačen odgovor. *''Klic v sili'': tekmovalec lahko pokliče po [[telefon]]u prijatelja ali znanca in mu v 30 [[sekunda]]h prebere vprašanje ter odgovore in vpraša za nasvet. Prijatelj oziroma znanec na drugi strani zveze mora odgovor podati, brez, da uporabi internet ali kakršno koli drugo zunanje sredstvo pomoči. *''Glas ljudstva'' (2000-2020 in 2021-): tekmovalec lahko za odgovor oz. mnenje vpraša občinstvo v studiu. Voditelj prebere na glas vprašanje in možne odgovore. Nato občinstvo glasuje tako, da pritisne na gumb (A, B, C ali D) svoje tipkovnice. Igralcu se končni izid glasovanja pokaže v obliki grafikona in odstotkov. V kolikor uporaba glasovalnih naprav ni možna, se glasuje z dviganjem barvnih kartončkov s črkami odgovorov. V času pandemije bolezni COVID-19 je namesto tega zasilnega izhoda bilo možno uporabiti zasilni izhod ''Menjava vprašanja'', saj občinstvo ni smelo biti prisotno v studiu, v določenih epizodah pa je občinstvo bilo prisotno v zmanjšanem sestavu. *''Menjava vprašanja'' (2019-2020 in 2020-2021): gre za nov zasilni izhod, ki omogoča, da lahko tekmovalec zamenja vprašanje z drugim podobne/enake težavnosti. Pred novim vprašanjem mora podati odgovor, ki ni nujno, da je pravilen. Omenjen zasilni izhod je med časom pandemije COVID-19 nadomeščal zasilni izhod ''Glas ljudstva.'' *''Pomoč voditelja'': od leta 2020 je na voljo nov zasilni izhod. Tekmovalec lahko o odgovoru na vprašanje vpraša voditelja, ki mu svetuje po svojih najboljših močeh brez zunanjih sredstev pomoči, saj mu režija ne da odgovora vnaprej. Odgovor se voditelju pokaže na zaslonu po tem, ko tekmovalec potrdi svoj odgovor s frazo »Zadnji odgovor«. == Slovenska različica == === Nagradni sklad === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:87%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! width=25|Vprašanje !! width="86" |2000-2002!! width="86" |2003-2005 !! width="60" |2007-2008 !! width="60" |2019-2020 !! width="60" |2020- |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''15 (glavna nagrada)''' |'''10 000 000 SIT''' |'''15 000 000 SIT'''||'''100 000 €'''|| '''100 000 €''' || '''100 000 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|14 |5 000 000 SIT |7 500 000 SIT|| 50 000 €|| 25 000 € || 25 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|13 |2 500 000 SIT |5 000 000 SIT|| 25 000 €|| 8 000 € || 12 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|12 |2 000 000 SIT |2 500 000 SIT|| 12 500 €|| 3 000 € || 7 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|11 |1 500 000 SIT |1 500 000 SIT|| 7 500 €|| 2 000 €|| 5 000 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''10 (garantiran znesek)''' |'''1 000 000 SIT''' |'''1 000 000 SIT'''|| '''5 000 €'''|| '''1 200 €''' || '''2 500 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|9 |500 000 SIT |500 000 SIT|| 3 500 €|| 800 € || 1 000 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|8 |250 000 SIT |250 000 SIT|| 2 500 €|| 650 € || 750 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|7 |175 000 SIT |175 000 SIT|| 1 500 €|| 500 € || 500 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|6 |100 000 SIT |100 000 SIT|| 750 €|| 400 € || 400 € |-align=right bgcolor=#A7D8DE | align=center bgcolor=#DCDCDC|'''5 (garantiran znesek)''' |'''50 000 SIT''' |'''50 000 SIT'''|| '''500 €'''|| '''300 €''' || '''300 €''' |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|4 |40 000 SIT |40 000 SIT|| 300 €|| 200 € || 250 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|3 |30 000 SIT |30 000 SIT|| 200 €|| 150 € || 200 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|2 |20 000 SIT |20 000 SIT|| 100 €|| 100 € || 150 € |-align=right | align=center bgcolor=#DCDCDC|1 |10 000 SIT |10 000 SIT|| 50 €|| 50 € || 100 € |} === Oddaje po sezonah === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan="2" style="background:#ccc;" width="40" |Sezona ! style="background:#ccc;" width="30" |# ! style="background:#ccc;" width="45" |Oddaje ! style="background:#ccc;" width="130" |Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width="130" |Konec sezone ! style="background:#ccc;" width="120" |Voditelj ! style="background:#ccc;" width="100" |Program ! style="background:#ccc;" width="100" |Nagrada |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Lepo je biti milijonar''' |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''1''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |13 | align="right" |6. marec 2000 &nbsp; | align="right" |5. junij 2000 &nbsp; | rowspan="6" |[[Jonas Žnidaršič]] | rowspan="11" |[[POP TV]] | rowspan="7" |10 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''2''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |12 | align="right" |22. september 2000 &nbsp; | align="right" |28. oktober 2000 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''3''' | align="center" |3 | style="padding: ;" |30 | align="right" |24. februar 2001 &nbsp; | align="right" |16. junij 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''4''' | align="center" |4 | style="padding: ;" |30 | align="right" |15. september 2001 &nbsp; | align="right" |30. december 2001 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''5''' | align="center" |5 | style="padding: ;" |32 | align="right" |23. februar 2002 &nbsp; | align="right" |23. junij 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''6''' | align="center" |6 | style="padding: ;" |27 | align="right" |21. september 2002 &nbsp; | align="right" |29. december 2002 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''7''' | align="center" |7 | style="padding: ;" |30 | align="right" |22. februar 2003 &nbsp; | align="right" |8. junij 2003 &nbsp; | rowspan="5" |[[Boštjan Romih]] |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''8''' | align="center" |8 | style="padding: ;" |29 | align="right" |6. september 2003 &nbsp; | align="right" |28. december 2003 &nbsp; | rowspan="4" |15 000 000 SIT |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''9''' | align="center" |9 | style="padding: ;" |29 | align="right" |21. februar 2004 &nbsp; | align="right" |30. maj 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FF8C00" | | align="center" |'''10''' | align="center" |10 | style="padding: ;" |13 | align="right" |19. september 2004 &nbsp; | align="right" |26. december 2004 &nbsp; |- align="center" | style="background: #0048BA" | | align="center" |'''11''' | align="center" |11 | style="padding: ;" | | align="right" |11. februar 2005 &nbsp; | align="right" |10. junij 2005 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar z Jonasom''' |- align="center" | style="background: #ACE1AF" | | align="center" |'''12''' | align="center" |1 | style="padding: ;" |18 | align="right" |1. marec 2007 &nbsp; | align="right" |28. junij 2007 &nbsp; | rowspan="2" |Jonas Žnidaršič | rowspan="2" |[[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] 1 | rowspan="2" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FFBCD9" | | align="center" |'''13''' | align="center" |2 | style="padding: ;" |17 | align="right" |6. september 2007 &nbsp; | align="right" |1. januar 2008 &nbsp; |- | colspan="9" align="center" bgcolor="F1E9D2" |'''Milijonar''' |- align="center" | style="background: #C32148" | | align="center" |'''14''' | align="center" |1 | style="padding: ;" | 50 | align="right" |4. marec 2019 &nbsp; | align="right" |21. junij 2019 &nbsp; | rowspan="2" |Slavko Bobovnik | rowspan="16" |[[Planet TV]] | rowspan="16" |100 000 € |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''15''' | align="center" |2 |50 | align="right" |26. avgust 2019 &nbsp; | align="right" |11. februar 2020 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''16''' | align="center" |3 |74 | align="right" |2. marec 2020 &nbsp; | align="right" |23. december 2020 &nbsp; | rowspan="14" |[[Jure Godler]] |- align="center" | style="background: #FDEE00;" | | align="center" |'''17''' | align="center" |4 | align="center" |75 | align="right" |4. januar 2021 &nbsp; | align="right" |23. junij 2021 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" | | align="center" |'''18''' | align="center" |5 | align="center" |50 | align="right" |3. januar 2022 &nbsp; | align="right" |31. maj 2022 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan="2" | | rowspan="2" align="center" |'''19''' | rowspan="2" align="center" |6 | align="center" |41 | align="right" |12. december 2022 &nbsp; | align="right" |2. junij 2023 &nbsp; |- align="center" | align="center" |16 | align="right" |1. september 2023 &nbsp; | align="right" |15. december 2023 &nbsp; |- align="center" | rowspan="2" style="background: #C32148;" | | rowspan="2" align="center" |'''20''' | rowspan="2" align="center" |7 | align="center" |15 | align="right" |29. januar 2024 &nbsp; | align="right" |28. februar 2024 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |10. maj 2024 &nbsp; | align="right" |14. junij 2024 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''21''' | align="center" rowspan=2|8 | align="center" |15 | align="right" |6. januar 2025 &nbsp; | align="right" |5. februar 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |6 | align="right" |4. april 2025 &nbsp; | align="right" |9. maj 2025 &nbsp; |- align="center" | style="background: #C32148;" rowspan=3| | align="center" rowspan=3|'''22''' | align="center" rowspan=3|9 | align="center" |3 | align="right" |10. oktober 2025 &nbsp; | align="right" |24. okrober 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |4 | align="right" |7. november 2025 &nbsp; | align="right" |28. november 2025 &nbsp; |- align="center" | align="center" |43 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" |8. april 2026 &nbsp; |- align="center" | style="background: #FDEE00;" rowspan=2| | align="center" rowspan=2|'''23''' | align="center" rowspan=2|10 | align="center" |''12'' | align="right" |9. april 2026 &nbsp; | align="right" |24. april 2026 &nbsp; |- align="center" | align="center" |''10'' | align="right" |4. maj 2026 &nbsp; | align="right" | &nbsp; |} <small>Št. oddaj do vključno 15. maja 2026</small> == Dobitniki glavne nagrade == ;10 000 000 SIT * 2001 (4. sezona): Peter Lazar * 2002 (5. sezona): Akim Kysselef * 2002 (6. sezona): Gorazd Škerbinek * 29. marec 2002 (dobrodelna oddaja z znanimi): [[Matjaž Tanko]] * 30. marec 2003 (7. sezona, posebna oddaja z gasilci): Aleš Jankovič ; ;15 000 000 SIT * 2004 (9. sezona): Jaro Leskovšek == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/milijonar/ Oddaje Milijonar z Jonasom na RTV Slovenija] [[Kategorija:Televizijski kvizi]] {{normativna kontrola}} 5vus6hlmo0gddnfx0m6sxbp0yfabmdv 0 123299 6676226 6660310 2026-05-15T20:28:38Z Chancer Lastly 254652 /* Življenje */ 6676226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Avgust Praprotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[bankir]] in [[podjetnik]], * [[5. oktober]] [[1891]] [[Ljubljana]], † [[20. februar]] [[1942]], Ljubljana. == Življenje == Po nižji realki in Mahrovi trgovski šoli je od 1908 kot nameščenec delal pri [[Trgovsko-obrtna zadruga|Trgovsko-obrtni zadrugi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ko je zadrugo prevzela tržaška [[Jadranska banka]], je postal 1914 bančni prokurist v njeni ljubljanski podružnici. Leta 1915 je postal ravnatelj ljubljanske podružnice Jadranske banke. Ko pa se je centrala banke zaradi vojne preselila v Ljubljano, je postal njen podravnatelj, 1920 pa glavni ravnatelj. Po odloku vlade [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]] o nacionalizaciji podjetij, katerih lastniki so bili slovenski [[Nemci]] je leta 1918 Jadranska banka prevzela številna podjetja, zlasti [[stroj]]ne [[tovarna|tovarne]] in [[livarna|livarne]]. Leta 1922 je prevzel mesto podpredsednika [[zagreb]]ške [[Slavenska banka|Slavenske banke]]. Od srede dvajsetih let je bil med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, član in predsednik različnih upravnih odborov (industrijskih družb in rudnikov), vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Med drugim je 1938–1939 vodil [[Zveza industrijskih korporacij|Zvezo industrijskih korporacij]] v [[Beograd]]u in od 1937 [[Zveza industrijcev|Zvezo industrijcev]] v Ljubljani. Bil je tudi ustanovitelj [[Slovenski gledališki konzorcij|Slovenskega gledališkega konzorcija]]. Bil je eden od pomembnih finančnih sponzorjev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (SLS). Ob okupaciji 1941 je postal kolaborant in zaupnik italijanskega visokega komisarja za [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]. 20. februarja 1942 je pred bifejem na Tavčarjevi ulici sredi Ljubljane izvedla atentat [[Varnostno-obveščevalna služba]].<ref>Žarko Lazarevič, Avgust Praprotnik - bančnik in industrijalec. Bančni vestnik, jan.-feb. 2005, letn. 54, št. 1/2, str. 77-79.</ref> Pokopan je v družinski grobnici na Žalah. Nagrobnik s kipom je klesal Lojze Dolinar. == Sklici == {{sklici}} {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Praprotnik, Avgust}} [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski industrialci]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski bankirji]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Žrtve VOS OF]] 295v2t0s72qo8gprgid0jkulqkh9hyd 0 125357 6676220 6656239 2026-05-15T20:15:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Riga |native_name = Rīga |nickname = |motto = |settlement_type = Mesto |image_skyline = Riga_montage.jpg |imagesize = |image_alt = |image_caption = |image_flag = Flag_of_Riga.svg |image_seal = Greater Coat of Arms of Riga - for display.svg |map_alt = Geografska lega Rige v Latviji |map_caption = Geografska lega Rige v Latviji |image_map = Riga in Latvia.svg |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{LAT}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = 1201 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_footnotes =(2002) <ref name="figures">{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |title=Riga in Figures |accessdate=2 August 2007 |publisher=Riga City Council |archive-date=2007-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070810132246/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/Riga_in_numbers/default.htm |url-status=dead }}</ref> |area_total_km2 =304 |area_water_km2 =48,50 |area_water_percent =15,8 |area_metro_km2 =10.133 |population_as_of =2018 |population_footnotes = <ref name="population">{{navedi splet |url=http://data.csb.gov.lv/pxweb/lv/iedz/iedz__riga/RIG010.px/table/tableViewLayout1/?rxid=5fc39940-d36b-4c77-b501-eca71fc108d2 |title=RESIDENT POPULATION BY STATISTICAL REGION, CITY AND COUNTY|publisher=Centrālā statistikas pārvalde |accessdate=7 January 2019}}</ref> |population_total =633.071 |population_density_km2 =auto |population_urban = 939.325<ref>http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en</ref> |population_metro =1.070.000 <ref>https://www.geo.lu.lv/fileadmin/user_upload/lu_portal/projekti/gzzf/Konferences/EGEA/Krisjane_Zira_Rigas_aglomeracija.pdf#page=10</ref> |population_density_metro_km2= 146,7 |timezone1 =EET |utc_offset1 =+2 |timezone1_DST =EEST |utc_offset1_DST =+3 |latd= 56|latm=58 |lats=0 |latNS=N |longd=24 |longm=8 |longs=0 |longEW=E |elevation_m = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = {{URL|www.riga.lv}} |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of Riga | designation1_date = 1997 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = i, ii | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/852 852] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Latvija}} | designation1_free2name = Področje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} '''Riga''' ({{jezik-lv|Rīga}}, {{IPA|lv|ˈriːɡa|pron}}; {{langx|liv|Rīgõ}}) je glavno mesto [[Latvija|Latvije]] v katerem živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem (metropolitanskem) območju, kamor sodi tudi letoviško mesto [[Jūrmala]], pa več kot milijon, to je več kot polovica prebivalcev države. Riga je bistveno večja od vseh drugih mest v Latviji in obenem največje mesto v vseh treh baltskih državah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|title=Latvia in Brief|year=2011|publisher=Latvian Institute|accessdate=5 November 2011|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226035413/http://www.li.lv/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=1060|url-status=dead}}</ref> Leži ob [[Riški zaliv|Riškem zalivu]] ob ustju reke [[Zahodna Dvina|Daugave]], kjer se ta izliva v [[Baltsko morje]]. Ozemlje Rige obsega 307 km² in leži na ravni in peščeni planoti, ki je 1 do 10 m nad mojem. Riga je bila ustanovljena leta 1201 in je nekdanja članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Zgodovinsko središče Rige je na seznamu Unescove svetovne dediščine, ki je znano po svoji arhitekturi [[Art nouveau]] / [[Jugendstil]] in leseni arhitekturi 19. stoletja. Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture, skupaj z Umeo na Švedskem. Gostila je vrh zveze Nato 2006, tekmovanje za pesem Evrovizije 2003, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu za moške IIHF leta 2006 in svetovno prvenstvo v ženskem curlingu leta 2013. V mestu je urad evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). Leta 2016 je Rigo obiskalo več kot 1,4 milijona turistov<ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|title=Tourism in Latvia 2017|publisher=Central Statistical Bureau of Latvia|website=www.csb.gov.lv|language=en|access-date=9 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180209182204/http://www.csb.gov.lv/sites/default/files/nr_28_turisms_latvija_2017_17_00__lv_en_0.pdf|archive-date=9 February 2018|url-status=dead}}</ref>. Mesto ima [[mednarodno letališče Riga]], največje in najbolj obremenjeno letališče v baltskih državah. Riga je članica Eurocities<ref>{{navedi splet|url=http://www.eurocities.eu|title=EUROCITIES – the network of major European cities|publisher=Eurocities|accessdate=8 November 2011}}</ref>, Zveze baltskih mest (UBC) <ref>{{navedi splet|url=http://www.ubc.net/|title=Union of the Baltic Cities|publisher=Union of the Baltic Cities (UBC)|accessdate=8 November 2011}}</ref> in Zveze prestolnic Evropske unije (UCEU) <ref>{{navedi splet|url=http://www.uceu.org|title=Union of Capitals of the European Union|publisher=Union of Capitals of the European Union (UCEU)|accessdate=8 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020113843/http://www.uceu.org/|archive-date=20 October 2011|url-status=dead}}</ref>. == Etimologija == Ena teorija o izvoru imena ''Riga'' je, da gre za pokvarjeno izposojenko iz [[livonščina|livonščine]] ''ringa'', ki se nanaša na starodavno naravno pristanišče, ki ga tvori pritočna zanka z reko Daugava <ref name="CEROI">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/latviski/pamatlietas/teritorija.htm|title=Teritorija un administratīvās robežas vēsturiskā skatījumā|publisher=Cities Environmental Reports on the Internet|language=lv|accessdate=2 August 2007}}</ref>. Druga teorija je, da je ''Riga'' dolžna imenovanje po že uveljavljeni vlogi v trgovini med Vzhodom in Zahodom, kot izposojenka latvijske ''rija'', skedenj za mlatenje, ''j'' pa je zlasti v nemščini postal ''g''. Rigo angleški geograf Richard Hakluyt (1589) imenuje ''Rie'' <ref>Pronouncing the "i" and "e" separately, REE-eh, is the best approximation to the Latvian ''rija'', as "Ria" would result in an "i" not "ee" sound.</ref>, nemški zgodovinar Dionysius Fabricius (1610) pa potrjuje izvor Rige iz ''rije'' <ref>Fabrius, D. Livonicae Historiae Compendiosa Series, 1610: ''Riga nomen sortita est suum ab aedificiis vel horreis quorum a litus Dunae magna fuit copia, quas livones sua lingua Rias vocare soliti.''</ref>. Še ena teorija bi lahko bila, da je Riga dobila ime po Riegeju, nemškem imenu reke Rīdzene, pritoka Daugave <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Riga municipality portal |website=www.riga.lv |accessdate=10 February 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120223130131/http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |archivedate=23 February 2012}}</ref>. Možna teorija je, da je ime Riga uvedel škof Albert, pobudnik kristjanizacije in osvajanja livonskih in baltskih prebivalcev. Prav tako je predstavil razlago imena mesta, ki izhaja iz latinske ''rigata'' ('namakana'), ki simbolizira »namakanje suhih poganskih duš s strani krščanstva« <ref>{{navedi splet |url=http://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/History_of_Riga/Stories/Udeni/Ridzina.htm |title=Coat of arms of Riga|website=www.riga.lv |accessdate=26 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070711114153/http://www.ngw.nl/int/lat/riga.htm|archivedate=11 July 2007}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Rige}} {{Quote box |width=24em |align=left |bgcolor=#EBEBFF |title=Zgodovinska pripadnost |fontsize=90% |quote= {{flagicon image|Baltic coat of arms.svg}} [[Terra Mariana]] (kondominij nadškofije Riga in [[Livonski red|Livonskega reda]]) 1201–1561<br/>{{flagicon image|Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg}} [[Svobodno cesarsko mesto]] 1561–1582<br/>{{nowrap|{{flagicon image|Chorągiew królewska króla Zygmunta III Wazy.svg}} [[Republika obeh narodov]] 1582–1629}}<br/>{{flagicon image|Flag of Sweden.svg}} [[Švedsko cesarstvo]] 1629–1721<br/>{{flagicon image|Flag of Russia.svg}} [[Ruski imperij]] 1721–1917<br/>{{flag|Nemško cesarstvo}} 1917–1918<br/>{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1918–1940<br/>{{flagicon|Soviet Union}} [[Sovjetska zveza]] 1940–1941<br/>{{flag|Tretji rajh}} 1941–1944<br/>{{flagicon|Sovjetska zveza}}{{flagicon|Latvijska SSR}} [[Sovjetska zveza]] 1944–1990<br />{{flagicon|LVA}} [[Latvija|Republika Latvija]] 1990–danes }} Mesto Riga je bilo ustanovljeno v okviru [[Hansa|Hanse]] leta 1201 in je bilo pod oblastjo mnogih držav. Prvi nasprotnik mestne državice je bil Latvijski viteški red, ki je bil veja [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Pod pretvezo pokristijanjevanja so se vitezi stoletja borili za nadoblast in čeprav so jih prebivalci Rige nekajkrat tudi premagali, so napadi prenehali samo po livonski vojni (1558-1582), ko je red prenehal obstajati. Takrat so opustošeno deželo zasedli [[Poljaki]], a že leta 1621 so zavzeli Rigo [[Švedi]]. Med [[Karel XII. Švedski#Velika severna vojna|Veliko severno vojno]] (1700-1721) so se potegovali za Rigo Poljaki, [[Sasi]] in [[Rusi]], dokler je ni leta 1710 zasedel ruski car [[Peter Veliki]]. Rusi so ostali na oblasti več kot dve stoletji, a pravi gospodarji Rige so bili [[Nemci]], ki so popolnoma prevzeli mestno gospodarstvo. Med [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] so bile [[Baltske države]] v ospredju dogodkov. Leta 1917 so zasedli Latvijo Nemci, naslednje leto je država proglasila samostojnost, a že čez dva meseca jo je zasedla Rusija. Proti njej so nastopili spet Nemci, a tudi njih so premagali domačini s pomočjo [[Estonci|estonske]] vojske (julija 1919). Naslednjega leta je Latvija podpisala mirovno pogodbo z Rusijo, ki je sporazum prekršila takoj ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1940. Čeprav so že naslednje leto nemške čete vkorakale v Rigo, so jo [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] spet pridobili ob koncu vojne. [[Latvijci]] so spet proglasili neodvisnost leta 1990, ko so izrecno obnovili državnost iz leta 1918 in razglasili vmesno obdobje za ''okupacijo''. Riga je bila izbrana za glavno mesto države. === Ustanovitev === Reka [[Zahodna Dvina]] (Daugava) je bila trgovska pot že od antike, del plovne poti [[Vikingi|Vikingov]] [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Dvina-Dneper do Bizanca]].<ref name="BilmanisLIS">Bilmanis, A. Latvia as an Independent State. Latvian Legation. 1947.</ref> Zaščiteno naravno pristanišče 15 km od ustja Daugave - lokacija današnje Rige - je bilo zapisano kot ''Duna Urbs'' že v 2. stoletju. Naselili so ga [[Livonci]], starodavno pleme Fincev. [[File:Old Riga Buildings.JPG|thumb|[[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] je ena najbolj ikoničnih stavb stare Rige (Vecrīga)]] Riga se je v srednjem veku začela razvijati kot središče trgovine z Vikingi. Prebivalci so se ukvarjali predvsem z [[ribolov]]om, [[živinoreja|živinorejo]] in trgovino, kasneje pa so razvijali obrti (kost, [[les]], [[jantar]] in [[železo]]). ''Henrikova Livonska kronika'' (latinsko ''Heinrici Cronicon Lyvoniae'') priča o tem, da je bila Riga do 12. stoletja trgovsko središče, ki jo navaja kot ''portus antiquus'' (starodavno pristanišče), in opisuje stanovanja in skladišča, ki se uporabljajo za shranjevanje večinoma [[lan]]u in [[koža|kož]]. Rigo so začeli obiskovati tudi nemški trgovci in leta 1158 ustanovili bližnjo podružnico. Skupaj z nemškimi trgovci je prišel menih Meinhard iz Segeberga<ref name="EMA">Vauchez et al. Encyclopedia of the Middle Ages. Routledge, 2001</ref>, ki je livonske pogane spreobračal v krščanstvo. Katoliško in pravoslavno krščanstvo je v Latvijo prišlo že več kot stoletje prej in mnogi Latvijci so bili krščeni. Meinhard se je naselil med Livonci in zgradil grad in cerkev v Uexküllu (danes znanem kot Ikšķile), gorvodno od Rige in tam ustanovil svojo škofijo. Livonci so še naprej prakticirali poganstvo. Meinhard je leta 1196 umrl v Uexküllu, potem ko ni uspel v svoji misiji <ref name="Saga">Germanis, U. The Latvian Saga. 10th ed. 1998. Memento, Stockholm.</ref>. Leta 1198 je s kontingentom križarjev prišel škof Berthold in začel kampanjo prisilne kristjanizacije. Berthold je kmalu zatem umrl in njegove sile so bile poražene. Cerkev se je mobilizirala, da bi se maščevala izdaji bule [[papež Inocenc III.|papeža Inocenca III.]] Razglasil je križarski pohod proti Livoncem. Škofa Alberta je leta 1199 razglasil za livonskega škofa njegov stric Hartwig iz Uthleda, knezo-nadškof v Bremenu in Hamburgu. Albert je pristal v Rigi leta 1200 s 23 ladjami<ref name="CathE">Laffort, R. (censor), ''Catholic Encyclopedia'', Robert Appleton Co., 1907</ref> in 500 vestfalskimi križarji<ref name="ReferenceA">Tolstoy-Miloslavsky, D. ''The Tolstoys: Genealogy and Origin''. A2Z, 1991</ref>. Leta 1201 je prenesel sedež livonske škofije iz Uexkülla v Rigo in za to izsiljeval soglasje starešin v Rigi. === Pod škofom Albertom === Leto 1201 je zaznamoval tudi prvi prihod nemških trgovcev v Novgorod preko Dvine <ref name="PDIntBus">Dollinger, P. ''The Emergence of International Business 1200–1800'', 1964; translated Macmillan and Co edition, 1970</ref>. Za obrambo ozemlja <ref name="RRiga">Reiner et al. ''Riga''. Axel Menges, Stuttgart. 1999.</ref> in trgovine je Albert leta 1202 ustanovil red [[Livonski bratje meča|Livonskih bratov meča]], ki je bil odprt za plemiče in trgovce. Nadaljevalo se je pokristjanjevanje. Leta 1207 je Albert začel utrjevati mesto. Cesar [[Filip Švabski]] je Albertu Livonijo dodelil kot [[fevd]]<ref name="HistChristCh">Moeller et al. History of the Christian Church. MacMillan & Co. 1893.</ref> in kneževino [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Za spodbujanje stalne vojaške navzočnosti je bilo teritorialno lastništvo razdeljeno med Cerkev in red, pri čemer je Cerkev prevzela Rigo in dve tretjini vseh dežel, red pa tretjino <ref name="ACQRxlvi">Palmieri, A. ''Catholic Origin of Latvia'', ed. Cororan, J.A. et al. ''The American Catholic Quarterly Review'', Volume XLVI, January–October 1921. Philadelphia.</ref>. Do takrat so križarji služili eno leto, nato so se vrnili domov. Albert je zagotovil trgovsko prihodnost Rigi s pridobitvijo papeških bul, ki so določale, da morajo vsi nemški trgovci nadaljevati svojo baltsko trgovino prek Rige. Leta 1211 je Riga kovala svoj prvi kovanec in Albert je postavil temelj za Riško stolnico <ref>[http://www.doms.lv/info/?mnu_id=50 ''Doma vēsture (history)'']. Retrieved 29 July 2009.</ref>. Riga še ni bila varna, saj jo je ogrožala zveza plemen. Leta 1212 je Albert vodil pohod, da bi prisilil Polotsk, da bi nemškim trgovcem dovolili brezplačen prehod preko reke. Polotsk je odstopil Kukenoisu (Koknese), Jersiko Albertu, s čimer so Livonci tudi končali plačevanje davka Polocku.<ref name="MedChronV">Kooper, E. ''The Medieval Chronicle'' V. Radopi, 2008.</ref> Riško trgovsko državljanstvo se je obrestovalo in si od Cerkve prizadevalo za večjo avtonomijo. Leta 1221 so v Rigi pridobili pravico do samostojne samouprave in sprejeli mestno ustavo.<ref name="CTHW">Wright, C.T.H. ''The Edinburgh Review'', ''The Letts'', 1917</ref> Istega leta je bil Albert prisiljen priznati dansko oblast nad deželami, ki so jih osvojili v Estoniji in Livoniji <ref name="CCBF">Murray, A., ''Crusade and Conversion on the Baltic Frontier, 1150–1500''. Ashgate, London. 2001.</ref>. Danci so pristali v Livoniji, zgradili trdnjavo v Revalu ([[Talin]]) in se lotili osvajanja estonskih in livonskih dežel. Nemci so poskusili atentat na Valdemarja, vendar je Valdemar leta 1222 vrnil vse livonske dežele in posesti pod nadzor Alberta.<ref name="PandBC">Fonnesberg-Schmidt, I. ''The Popes and the Baltic Crusades, 1147–1254''. Brill. 2006.</ref> Nadaljevale so se Albertove težave z državljani v Rigi; s papeškim posredovanjem je bila leta 1225 dosežena poravnava, po kateri jim ni bilo treba plačati davka riškemu škofu, riški državljani pa so pridobili pravico voliti svoje magistrate in mestne svetnike. Leta 1226 je Albert posvetil stolnico, zgradil cerkev svetega Jakoba, (zdaj stolnico) in ustanovil župnijsko šolo pri cerkvi svetega Jurija. Leta 1227 je Albert osvojil Oesel <ref name="FletcherCoEPC">Fletcher, R.A., ''The Conversion of Europe: From Paganism to Christianity, 371–1386AD''. Harper Collins. 1991.</ref>, mesto Riga pa je sklenilo pogodbo s kneževino Smolensk, ki je Rigo prepustila Polotoku.<ref name="HfT1888">Michell, Thomas. Handbook for Travelers in Russia, Poland, and Finland. London, John Murray, 1888.</ref> Albert je umrl januarja 1229. Ni si prizadeval, da bi bil maziljen kot nadškof, vendar bo nemška hegemonija, ki jo je vzpostavil nad Baltikom, trajala sedem stoletij. [[File:Panorama of Riga, 1572.jpg|thumb|upright=1.25|Riga v 16. stoletju]] === Hansa === Leta 1282 je Riga postala članica [[Hansa|Hanzeatske lige]]. Hansa je pomagala Rigi zagotoviti gospodarsko in politično stabilnost, s čimer je mestu zagotovila močne temelje, ki so zdržali politične spremembe, ki bodo prihajale vse do sodobnega časa. [[File:Riga 1650.jpg|thumb|upright=0.9|left|Riga leta 1650. Risba Johann Christoph Brotze]] === Sveto rimsko cesarstvo, Republika obeh narodov, Švedsko cesarstvo in Ruski imperij === Z zmanjševanjem vpliva Hanse je Riga postala predmet tujih vojaških, političnih, verskih in gospodarskih stremljenj. Riga je sprejela [[reformacija|reformacijo]] leta 1522, s čimer se je končala oblast nadškofov. Leta 1524 so [[ikonoklazem|ikonoklasti]] ciljali na kip Device Marije v stolnici, da bi pokazali nestrinjanje z verskimi ikonami. Obtožena je bila čarovništva in obsojena na utopitev v reki Daugavi. Ker je kip plaval, so ga v Kubsbergu označili za čarovnega in ga zažgali <ref name="fn_1">{{navedi knjigo|last=MacCulloch|first=Diarmaid|authorlink=|title=The Reformation: A History|url=https://books.google.com/?id=rE7uAAAAMAAJ|year=2003|publisher=Penguin|page = 150|isbn=978-0-670-03296-9|accessdate=10 February 2016}}</ref>. Z razpadom [[Livonski red|Livonskega reda]] med [[Livonska vojna|Livonsko vojno]] je imela Riga dvajset let status [[svobodno cesarsko mesto|svobodnega cesarskega mesta]] Svetega rimskega cesarstva, še preden je pod vplivom [[Republika obeh narodov |poljsko-litovskega zveze]] leta 1581 z Drohiczynsko pogodbo končala vojna za Rigo. Leta 1621, med poljsko-švedsko vojno (1621–1625), je bila Riga in obdajajoči trdnjava Daugavgriva pod oblastjo švedskega kralja Gustava Adolfa, ki se v [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] ni vmešal le zaradi politične in gospodarske koristi, pa tudi v prid nemškega [[luteranstvo|luteranskega]] [[protestantizem|protestantizma]]. Med rusko-švedsko vojno (1656–1658) je Riga zdržala obleganje ruskih sil. Riga je do leta 1710 ostala eno največjih mest pod švedsko krono <ref>The Dynamics of Economic Culture in the North Sea and Baltic Region. Uitgeverij Verloren, 2007. {{ISBN|9789065508829}}. P. 242.</ref>, obdobje, v katerem je mesto ohranilo veliko avtonomne samouprave. Leta 1701 se je v bližini zgodila otvoritvena faza velike severne vojne, bitka za Rigo (znana tudi kot prečkanje Düne) in se končala s švedsko zmago. Vendar so leta 1710 Rusi pod carjem [[Peter Veliki|Petrom Velikim]] oblegali Rigo, ki jo je opustošila [[kuga]]. Riga je skupaj z drugimi livonskimi mesti in plemiči kapitulirala pred Rusijo, vendar je v veliki meri ohranila svoje privilegije. Riga je postala glavno mesto guvernorata Riga (pozneje: Livonija). Prevlada severne Švedske se je končala in nastanek Rusije kot najmočnejše severne sile je bil formaliziran z Nystadsko pogodbo leta 1721. Riga je bila na začetku 20. stoletja največje izvozno pristanišče lesa v Ruskem cesarstvu.<ref>{{Navedi splet |url=http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |title=Port of Riga over nine Centuries |accessdate=2020-04-08 |archive-date=2016-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160408153815/http://rop.lv/en/about-port/history.html?showall=1&limitstart= |url-status=dead }}</ref> Do leta 1900 je bila Riga za Moskvo, Sankt Peterburgom, Varšavo in Odeso peto največje mesto v Ruskem cesarstvu.<ref>Riga, L. (2012). The Latvian Bolsheviks. In The Bolsheviks and the Russian Empire (pp. 155-185). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/CBO9781139013628.010</ref> [[File:German troops Riga 1917.jpg|thumb|upright=0.9|Nemška vojska vstopa v Rigo v času prve svetovne vojne]] [[File:Baltische Post 25 October 1908.jpg|thumb|right|"''Baltische Post''" je bil nemški časopis v Rigi v zgodnjem 20. stoletju.]] V teh stoletjih mnogih vojn in spremembah oblasti na Baltiku in kljub demografskim spremembam so baltski Nemci v Rigi ohranili prevladujoč položaj. Do leta 1867 je bilo v Rigi 42,9 % Nemcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.history-museum.lv/english/pages/par-mums/muzeja-vesture.php|title=National History Museum of Latvia|work=history-museum.lv|accessdate=10 February 2016}}</ref> Riga je uporabljala nemščino kot svoj uradni upravni jezik do postavitve ruščine leta 1891 kot uradnega jezika v baltskih provincah, kot del politike rusifikacije ne-rusko govorečih ozemelj Ruskega cesarstva, vključno s Poljskim kongresom, Finsko in Baltskimi deželami, ki jih je izvajal car [[Aleksander III. Ruski]]. Sredi 19. stoletja se je v mesto začelo seliti vse več Latvijcev. Z vzponom latvijske buržoazije je bila Riga središče latvijskega nacionalnega prebujenja z ustanovitvijo Riškega latvijskega združenja leta 1868 in z organizacijo prvega festivala narodnih pesmi leta 1873. Nacionalističnemu gibanju neo-Latvijcev je sledilo socialistično ''Nova struja'' med hitro industrializacijo mesta, ki je vrhunec doživela med revoluciju 1905, ki jo je vodila latvijska socialdemokratska delavska stranka. === Prva svetovna vojna === 20. stoletje je v Rigi prineslo [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in vpliv [[ruska revolucija|ruske revolucije]] 1917. Zaradi bitke pri Jugli je nemška vojska 3. septembra 1917 vkorakala v Rigo. 3. marca 1918 je bila podpisana pogodba Brest-Litovsk, ki baltske države daje Nemčiji. Zaradi premirja z Nemčijo z 11. novembra 1918 se je morala Nemčija odpovedati tej pogodbi, prav tako tudi Rusija, zaradi česar so Latvija in druge baltske države lahko zahtevale neodvisnost. Latvija, ki ji je bila Riga kot glavno mesto, je tako razglasila neodvisnost 18. novembra 1918. Med obema vojnama (1918–1940) sta se Riga in Latvija usmerili od Rusije v države zahodne Evrope. Združeno kraljestvo in Nemčija sta Rusijo zamenjali kot največja trgovinska partnerja Latvije. Večina baltskih Nemcev se je preselila konec leta 1939, pred zasedbo Estonije in Latvije s strani Sovjetske zveze junija 1940. === Druga svetovna vojna === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Latvijo junija 1940 zasedla [[Sovjetska zveza]], nato pa je v letih 1941–1944 okupirala [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. 17. junija 1940 so sovjetske sile napadle Latvijo in zasedle mostove, pošto / telefon, telegraf in radiodifuzijske pisarne. Tri dni kasneje je bil latvijski predsednik Karlis Ulmanis prisiljen odobriti prosovjetsko vlado, ki je nastopila položaj. 14. in 15. julija so bile v Latviji in drugih baltskih državah organizirane volitve. Glasovnice so imele naslednja navodila: »Na volilni listi mora biti shranjen le seznam bloka latvijskega delovnega ljudstva. Glasovnica mora biti deponirana brez spremembe«. Domnevni indeks volilne udeležbe je znašal 97,6 %. Najpomembneje je, da so bili celotni rezultati volitev objavljeni v Moskvi 12 ur pred zaključkom volitev. Pozneje so sovjetski volilni dokumenti dokazali, da so bili rezultati popolnoma izmišljeni. Sovjetske oblasti, ko so ponovno prevzele nadzor nad Rigo in Latvijo, so uvedle teror in odprle so sedež [[KGB]], začele so se množične deportacije. Na stotine moških so aretirali, vključno z voditelji nekdanje latvijske vlade. Najbolj zloglasna deportacija je bila junijska deportacija 13. in 14. junija 1941, po ocenah 15.600 moških, žensk in otrok, vključno z 20 % zadnje pravne države v Latviji. Podobne deportacije so se ponovile po koncu druge svetovne vojne. Stavba KGB-ja, ki na št. 61 Brīvības iela, znana kot 'vogalna hiša', je danes muzej. Stalinove deportacije so zajele tudi na tisoče latvijskih Judov. (Množična deportacija je čez Baltik znašala 131.500.) Med nacistično okupacijo je bila judovska skupnost prisiljena v [[Riški geto]], v Kaiserwaldu pa je bilo zgrajeno nacistično [[koncentracijsko taborišče]]. 25. oktobra 1941 so nacisti preselili vse Jude iz Rige in okolice v geto. Večina latvijskih Judov (približno 24.000) je bila ubitih 30. novembra in 8. decembra 1941 v [[Pokol v Rumuli|pokolu v Rumuli]]<ref>Ezergailis, ''The Holocaust in Latvia'', p. 348</ref>. Do konca vojne so preostale baltske Nemce izgnali v Nemčijo. Sovjetska [[Rdeča armada]] je ponovno vstopila v Rigo 13. oktobra 1944. V naslednjih letih se je začel množični pritok delavcev, uradnikov, vojaškega osebja in njihovih vzdrževanih oseb iz Rusije in drugih sovjetskih republik. Zgrajeni so bili tako imenovani mikro rajoni, skupina velikih večnadstropnih stanovanjskih blokov, v katerih so bivali delavci priseljenci. Do konca vojne je bilo [[zgodovinsko središče Rige]] – Vecrīga - močno poškodovano zaradi nenehnih bombnih napadov. Po vojni so bila vložena velika prizadevanja za obnovo in prenovo večine znamenitih stavb, ki so bile pred vojno del obrisa mesta. Takšne zgradbe so bile med drugim tudi cerkev svetega Petra, ki je izgubila svoj leseni stolp v požaru, ki ga je povzročil [[Wehrmacht]] (obnovljen leta 1954). Drug primer je [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]], ki je bila popolnoma uničena, njene ruševine pa so bile pozneje uničene. Kot faksimile je bila zgrajena leta 1995. Leta 1989 se je odstotek Latvijcev v Rigi zmanjšal na 36,5 % <ref>{{navedi splet|url=http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|title=Population – Database|work=csb.gov.lv|accessdate=10 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20120221072849/http://www.csb.gov.lv/en/statistikas-temas/population-database-30625.html|archive-date=21 February 2012|url-status=dead}}</ref>. === 21. stoletje === Leta 2004 so zaradi nizkocenovnih letalskih prevoznikov prišli do cenejših letov iz drugih evropskih mest, kot sta London in Berlin in posledično do večjega števila turistov <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/crossing_continents/4633647.stm|work=BBC News|title=Latvia prepares for a tourist invasion|first=Jonathan|last=Charles|accessdate=2 August 2007|date=30 June 2005}}</ref>. Novembra 2013 se je zrušila streha supermarketa, verjetno zaradi teže materialov, uporabljenih pri gradnji vrta na strehi. Umrlo je najmanj 54 ljudi. Latvijski predsednik Andris Berzins je katastrofo označil za »obsežen umor številnih nemočnih ljudi« <ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25069947|title=Remaining Riga mall roof caves in|work=BBC News}}</ref>. Riga je bila leta 2014 evropska prestolnica kulture <ref>{{navedi splet|url=http://www.riga.com/|title=Riga, Latvia|work=riga.com|accessdate=10 February 2016|archive-date=2016-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160208085353/http://riga.com/|url-status=dead}}</ref>. Med latvijskim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2015 je v Rigi potekal četrti vrh vzhodnega partnerstva <ref>{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/05/21-22/# |title=Eastern Partnership summit, Riga, 21-22/05/2015|work=European Council|accessdate=10 February 2016}}</ref>. == Geografija == Staro mestno jedro Rige je ob spodnjem toku reke Daugava, severna predmestja pa so že ob Riškem zalivu. Zaledje na jugu in zahodu mesta je razmeroma redko poseljeno, obširna [[barje|barja]] in [[močvirje|močvirja]] so nekoč tu zagotavljala naravno zaščito. Pokrajina okoli Rige, ki jo je oblikovala zadnja ledena doba, ima veliko majhnih jezer in potokov, vzhodno in severno od starega mesta pa je bilo v poznem 19. stoletju še obširna puščava peščenih [[sipina|sipin]]. === Administrativne enote === Rigo sestavlja šest upravnih enot: Centralno in okrožje Kurzeme, Severno okrožje ter predmestja Latgale, Vidzeme in Zemgale. Tri entitete so bile ustanovljene 1. septembra 1941, ostale tri pa oktobra 1969<ref name="halduskultur">{{navedi splet|url=http://www.halduskultuur.eu/Mikk_Lohmus_and_Illar_Tonisson.pdf |title=Evolvement of Administrative Division of Tallinn, Riga and Vilnius |pages=55, 77 |author1=Mikk Lõhmus |author2=Illar Tõnisson |publisher=Tallinn University of Technology |accessdate=29 June 2010}}</ref>. Uradnih upravnih enot nižje stopnje ni, toda razvojna agencija mestnega sveta v Rigi pripravlja načrt, da bi Rigo uradno sestavljalo 58 sosesk. Trenutna imena so bila potrjena 28. decembra 1990<ref name="CEROI2">{{navedi splet|url=http://www.ceroi.net/reports/riga/background_things/teritory.htm |title=Changes in the Administrative Division of the Territory of Riga after the Loss of Independence (1940–1991) |publisher=Riga City Environment Centre "Agenda 21" |accessdate=29 June 2010}}</ref>. {{wide image|Riga Skyline Panorama, Latvia - Diliff.jpg|1200px|Panorama Rige iz cerkve sv. Petra}} === Podnebje === Podnebje je vlažno celinsko ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] Dfb). Najhladnejša meseca sta januar in februar, ko je povprečna temperatura –5 ° C, temperature pa najnižje od –20 do –25 ° C v najhladnejših dneh. Bližina morja povzroča pogosta jesenska deževja in meglo. Snežna odeja lahko traja osemdeset dni. Poletja v Rigi so blaga in deževna s povprečno temperaturo 18 ° C, medtem ko temperatura v najbolj vročih dneh lahko preseže 30 ° C. == Demografija == [[File:Riga - City Hall.jpg|thumb|Mestna hiša v Rigi]] Po podatkih centralne statistične uprave Latvije je bilo leta 2019 v Rigi 632.614 prebivalcev in tako največje mesto v baltskih državah, čeprav se je njegovo število zmanjšalo z nekaj več kot 900.000 v letu 1991. Med pomembnimi vzroki sta odseljevanje in nizka rodnost. Po podatkih iz leta 2017 so etnični Latvijci predstavljali 44,03 % prebivalstva Rige, etnični Rusi pa 37,88 %, Belorusi 3,72 %, Ukrajinci 3,66 %, Poljaki 1,83 % in drugi narodnosti 8,10 %. Za primerjavo: 60,1 % celotnega prebivalstva Latvije je bilo etnično latvijsko, 26,2 % rusko, 3,3 % belorusko, 2,4 % ukrajinsko, 2,1 % poljsko, 1,2 % litovsko, preostali drugi pa<ref name="csb.gov.lv">{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|title=Population Census 2011 – Key Indicators|work=csb.gov.lv|accessdate=2020-04-08|archive-date=2017-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170208133156/http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/Iedzivotaju%20re%C4%A3istrs/07022017/ISPN_Pasvaldibas_pec_TTB.pdf|url-status=dead}}</ref>. Po ponovni vzpostavitvi neodvisnosti Latvije leta 1991 priseljenci iz sovjetske dobe (in vsi njihovi potomci, rojeni pred letom 1991) niso dobili samodejno latvijskega državljanstva, če so se v letih, ko je Latvija bila del Sovjetske zveze, preselili na ozemlje Latvije. Leta 2013 so državljani Latvije predstavljali 73,1 %, ne-državljani 21,9 %, državljani drugih držav pa 4,9 % prebivalstva Rige. Delež etničnih Latvijcev v Rigi se je povečal s 36,5 % leta 1989 na 42,4 % leta 2010. Nasprotno pa se je delež Rusov v istem obdobju zmanjšal s 47,3 % na 40,7 %. Latvijci so leta 2006 prehiteli Ruse kot največja etnična skupina. Nadaljnje napovedi kažejo, da bo rusko prebivalstvo kljub višji nataliteti še naprej upadalo. == Gospodarstvo == Riga je eno ključnih gospodarskih in finančnih središč baltskih držav. Približno polovica vseh delovnih mest v Latviji je v Rigi, mesto pa ustvari več kot 50 % latvijskega BDP in približno polovico latvijskega izvoza. Največji izvozniki so v lesnih izdelkih, IT, proizvodnji hrane in pijač, farmaciji, prometu in metalurgiji. Riško pristanišče je eno največjih na Baltiku. V letu 2011 je pretovorilo rekordnih 34 milijonov ton tovora in ima potencial za prihodnjo rast z razvojem novih pristanišč na Krievu Sali. Tudi turizem je v Rigi velika panoga in je po upočasnitvi v času svetovne gospodarske recesije v poznih 2000-ih zrasel za 22% samo v letu 2011. <gallery> File:Latvias Banka.JPG|Latvijska banka File:Riga stock exchange.jpg|Riška borza v začetku 20. stoletja. Zdaj Umetniški muzej Riga </gallery> == Kultura == [[File:Opera Nacional, Riga, Letonia, 2012-08-07, DD 15.JPG|thumb|right| Latvijska narodna Opera]] === Gledališča === * Latvijska narodna opera je bila ustanovljena leta 1918. Repertoar gledališča zajema vse operne mojstrovine. Opera slovi ne samo po svojih opernih stvaritvah, ampak tudi po baletni zasedbi. * Latvijsko narodno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1919. Ohranja tradicije latvijske dramske šole. Je eno največjih gledališč v Latviji. * Riško gledališče Mihaela Čehova je najstarejše profesionalno dramsko gledališče v Latviji, ustanovljeno leta 1883. Repertoar gledališča vključuje klasične igre in eksperimentalne predstave ruskih in drugih tujih dramatikov. * Gledališče Daile je bilo prvič odprto leta 1920. Je eno najuspešnejših gledališč v Latviji. To gledališče odlikujejo pogoste produkcije sodobnih tujih iger. * Latvijsko državno lutkovno gledališče je bilo ustanovljeno leta 1944. To gledališče predstavlja predstave za otroke in odrasle. * Leta 1992 je bilo odprto Novo riško gledališče. == Arhitektura == [[File:Riga Castle seen across the river Daugava .jpg|thumb|right|Riški grad]] Radijski in TV stolp v Rigi je najvišja zgradba v Latviji in baltskih državah ter ena najvišjih v Evropski uniji in dosega 368,5 m. Središče Rige ima tudi veliko imenitnih primerov arhitekture [[Art nouveau]]ja, pa tudi srednjeveško staro mesto. === Zgodovinsko središče Rige === {{glavni|Zgodovinsko središče Rige}} Staro mesto (latvijsko Vecrīga) ali [[zgodovinsko središče Rige]] je zgodovinsko in geografsko središče Rige na desnem bregu reke Daugava in je ohranilo svoj trdnjavski značaj kljub rušenju utrdb in obzidja med letoma 1857 in 1863. Odprti prostori, nastali po rušenju riškega mestnega obzidja, so bili spremenjeni v mestni park z mestnim kanalom (Pilsētas kanāls), ki danes ločuje staro mesto od novega mesta. Središče starega mestnega jedra je tržni trg (danes Rātslaukums), kjer sta [[Riška mestna hiša]] (''Rīgas rātsnams'') in [[Hiša Bratovščine črnoglavcev]] (''Melngalvju nams''). Slednjo so obnovili leta 1999, potem ko so jo uničili v vojni in so ruševine pozneje raznesli sovjeti. Originalna gotska stavba s fasado v slogu nizozemske renesanse izvira iz leta 1334 in leta 1477 in je bila uporabljena kot stičišče trgovskega združenja Črnoglavcev. Na trgu pred zgradbo je kip Rolanda. Temeljni kamen [[Riška stolnica|stolnice]] (''Rīgas Doms'') je leta 1211 postavil škof Albert von Buxthoeven. Stranske ladje so dodali v 14. in 15. stoletju. Po večkratnem uničevanju je bila višina stolpa od leta 1776 90 metrov, višina lesenega stolpa, zgrajenega okoli leta 1590, pa 140 metrov. Orgle, zgrajene konec 19. stoletja, so ene največjih in najboljših orgel na svetu. Stolpi [[Cerkev sv. Petra, Riga|Petrove cerkve]] (''Rīgas Svētā Pētera baznīca''), prvič omenjeni leta 1209, so bili večkrat porušeni, nazadnje v drugi svetovni vojni. [[Stolnica svetega Jakoba, Riga|Stolnica svetega Jakoba]] (''Rīgas Svētā Jēkaba ​​katedrāle''), prvič omenjena leta 1225, z 80-metrskim stolpom pa je katoliška stolnica v Rigi. Leta 1582 jo je kupil poljski kralj in jo izročil jezuitom. Riški grad (''Rīgas pils'') je uradna rezidenca predsednika. Zgrajen je bil leta 1330 kot trdnjava Reda meča. Latvijski parlament ''Saeima'' je bil od osamosvojitve leta 1867 v zgradbi, zgrajeni v slogu firenške palače. S Smodniškim stolpom (''Pulvertornis'') iz leta 1650 je še vedno ostanek nekdanjih mestnih utrdb. Med drugimi zgodovinskimi spomeniki so stavba Riške borze, Konvent sv. Duha(''Konventa sēta'') s poreklom iz 13. stoletja, kompleks stavb Trije bratje, zgrajen med 15. in 17. stoletjem, Švedska vrata (''Zviedru vārti''), stavba Mali (''Mazā Ģilde'') in veliki cehovski dom (''Lielā Ģilde''), Mentzendorffova hiša (''Mencendorfa nams'') iz leta 1695 ali Dannensternhaus (''Dannenšterna nams''), arhitekturni spomenik, zgrajena leta 1696 v baročnem slogu. Od leta 1935 je spomenik svobode (''Brīvības piemineklis''), ki ga je ustvaril Kārlis Zāle, postavljen med starim in novim mestom, z žensko alegorijo svobode na 19 metrov visokem obelisku in reliefi na straneh, ki predstavljajo zgodovinske dogodke. === Art Nouveau === {{glavni|Art Nouveau arhitektura v Rigi}} [[File:Immeuble art nouveau (Riga) (7567163020).jpg|thumb|right|Art nouveau stavbo na ''Alberta iela'' je zasnoval Mihail Eisenstein]] Riga ima velik nabor stavb v [[Art nouveau]] slogu. To je posledica dejstva, da je Riga konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko je bil slog na vrhuncu svoje priljubljenosti, doživela finančni in demografski razmah brez primere. V obdobju od 1857 do 1914 je prebivalstvo naraslo z 282.000 (256.200 v sami Rigi in še 26.200 prebivalcev onstran mestnih meja) na 558.000, in bilo 4. največje mesto v Ruskem imperiju (za Sankt Peterburgom, Moskvo in Varšavo) in največje pristanišče. Srednji razred v Rigi je svoje pridobljeno bogastvo uporabil za gradnjo impozantnih stanovanjskih blokov zunaj nekdanjega mestnega obzidja. Lokalni arhitekti, večinoma diplomanti tehnične univerze v Rigi, so sprejeli aktualna evropska gibanja in zlasti Art nouveau. Med letoma 1910 in 1913 so v Rigi vsako leto postavili med 300 in 500 novih stavb, večina v slogu art nouveau in večina zunaj starega mesta. ==Pobratena mesta== Riga je pobratena z: <ref>{{navedi splet|title=Rīgas Sadraudzības pilsētas|url=https://pasvaldiba.riga.lv/LV/Channels/Riga_today/Riga_pasaule/sadraudzibas_pilsetas/default.htm|website=riga.lv|publisher=Rīga|language=lv|accessdate=30 August 2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{div col|colwidth=18em}} *{{flagicon|DEN}} [[Aalborg]], Danska *{{flagicon|KAZ}} [[Almaty]], Kazahstan *{{flagicon|NED}} [[Amsterdam]], Nizozemska *{{flagicon|CHN}} [[Peking]], Kitajska *{{flagicon|FRA}} [[Bordeaux]], Francija *{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija *{{flagicon|AUS}} [[Cairns]], Avstralija *{{flagicon|USA}} [[Dallas]], ZDA *{{flagicon|ITA}} [[Firence]], Italija *{{flagicon|LTU}} [[Kaunas]], Lihvanija<ref>{{navedi splet|title=Miesto partneriai|url=http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|website=kaunas.lt|publisher=Kaunas|language=lt|accessdate=30 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724141315/http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|archive-date=24 July 2019|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina *{{flagicon|JPN}} [[Kobe]], Japonska *{{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija *{{flagicon|SWE}} [[Norrköping]], Švedska *{{flagicon|KAZ}} [[Nursultan]], Kazakstan *{{flagicon|GER}} [[Rostock]], Nemčija *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile]], Čile *{{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], Švedska *{{flagicon|CHN}} [[Suzhou]], Kitajska *{{flagicon|TWN}} [[Taipei]], Tajvan *{{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija *{{flagicon|EST}} [[Tartu]], Estonija *{{flagicon|UZB}} [[Taškent]], Uzbekistan *{{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], Litva *{{flagicon|POL}} [[Varšava]], Poljska *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], Armenija {{div col end}} == Glej tudi == * [[Mesta Art Nouveau#Riga|Mesta Art Nouveau]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last= Krastinš|first= J.|title=Rīgas jūgendstila ēkas|publisher= |location= Rīga|date= 2007 |isbn=9789934831843}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Riga}} * [http://www.vecriga.info/section/?lang=en Virtual tour of old Riga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070225070605/http://www.vecriga.info/section/?lang=en |date=2007-02-25 }} * [https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm Riga Municipality portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016030422/https://www.riga.lv/EN/Channels/About_Riga/default.htm |date=2015-10-16 }} {{Evropska prestolnica kulture}} [[Kategorija:Riga|*]] [[Kategorija:Mesta v Latviji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Pristanišča v Evropi]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1201]] {{normativna kontrola}} rblk1azfddz5y1uuy0ekl2se0kzh0gf 0 129800 6676336 6664504 2026-05-16T08:04:38Z VidicK01 193275 6676336 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova Slovenija – Krščanski demokrati | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = Nova Slovenija Logo.svg | leader = [[Jernej Vrtovec]] | foundation = 4 August 2000 | split = [[Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | headquarters = [[Ljubljana]] | youth_wing = Mlada Slovenija<ref>{{navedi splet |title=Mlada Slovenija |url=https://mladaslovenija.si/ |website=mladaslovenija.si |access-date=3 February 2022}}</ref> | membership = 9.500<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | ideology = [[krščanska demokracija]]<ref name="Nordsieck">{{navedi splet|first=Wolfram|last=Nordsieck|title=Slovenia|website=Parties and Elections in Europe|url=http://parties-and-elections.eu/slovenia.html|year=2018|access-date=30 August 2018}}</ref>,<br>[[konservatizem]]<ref name="Jungerstam-Mulders2006">{{navedi knjigo |author=Susanne Jungerstam-Mulders |title=Post-Communist EU Member States: Parties And Party Systems |url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA215 |access-date=2013-07-24 |year=2006 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd |isbn=978-0-7546-4712-6 |page=215}}</ref> | position = desna sredina<ref>{{Citation |first=Danica |last=Fink-Hafner |title=Slovenia since 1989 |work=Central and Southeast European Politics Since 1989 |publisher=Cambridge University Press |year=2010 |page=244 |isbn=9781139487504 |url=https://books.google.com/books?id=oFXdiS25N78C&pg=PA24 |access-date=9 November 2011}}</ref> | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | international = [[Sredinska demokratska internacionala]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenia - Europe Elects|url=https://europeelects.eu/slovenia/ |website=europeelects.eu |access-date=26 July 2022}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} modra | website = {{Political party data|website}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|193|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Nova Slovenija – Krščanski demokrati''' ([[kratica]] '''NSi''') je [[Desna sredina|desnosredinska]] [[Krščanska demokracija|krščansko demokratska]] [[politična stranka]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Stranka je nastala ob razcepu stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] leta 2000. Je polnopravna članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP) in članica poslanske skupine EPP v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu.]] Doslej je sodelovala v treh slovenskih vladah: v 8. vladi Republike Slovenije, v 10. vladi Republike Slovenije in v 14. vladi Republike Slovenije. Trenutni predsednik je [[Jernej Vrtovec]]. Pred državnozborskimi volitvami 2026 se je stranka povezala s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS) in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusom Marka Lotriča]] (FOKUS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> == Politična usmeritev == Nova Slovenija se opredeljuje kot krščansko demokratska stranka.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://nsi.si/program/|title=Temeljni program|date=|accessdate=26. 5. 2019|website=Nova Slovenija – krščanski demokrati|publisher=|last=|first=}}</ref> V programsko ospredje postavlja varovanje temeljnih osebnih ter političnih pravic in svoboščin ter zasebne lastnine. Pri svojem delovanju stranka velik poudarek namenja družinski politiki. Zagovarjajo več pravic za velike [[Družina|družine]] ter poudarjajo pomen družine kot osnovne družbene celice. Nasprotujejo pravici [[Istospolna partnerska zveza|istospolnih parov]] do [[Posvojitev otrok v istospolne pare|posvojitve otrok]].<ref name=":2" /> Stranka NSi zagovarja ekološko-socialno-tržno smer gospodarstva,<ref name=":2" /> pri tem pa poudarja potrebo po popolni privatizaciji državnih [[Podjetje|podjetij]] in pozitiven odnos države do družinskih, malih in srednjih podjetij.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-16 |archive-date=2014-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116225201/http://www.ljudmilanovak.si/ljudmila-novak-velika-poslovna-tveganja-je-potrebno-nadzorovati-in-omejevati.html |url-status=dead }}</ref> Zagovarjajo razbremenitev gospodarstva z znižanjem [[davki|davkov]] tako za [[Fizična oseba|fizične osebe]] kot podjetja. Zavzemajo se tudi za racionalizacijo [[Javni sektor|javnega sektorja]], oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Vlogo države in javne uprave stranka NSi vidi predvsem v zagotavljanju storitev državljanom, njeno poseganje v posamezne družbene podsisteme pa mora biti omejeno na najmanjšo potrebno mero.<ref name=":2" /> NSi je [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka in zagovarja tesnejše povezovanje na evropski ravni.<ref>{{Navedi novice|title=NSi na evropske volitve s programom za močno Evropo|date=13. 4. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-na-evropske-volitve-s-programom-za-mocno-evropo.html|work=24ur.com}}</ref> == Zgodovina == Nova Slovenija je bila ustanovljena 4. avgusta 2000 po odcepu od združene stranke [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] (današnje [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]).<ref>{{Navedi novice|title=NSi med izzivi prihodnosti in očitki preteklosti|date=4. 8. 2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/nsi-med-izzivi-prihodnosti-in-ocitki-preteklosti.html|newspaper=Delo}}</ref> Prvi predsednik stranke je bil [[Andrej Bajuk]]. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|državnozborskih volitvah leta 2000]] je NSi dobila 8,66 odstotkov in z osmimi [[Poslanec|poslanci]] sestavljala opozicijo. Na prvih [[Volitve v Evropski parlament 2004|volitvah v Evropski parlament leta 2004]] je NSi dosegla 23,06 odstotka glasov in tako zmagala. Evropska poslanca sta postala [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]]. Istega leta je stranka na parlamentarnih volitvah dosegla 9,09 odstotka in sestavljala vlado. NSi je imela štiri ministrske resorje. [[Andrej Bajuk]], dotedanji predsednik, je konec septembra 2008 zaradi slabih rezultatov na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah]] vodstvu stranke ponudil svoj odstop.<ref>(21.9.2008) [http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=42&c_id=183206 Andrej Bajuk ponudil odstop]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 23.9.2008.</ref> Stranka se namreč po neuradnih rezultatih štetja glasov ni uvrstila v [[5. državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. Na predčasnem volilnem kongresu 15. novembra 2008 je Andreja Bajuka zamenjala [[Ljudmila Novak]], ki je ponovni mandat za vodenje NSi dobila še 11. decembra 2010 na volilnem kongresu v [[Kranj]]u in 9. decembra 2012 na volilnem kongresu v [[Vipava|Vipavi]]. 17. novembra 2019 se je k Novi Sloveniji pripojila stranka [[ReSET]].<ref>{{Navedi splet|title=Za NSi predlagani davek na nepremičnine ni sprejemljiv – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/za-nsi-predlagani-davek-na-nepremicnine-ni-sprejemljiv/|accessdate=2020-12-14|language=sl-SI}}</ref> Na 14. kongresu Nove Slovenije, ki je 21. novembra 2020 zaradi epidemije koronavirusa potekal virtualno, je bil za predsednika kot edini kandidat izvoljen [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=14. KONGRES NSi: TUDI NA DIGITALEN NAČIN SMO BLIZU LJUDEM – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/14-kongres-nsi-tudi-na-digitalen-nacin-smo-blizu-ljudem/|accessdate=2020-11-22|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Nespretni poskusi rušenja vlade niso prav nič "kul"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-nespretni-poskusi-rusenja-vlade-niso-prav-nic-kul/543026|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-22|language=sl}}</ref> Na kongresu so se predstavili tudi kandidati za organe stranke, ki so bili voljeni po pošti v naslednjih dneh. Rezultate so razglasili 26. novembra 2020. V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] je prisotna: * [[3. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev, * [[4. državni zbor Republike Slovenije]]: 9 poslancev, * [[6. državni zbor Republike Slovenije]]: 4 poslanci, * [[7. državni zbor Republike Slovenije]]: 5 poslancev, * [[8. državni zbor Republike Slovenije]]: 7 poslancev. * [[9. državni zbor Republike Slovenije]]: 8 poslancev Dne 20. junija 2025 sta potekala izvršilni odbor in svet stranke, na katerem je bila sprejeta odločitev, da se jeseni ob rednem programskem izvede tudi izredni volilni kongres. Predsednik [[Matej Tonin]] je ob tem naznanil, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika, saj da je čas za okrepitev in novo energijo. Odločitev je pojasnil z besedami, da »če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno.«<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin ubral evropsko pot|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-jeseni-na-volilni-kongres-bo-tonina-zamenjal-vrtovec.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Tonin je prav tako napovedal, da ne bo kandidiral za poslanca temveč bo nadaljeval z delom [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|poslanca v Evropskem parlamentu]], stranka se je odpovedala tudi novembra 2022 sprejetemu stališču,<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: 'Tudi političnim veteranom je treba reči ne'|url=https://www.24ur.com/novice/svet/tonin-tudi-politicnim-veteranom-je-treba-reci-ne.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> da z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] kot premierjem ne bi več sodelovali v vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin se poslavlja z vrha NSi, stranka bi šla v vlado tudi z Janšo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-bo-razkril-ali-se-poslavlja-z-vrha-nove-slovenije/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> Za mesto predsednika sta se potegovala dva kandidata. Prvi je kandidaturo dne 1. avgusta najavil [[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|minister za infrastrukturo]], poslanec [[Jernej Vrtovec]], ki je dobil polno podporo kolegov iz [[Poslanska skupina Nove Slovenije|poslanske skupine]]. Na novinarski konferenci je v ospredje prioritet postavil razvojno koalicijo, ki bo po njegovem mnenju brez izključevanja postavila antipod [[15. vlada Republike Slovenije|vladi Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec najavil kandidaturo za predsednika stranke NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-najavil-kandidaturo-za-predsednika-stranke-nsi/753500|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Drugi kandidat, ki se je javnosti predstavil 9. septembra, je Anton Harej, nekdanji sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in nekdanji podžupan [[Mestna občina Nova Gorica|Nove Gorice]]. Kot razliko med njim in protikandidatom je izpostavil zavzemanje za predvolilno koalicijo v slogu [[DEMOS]]a in kot potencialne partnerje navedel SDS ter Demokrate Anžeta Logarja.<ref>{{Navedi splet|title=Harej pri kandidaturi za predsednika NSi-ja med drugim poudarja tudi delo na področju demografije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/harej-pri-kandidaturi-za-predsednika-nsi-ja-med-drugim-poudarja-tudi-delo-na-podrocju-demografije/757053|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kongres je potekal 13. septembra, za predsednika je bil izvoljen Jernej Vrtovec, ki je dobil 294 glasov delegatov, protikandidat Harej jih je prejel 48. V izvršilni odbor se je vrnila tudi Ljudmila Novak, nekdanja predsednica stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-09-13|language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {{NSi|Predloga:NSi=}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 93.247 | 8,66 | {{Steady}} | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Steady}} | 5. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 88.073 | 9,09 | {{Increase}} 0,43 | {{Composition bar|9|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 35.774 | 3,40 | {{Decrease}} 6,69 | {{Composition bar|0|90|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 9 | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 53.758 | 4,88 | {{Increase}} 1,48 | {{Composition bar|4|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 4 | 7. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 48.846 | 5,59 | {{Increase}} 0,71 | {{Composition bar|5|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 6. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 62.682 | 7,13 | {{Increase}} 1,54 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 2 | 6. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 81.794 | 6,86 | {{Decrease}} 0,27 | {{Composition bar|8|90|hex=#00b5dd}} | {{Increase}} 1 | 3. | {{no|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{increase}} 3,40 | {{Composition bar|7|90|hex=#00b5dd}} | {{decrease}} 1 | 3.{{efn|Nastopila skupaj z SLS in FOKUS Marka Lotriča; NSi je prejela 7 mandatov, obe partnerici po en 1 mandat, skupaj 9.}} | |- |} {{noteslist}} ==== Volitve v Državni zbor RS 2000 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2000}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka osvojila 8,66 % oz. 93.247 glasov, kar ji je prineslo 8 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2004 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2004}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. oktobra 2004, je stranka osvojila 9,09 % oz. 88.073 glasov, kar ji je prineslo 9 poslanskih mest. ==== Volitve v Državni zbor RS 2008 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2008}}Na državnozborskih volitvah, ki so potekale [[21. september|21. septembra]] 2008, je stranka osvojila 3,40 % oz. 35.774 glasov<ref>{{Navedi revijo|title=Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dr%C5%BEavnozborske_volitve_v_Sloveniji_2008&oldid=4676877|journal=Wikipedija, prosta enciklopedija|date=2016-07-12|language=sl}}</ref>, s čimer je izpadla iz parlamenta. Neuspeh na volitvah je botroval odstopu predsednika stranke [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]], ki ga je nasledila [[Ljudmila Novak]]. ==== Volitve v Državni zbor RS 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, se je stranka vrnila v državni zbor in osvojila 4 poslanska mesta.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Po volitvah je sodelovala v vladi Janeza Janše. V skladu s koalicijsko pogodbo je dobila dva ministrska resorja. ==== Volitve v Državni zbor RS 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 5,59 % glasov prejela 5 poslanskih mandatov.<ref name=":1">{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html|title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] }}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah, ki so potekale 3. junija 2018, dosegla 7,13 % glasov in tako prejela 7 poslanskih mandatov.<ref name=":1" /> ==== Volitve v Državni zbor RS 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Nova Slovenija se je na volitve podala s sloganom ''Odločno naprej'', v kampanji so pogosto izpostavljali uspehe njihovih ministrov v 14. vladi Republike Slovenije. Stranka je na volitvah postala tretja največja parlamentarna stranka; osvojili so 81.794 oz. 6,86 % glasov. S tem so število svojih poslanskih mest povišali na osem.<ref>{{Citat|title=Hojs in Tonin o volilnih izidih|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174867759?s=mmc|accessdate=2022-04-26}}</ref> ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] NSi se je na volitve podajala skupaj z zunajparlamentarnima strankama [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]].<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Novoizvoljeni predsednik Vrtovec se je sicer že 18. septembra, pet dni po izvolitvi, prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=Prihaja drugačna Slovenija|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1220501563226135&set=a.609175007692130&type=3&ref=embed_post|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|first=J.|last=Vrtovec}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI|date=2026-01-15}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdila glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa,<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026, Vrtovec ga je opisal kot »dejanje, ki ga Slovenija pričakuje in ji daje upanje.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|accessdate=2026-02-11|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|date=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> V kvoti NSi kandidira 49 kandidatov, na listi ni nekdanjega predsednika Mateja Tonina, ki je bil junija 2024 izvoljen za evropskega poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Jernej Vrtovec kandidira v okraju Ajdovščina, na listi pa so bili tudi vsi preostali poslanci stranke v [[9. državni zbor Republike Slovenije|devetem sklicu državnega zbora]]; Iva Dimic (Logatec), Vida Čadonič Špelič (Novo mesto I), Janez Cigler Kralj (Ribnica), Jožef Horvat (Lendava), Janez Žakelj (Škofja Loka II), Franc Medic (Idrija) in Aleksander Reberšek (Žalec II).<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Slogan zavezništva za volitve je bil ''Skupaj v akcijo,'' v kampanji so poudarjali idejo ''razvojne koalicije''.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> === Lokalne volitve === ==== Lokalne volitve 2018 ==== Stranka je na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] dobila 10 županov. ==== Lokalne volitve 2022 ==== Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] so dobili 11 županov in 193 občinskih svetnikov. Župane iz vrst Nove Slovenije ali iz koalicije strank z NSi so dobili v občinah: [[Občina Rogatec|Rogatec]] (Martin Mikolič), [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] (Mirko Cvetko), [[Občina Vojnik|Vojnik]] (Branko Petre), [[Občina Horjul|Horjul]] (Janko Prebil), [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveta Trojica]] (David Klobasa), [[Občina Zavrč|Zavrč]] (Slavko Pravdič), [[Občina Kamnik|Kamnik]] (Matej Slapar), [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] (Jože Papež), [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] (Franc Šlihthuber), [[Občina Vransko|Vransko]] (Nataša Juhart), [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] (Majda Potočnik), [[Občina Sodražica|Sodražica]] (Blaž Milavec) in [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (Branko Kidrič).<ref>{{Navedi splet|title=Zbirni podatki - Lokalne volitve 2022|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 102.753 | 23,57 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex=#00b5dd}} | {{steady}} | 1. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 76.866 | 16,58 | {{Decrease}} 6,99 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{Decrease}} 1 | 3. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 66.760 | 16,60 | {{Increase}} 0,02 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 2.{{ref|Nastopila na skupni listi z SLS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 53.621 | 11,12 | {{Decrease}} 5,48 | {{Composition bar|1|8|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 51.812 | 7,68 | {{decrease}} 3,44 | {{Composition bar|1|9|hex=#00b5dd}} | {{steady}} 0 | 5. |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi NSi+SLS. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Lojze Peterle]] | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | bgcolor="#00b5dd" | | | |- ![[Ljudmila Novak]] | bgcolor="#00b5dd" | | | | bgcolor="#00b5dd" | | |- ![[Matej Tonin]] | | | | | bgcolor="#00b5dd" | |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Nova Slovenija zmagala, dobila je 23,57 % glasov in osvojila dva mandata v Evropskem parlamentu. Izvoljena sta bila [[Lojze Peterle]] in [[Ljudmila Novak]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # '''[[Ljudmila Novak]]''' # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # Janez Vasle # Maruša Novak # Jernej Pavlin. ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Na volitvah v Evropski parlament leta 2009 je stranka prejela 16,58 % glasov, za evropskega poslanca je bil izvoljen nosilec liste [[Lojze Peterle]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|accessdate=2024-06-27|language=sl}}</ref> # '''[[Lojze Peterle]]''' # [[Ljudmila Novak]] # Mojca Kucler Dolinar # [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] # Alenka Šverc # [[Klemen Žumer]] # Ksenija Kraševec. ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na volitve se je Nova Slovenija podala na skupni listi s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Naveza je prejela 16,60 % glasov in si tako priborila 2 poslanska mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2019-05-28}}</ref> Zasedla sta ju nosilec liste [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] (NSi) in [[Franc Bogovič]] (SLS). Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # [[Alojz Peterle|'''Lojze Peterle''']] # [[Aleš Hojs]] # [[Monika Kirbiš Rojs]] # [[Anton Bebler]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jakob Presečnik]] # [[Ljudmila Novak]] # [[Franc Bogovič|'''Franc Bogovič''']]. ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Stranka se je odločila, da bo na volitvah nastopila s samostojno listo. Dalj časa se je ugibalo o tem, ali bo Lojze Peterle še vedno vodilni kandidat, a ga je na tem mestu zamenjala Ljudmila Novak. Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|website=volitve.gov.si|accessdate=2019-05-24|title=arhivska kopija|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102213225/https://volitve.gov.si/ep2019/#/liste|url-status=dead}}</ref>: # '''[[Ljudmila Novak]] – poslanka DZ RS''' # [[Jožef Horvat]] – poslanec DZ RS # [[Alojz Peterle|Lojze Peterle]] – evropski poslanec # [[Iva Dimic]] – poslanka DZ RS # [[Mojca Erjavec]] – uradnica sveta EU in podjetnica # [[Katja Berk Bevc]] – asistentka za blagovne znamke # [[Franci Demšar]] – raziskovalec in nekdanji minister za obrambo # [[Žiga Turk]] – politik in prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Nova Slovenija je osvojila 11,06 % oz. 52.244 glasov, torej en poslanski mandat, ki ga je zasedla nosilka liste [[Ljudmila Novak]]. Kandidat [[Žiga Turk]] je klub temu, da je član na listi NSi, ostal član [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] ter iz nje brez medijske objave izstopil na volilni vikend. ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} V stranki NSi so kot prvi začeli oblikovati listo kandidatov za volitve. V začetku julija 2023 so k sodelovanju na skupni listi povabili [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]], ki jo vodi [[Anže Logar]], ter stranko [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] pod vodstvom Marka Balažica. Slednji so bili sodelovanju sprva naklonjeni, medtem ko je Logar po zasedanju upravnega odbora platforme, ki se je sestal 7. septembra, sporočil, da se na evropske volitve ne bodo podali. Kasneje je stranko zavrnila tudi SLS, saj so začeli oblikovati svojo listo.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin k sodelovanju na evropskih volitvah povabil SLS in Logarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tonin-k-sodelovanju-na-evropskih-volitvah-povabil-sls-in-logarja/|website=n1info.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva Platforma sodelovanja po zasedanju ni razkrila svojih načrtov za jesen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-platforma-sodelovanja-po-zasedanju-ni-razkrila-svojih-nacrtov-za-jesen/680782|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar ostal zvest SDS-u in zavrnil NSi: Namen platforme Sodelovanja je drugačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-naj-bi-ostal-zvest-sds-in-zavrnil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nosilec-liste-sls-a-na-evropskih-volitvah-bo-peter-gregorcic-geslo-pa-mocna-evropska-unija-za-vse/688162|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-14|language=sl}}</ref> 4. septembra je potekala klavzura stranke NSi, na kateri so evidentirali kandidate za volitve. Med njimi sta bila poslanca in nekdanja ministra [[Janez Cigler Kralj]] in [[Jernej Vrtovec]], aktualna evroposlanka [[Ljudmila Novak]], pa tudi predsednik stranke [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref> Na tradicionalnem zimskem posvetu v začetku januarja 2024 so v stranki razpravljali tudi o evropskih volitvah. Predstavljeni so bili skoraj vsi kandidati, ki bodo nastopili na listi NSi-ja. Kandidirali bodo: [[Ljudmila Novak]], poslanci [[Jernej Vrtovec]], [[Janez Cigler Kralj]] in [[Vida Čadonič Špelič]], predsednik stranke [[Matej Tonin]], ki naj bi po poročanju časnika [[Večer (časopis)|Večer]] bil tudi nosilec liste, predsednik Kluba županov in svetnikov NSi [[David Klobasa]], predsednica [[Mlada Slovenija|Mlade Slovenije]] Katja Berk Bevc in občinska svetnica z Raven na Koroškem Mojca Erjavec.<ref>{{Navedi splet|title=Med evidentiranimi kandidati NSi-ja za evropske volitve tudi Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-evidentiranimi-kandidati-nsi-ja-za-evropske-volitve-tudi-ljudmila-novak/680277|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-09-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na listi NSi-ja za evropske volitve tako Matej Tonin kot Ljudmila Novak|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-nsi-ja-za-evropske-volitve-tako-matej-tonin-kot-ljudmila-novak/694196|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-09|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 25. marca 2024 je izvršilni odbor NSi potrdil končno listo kandidatov, ki so jo javnosti nato uradno predstavili naslednji dan, 26. marca. Za nosilca liste so določili predsednika stranke Mateja Tonina, Ljudmila Novak pa je zasedla zadnje mesto na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Lista NSi potrjena: Matej Tonin na prvem, Ljudmila Novak na zadnjem mestu |url=https://n1info.si/novice/slovenija/lista-nsi-potrjena-matej-tonin-na-prvem-ljudmila-novak-na-zadnjem-mestu/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin nosilec liste, Ljudmila Novak na zadnjem mestu|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-v-volilni-tekmi-za-stolcke-v-evropskem-parlamentu-stavi-na-mateja-tonina.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-26|language=sl}}</ref> # '''[[Matej Tonin]]''' # Katja Berk Bevc # [[David Klobasa]] # Mojca Sojar # Mojca Erjavec # [[Janez Cigler Kralj]] # [[Vida Čadonič Špelič]] # [[Jernej Vrtovec]] # [[Ljudmila Novak]]. Na volitvah 9. junija je stranka prejela 7,68 % glasov, s čimer je zasedla 5. mesto med listami in osvojila en mandat v Evropskem parlamentu. Za evroposlanca je bil izvoljen nosilec liste, Matej Tonin.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Dosedanji predsedniki NSi == {| class="wikitable" ! rowspan="2" |# ! colspan="2" rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Mandat |- !Začetek !Konec |- !1. ![[Slika:Andrej Bajuk.jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Andrej Bajuk]] | align=center|2000</div> | align=center|2008 |- !2. ![[Slika:LjudmilaNovak 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70px]] ![[Ljudmila Novak]] |<div style="text-align: center;">2008</div> | align=center|31. januar 2018 |- !3. ![[Slika:Matej Tonin (cropped 2021).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Matej Tonin]] |<div style="text-align: center;">21. april 2018</div> | align=center|13. september 2025 |- !4. ![[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|70x70_pik]] ![[Jernej Vrtovec]] |<div style="text-align: center;">13. september 2025</div> | |} == NSi v Vladi Republike Slovenije == === 8. vlada Republike Slovenije (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|8. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlado Republike Slovenije]], katere predsednik je bil [[Janez Janša]] iz [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 3. decembra [[2004]], mandat pa redno končala 21. novembra [[2008]]. Stranki so pripadli štirje resorji.<ref>{{Navedi splet|title=8. Vlada Republike Slovenije (od 3. decembra 2004 do 21. novembra 2008) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/pretekle-vlade/8-vlada-republike-slovenije-od-3-decembra-2004-do-21-novembra-2008/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitev in razvoj – Nova Slovenija – Krščanski demokrati|url=https://nsi.si/stranka/ustanovitev-in-razvoj/|accessdate=2020-05-21|language=sl-SI}}</ref> '''Ministri''' * Minister za finance – [[Andrej Bajuk]] * Minister za delo, družino in socialne zadeve – [[Janez Drobnič]], kasneje [[Marjeta Cotman]] * Minister za pravosodje – [[Lovro Šturm]] * Minister za visoko šolstvo – [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]], kasneje [[Mojca Kucler Dolinar]] === 10. vlada Republike Slovenije (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|10. vlada Republike Slovenije]] Nova Slovenija je vstopila v [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlado Republike Slovenijo]], ki je bila po tem, ko predsednik [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]] ni dobil zadostne podpore v parlamentu, sestavljena s strani predsednika [[Janez Janša|Janeza Janše]] iz Slovenske demokratske stranke. Poleg SDS in NSi so koalicijo sestavljale še [[Slovenska ljudska stranka]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] ter [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]]. Vlada je prisegla 10. februarja [[2012]]. Po ugotovljenih sumih korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], je bila predsedniku vlade Janezu Janša izglasovana nezaupnica, s čimer je vlada [[20. marec|20. marca]] [[2013]] razpadla. V vladi sta Novi Sloveniji pripadla dva resorja. '''Ministra''' * Ministrica brez listnice pristojna za Slovence po svetu – [[Ljudmila Novak]] * Minister za obrambo – [[Aleš Hojs]] === 14. vlada Republike Slovenije (2020–2022) === Po odstopu predsednika [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je Nova Slovenija vstopila v novo koalicijo, katere mandatar je bil predsednik [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] [[Janez Janša]]. Poleg SDS in NSi sta koalicijo sestavljali še [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je prisegla 13. marca 2020, ravno v začetku epidemije koronavirusa, ki je bila tudi glavna tema prvih mesecev delovanja vlade. Novi Sloveniji so kot tretji največji vladni stranki pripadla tri ministrska mesta. Z izstopom več poslancev iz Stranke modernega centra, je NSi postala druga največja vladna stranka. Ker je bil med izstoplimi poslanci SMC tudi predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], je vlada kot njegovo zamenjavo predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]], saj je ta položaj pripadal drugi največji koalicijski stranki. Vladi v dveh poskusih Zorčiča ni uspelo zamenjati.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Po objavi prisluhov, v katerih se je [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|okoljski minister]] [[Andrej Vizjak|Vizjak]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]], takrat kot gospodarski minister, s podjetnikom [[Bojan Petan|Bojanom Petanom]] pogovarjal o prevzemu [[Terme Čatež|Term Čatež]]. Zaradi več korupcijskih sumov in neprimernih izjav v pogovoru je Nova Slovenija opravila pogovor z Vizjakom in se 10. novembra 2021 odločila, da mu odreče podporo kot ministru.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Vizjaku in Janši sem povedal, da Vizjak nima več podpore NSi-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tonin-vizjaku-in-jansi-sem-povedal-da-vizjak-nima-vec-podpore-nsi-ja/600676|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tonin: Minister Vizjak ne more več računati na podporo NSi|url=https://siol.net/novice/slovenija/tonin-minister-vizjak-ne-more-vec-racunati-na-podporo-nsi-565672|website=siol.net|accessdate=2021-11-11|language=sl}}</ref> '''Ministri''' * [[Matej Tonin]], minister za obrambo * [[Janez Cigler Kralj]], minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Jernej Vrtovec]], minister za infrastrukturo *[[Mark Boris Andrijanič]], minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo '''Državni sekretarji''' * [[Damijan Jaklin]], državni sekretar na ministrstvu za obrambo * [[Aleš Mihelič]], državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo * [[Cveto Uršič]], državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti * [[Mateja Ribič]], državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti == Organiziranost == [[Slika:Informal_meeting_Vrtovec.jpg|sličica|[[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke]] === Organi stranke === * '''Predsednik:''' [[Jernej Vrtovec]] * '''Podpredsedniki:''' Janez Cigler Kralj, [[Mojca Sojar]], Peter Žmak * '''Vodja poslanske skupine:''' [[Janez Cigler Kralj]] * '''Namestnik vodje poslanske skupine:''' Aleksander Reberšek * '''Predsednica sveta''': Alenka Šverc * '''Predsednik nadzornega odbora:''' Silvo Sok * '''Predsednik razsodišča:''' Ignac Polajnar * '''Glavni tajnik:''' Robert Ilc * '''Mednarodni tajnik:''' Jakob Bec * '''Izvršilni odbor:''' 18 članov * '''Nadzorni odbor:''' 5 članov * '''Razsodišče:''' 5 članov === Organizacijske oblike === * [[Mlada Slovenija]] (podmladek stranke) – predsednica [[Katja Berk Bevc]], * Ženska zveza – predsednica [[Nadja Ušaj Pregeljc]], * Zveza seniorjev – predsednik Zdravko Luketič, * Delavska zveza – predsednik [[Janez Cigler Kralj]], * Gospodarski klub – predsednica Nataša Hudelja, * Klub županov in svetnikov – predsednik David Klobasa, * Kmečka zveza NSi - predsednik [[Janez Beja]] * Zelena zveza NSi - predsednik Nejc Vesel === Poslanska skupina === ''Glej: [[Poslanska skupina Nove Slovenije]]'' == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] * [[seznam političnih strank Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.nsi.si/ Uradna spletna stran] {{Predsedniki Nove Slovenije}}{{Poslanska skupina NSi2018|Poslanska skupina NSi2018=}}{{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Nova Slovenija| ]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Krščanska demokracija]] 6zxaezhjaghqx91ii4749l5szzrjvf2 0 141808 6676343 6430167 2026-05-16T08:07:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Rodos]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676343 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Rodos |native_name = Ρόδος |nickname = |motto = |image_skyline= Maltan knights castle in rh.jpg |caption_skyline= Palača velikega mojstra v mestu Rodos |image_flag = |image_seal = |pushpin_map = Grčija |map_caption = Lega v Grčiji |subdivision_type = |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_type2 = Prefektura |subdivision_name = |subdivision_name1 = Južno egejsko |subdivision_name2 = Rodos |leader_title = župan |leader_name = |established_title = |established_date = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 1401 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_urban = 115.490 |population_metro = |population_density_urban_km2 = |population_density_metro_km2 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +1 |utc_offset_DST = |latd = 36|latm = 10|lats =0 |latNS = N |longd = 28|longm = 0|longs = 0|longEW = E |coordinates_display=inline,title |elevation_m = 0 do 1216 |postal_code_type = Poštne števike |postal_code = |area_code = 2241, 2244, 2246 |registration_plate= |website = [http://www.rhodes.gr www.rhodes.gr] }} '''Rodos''' ali '''Rodi''' ({{lang-el|Ρόδος|Ródos}}) je največji med dvanajstimi [[otok]]i v otočju [[Dodekanez]] v vzhodnem [[Egejsko morje|Egejskem morju]]. Velik je 1398 km² in je samo 19&nbsp;km oddaljen od [[Turčija|turške]] obale. Najvišji vrh otoka je ''Attavyros'' (1215 m). Ima bogato zgodovino in je bil v sestavu različnih političnih, gospodarskih in vojaških zvez, vedno pa mu je uspelo ohranjati tudi del svoje samostojnosti. Rodos je vsakodnevno povezan s [[trajekt]]no linijo iz [[Pirej]]a, na severni strani otoka se nahaja ''Mednarodno letališče Diagoras''. Glavno in hkrati največje otoško naselje je istoimensko mesto Rodos z okoli 50.000 prebivalci, na celotnem otoku pa živi okoli 115.000 prebivalcev. Glavne dejavnosti na otoku so [[turizem]], [[kmetijstvo]] in domača obrt ([[keramika]]). == Geografija == Otok Rodos je oblikovan kot konica (ost), dolg 79,7 km in širok 38 km, s skupno površino približno 1400 kvadratnih kilometrov in obalo dolgo približno 220 km. Apnenec je glavna podlaga.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aegeanislands.gr/islands-aigaio/geographic-information/info-aigaio.html|title=Geography and Geomorphology - South Aegean|publisher=www.aegeanislands.gr|accessdate=2017-10-30|archive-date=2020-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704210716/http://www.aegeanislands.gr/islands-aigaio/geographic-information/info-aigaio.html|url-status=dead}}</ref>. [[Rodos (mesto)|Mesto Rodos]] se nahaja na severni konici otoka, pa tudi na mestu antičnega in sodobnega pristanišča. Cestno omrežje poteka iz mesta vzdolž vzhodne in zahodne obale. Zunaj mesta Rodos so na otoku majhne vasi in naselja, med njimi Faliraki, Lindos, Kremasti, Haraki, Pefkos, Archangelos, Afantou, Ixia, Koskinou, Embona (Atavyros), Paradisi in Trianta (Ialysos). Obstaja bogata mineralna izvirska voda (in včasih morska voda), ki se uporablja za medicinske kopeli, zato zdravilišča ponujajo različne zdravstvene usluge. Rodos se nahaja 363 km vzhodno-jugovzhodno od grške celine in 18 km od južne obale Turčije. Notranjost otoka je gorata, redko naseljena in prekrita z gozdom borovcev (''Pinus brutia'') in cipreso (''Cupressus sempervirens''). Medtem ko so obale skalnate, ima otok tudi travnike in polja, kjer se gojijo agrume, grozdje, zelenjavo, oljke in druge pridelke. V letu 2005 je bilo ugotovljeno, da je rodoška populacija [[damjak]]a (''Dama dama'') genetsko ločena in da je nujno potrebna skrb za ohranjanje.<ref>{{cite journal | author1 = Marco, M. | author2 = Cavallaro, A. | author3 = Pecchioli, E. | author4 = Vernesi, C. | title = Artificial Occurrence of the Fallow Deer, Dama dama dama (L., 1758), on the Island of Rhodes (Greece): Insight from mtDNA Analysis | journal = Human Evolution | volume = 21 |issue=2 | pages = 167–175 | date = 2006-11-11 | doi = 10.1007/s11598-006-9014-9 }}</ref> V dolini Petaloudes (grščina ''dolina metuljev'') se v poletnih mesecih zbira veliko [[Črtasti medvedek|črtastih medvedkov]] (''Euplagia quadripunctaria''). Gora Attavyros je z 1216 metri najvišja točka otoka. == Potresi == [[Potres]] leta 226 pr. n. št.je uničil [[Rodoški kolos]]; 3. maja 1481 je uničil večino mesta Rodos<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/elibrary/Image/KZ13 |title=Rhodes, Greece, 1481 |work=Jan Kozak Collection: KZ13, The Earthquake Engineering Online Archive |accessdate= }}</ref> in 26. junija 1926 prav tako povzročil veliko škodo.<ref>{{cite journal |last=Ambraseys |first=N. N. |last2=Adams |first2=R. D. |year=1998 |title=The Rhodes earthquake of 26 June 1926 |journal=Journal of Seismology |volume=2 |issue=3 |pages=267–292 |doi=10.1023/A:1009706415417 }}</ref> Rodos je 15. julija 2008 prizadel potres z magnitudi 6,3, kar je povzročilo manjšo škodo na nekaj starih stavbah in na eno smrt.<ref>{{navedi splet |url=http://www.discover-rhodes.com/news/earthquakes-aftermath/ |title=Earthquake's aftermath |work=Discover Rhodes |accessdate=16 July 2008 |archive-date=2008-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081121032752/http://www.discover-rhodes.com/news/earthquakes-aftermath/ |url-status=dead }}</ref> === Podnebje === Otok Rodos je zelo [[Veter|vetroven]] in zaradi tega ne čutimo tolikšne toplote. Povprečna temperatura zraka v juliju je 32 stopinj, morja pa 24 stopinj. V poletnih mesecih skorajda ni padavin, so pa zato izrazitejše pozimi. === Pomembnejša otočna naselja === [[Slika:Faliraki_2.jpg|thumb|250px|Faliraki]] * '''Rodos''' * Ialyssos (8 km)° * Kremasti (11 km) * Kallithea (11 km) * Paradissi (14 km) * Faliraki (17 km) * Kolympia (26 km) * Arhangelos (33 km) * Kamiros (37 km) * Lindos (53 km) * Monollithos (75 km) ° - v oklepajih navedeni kilometri predstavljajo oddaljenost od glavnega mesta Kraji so medsebojno dobro povezani z javnimi [[avtobus]]nimi linijami, organizirana je tudi taksi služba. === Plaže === Na otoku je več vrst plaž, od prodnatih do peščenih. Plaže na severozahodnem delu so zaradi vetra in valov priljubljene pri deskarjih. Na vseh plažah je vstop brezplačen, plačljivi so senčniki in ležalniki. == Zgodovina == [[Slika:Rhodes0211.jpg|thumb|250px|Rodoški kolos]] Rodos je bil sodeč po najdbah [[arheolog]]ov naseljen že v zgodnji [[Kamena doba|kameni dobi]]. Najdeni so bili ostanki orodij in nekaj poslikav v jamah na jugu otoka. Prebivalci naj bi prišli na otok iz bližnje [[Mala Azija|Male Azije]]. Kasneje so prebivalci prihajali na otok v več valovih. V [[Bronasta doba|bronasti dobi]] so prišli [[Karija|Karijci]] iz [[Anatolija|Anatolije]], sledili so jim [[Feničani]] iz sedanjega [[Libanon]]a in [[Minojska doba|Minojci]] iz [[Kreta|Krete]]. Med zgodnje prišleke spadajo [[Ahajci]], ki so kmalu po prihodu iz [[Peloponez]]a pričeli dominirati po številu prebivalstva in po letu 1500 pr. n. št. kolonizirali celoten otok. Okoli leta 1100 pr. n. št. so jim sledili [[Dorci]], dobri izdelovalci vojaških ladij, ki so ustanovili naselja Ialyssos, Lindos in Kamiros ter ustanovili z otokom [[Kos (otok)|Kos]] in mestoma [[Knidos]] ter [[Halikarnas]] v Mali Aziji vojaško zvezo - [[Heksapolis]]. V nekaj sledečih stoletjih so postali prebivalci Rodosa odlični pomorščaki, še zlasti možje iz Lindosa so se odlikovali s svojimi dolgimi vožnjami po [[Sredozemlje|Sredozemlju]], kar je Rodosu omogočilo, da je ustanovil [[kolonija (geografija)|kolonije]] na [[Sicilija|Siciliji]], v [[Španija|Španiji]] ter območju današnje [[Francija|Francije]]. Rodos se je razvijal samostojno vse do leta 491 pr. n. št., ko se se soočil z mogočno vojaško silo [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijo]]. Rodos je bil prisiljen stopiti v zvezo s Perzijo in v njej ostal do leta 480 pr. n. št., ko je [[Kserks I.]] napadel Grčijo, vendar izgubil pomorsko [[Bitka pri Salamini|bitko pri Salamini]]. V tej bitki je bilo zajetih tudi 40 bojnih ladij iz Rodosa. Tri mesta z Rodosa, Ialysos, Lindos in Kamiros so postala člani [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko-atiške pomorske zveze]] leta 478/77 pr. n. št. V zadnjih desetletjih 5. stoletja pr. n. št. so Rodošani zgradili na severu otoka novo mesto [[Rodos (mesto)|Rodos]], ki je bilo plansko zgrajeno za potrebe obrambe z močnim [[obzidje]]m, za potrebe trgovine pa so zgradili pet novih pristanišč. Mesto je že kmalu postalo vodilno v pomorski trgovini vzhodnega Sredozemlja ter velik kulturni center [[helenistično obdobje|helenističnega]] in [[Rim|rimskega sveta]]. Že v [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] je prebivalstvo na Rodosu doseglo število preko 60.000. Tedaj je bil pri vhodu v pristanišče postavljen 34 metrov visok bronasti kip boga [[Helij (mitologija)|Helija]] (imenovan tudi [[Rodoški kolos]]), delo kiparja Haresa iz Lindosa. Okoli leta 225 pr. n. št. se je ob potresu zrušil. Zaradi svoje izjemne velikosti je bil uvrščen na seznam [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes starega sveta]]. === Helenistično obdobje === Rodos je postal del rastočega imperija Aleksandra Velikega leta 332 pr. n. št., ko je premagal Ahemenidsko cesarstvo.. Po smrti Aleksandra so se njegovi generali borili za nadzor nad kraljestvom. Trije – [[Ptolemaj I. Soter |Ptolemaj]], [[Selevk I. Nikator |Selevk]] in [[Antigon I. Monoftalm |Antigon]] - so uspeli razdeliti kraljestvo med seboj. Rodos je oblikoval močne komercialne in kulturne vezi <ref>A. Agelarakis"Demographic Dynamics and Funerary Rituals as Reflected from Rhodian Handra Urns", ''Archival Report'', Archaeological and Historical Institute of Rhodes, 2005</ref> z Ptolemajci v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] in skupaj oblikoval rodoško-egiptovsko zvezo, ki je nadzorovala trgovino v celotnem Egejskem morju v 3. stoletju pred našim štetjem. Mesto se je razvilo v pomorsko, trgovsko in kulturno središče; njegovi kovanci so krožili skoraj povsod v Sredozemlju. Slavne šole filozofije, znanosti, literature in retorike so si delile mojstre z Aleksandrijo: atenski retorik Eskin je ustanovil šolo na Rodosu; [[Apolonij Rodoški]]; opažanja in dela astronomov [[Hiparh]]a in [[Gemin]]a, retorik [[Dionizij Tračan]]. Rodoška šola kiparjev je pod vplivom Pergamona razvila bogat, dramatičen slog, ki ga lahko označimo kot ''helenistični barok''. [[Agesander z Rodosa]], je skupaj z dvema drugima rodoškima kiparjema [[Polidor]]jem in [[Atenodor]]jem, izdelal slavno [[Laokoontova skupina| Laookontovo skupino]], zdaj v Vatikanskih muzejih in velike skulpture, ki so bile ponovno odkrite v Sperlongi v Tiberijevi vili, verjetno v zgodnjem imperialnem obdobju. <ref>Boardman, 199-201</ref> V 305. pr. n. št. je Antigon usmeril svojega sina, Demetrija, da je oblegal Rodos, da bi prekinil njihovo zavezništvo z Egiptom. Demetrij je ustvaril ogromne oblegovalne naprave, vključno s 55-metrskim [[Oblegovalni oven|oblegovalnim ovnom]] in [[Oblegovalni stolp |oblegovalnim stolpom]] ''Helepolis'', ki je tehtal 163.293 kg. Kljub temu je leta 304 pr. n. št., po samo enem letu, popustil in podpisal mirovni sporazum, pri čemer je za seboj pustil ogromno skladišče vojaške opreme. Rodošani so prodali opremo in uporabili denar, da so postavili kip svojega boga sonca, [[Helij (mitologija) |Helija]], kip, ki se je imenoval [[Rodoški koloc]]. V 3. stoletju pred našim štetjem si je Rodos poskušal zagotoviti svojo neodvisnost in svojo trgovino, predvsem njen virtualni nadzor nad trgovanjem z žiti v vzhodnem Sredozemlju. Oba cilja nista bila odvisna od nobene od treh velikih helenističnih držav, ki so dosegle prevlado, zato so Rodošani izvajali politiko ohranjanja ravnotežja moči med Antigonidi, Selevkidi in Ptolemajem, čeprav je to pomenilo vojno s tradicionalnim zaveznikom, Egiptom. V ta namen so izkoristili svoje gospodarstvo in odlično mornarico, ki so jo vodili pregovorno najboljši mornarji v sredozemskem svetu: »Če imamo deset Rodošanov, imamo deset ladij«. Rodošani so dominirali tudi na obalah [[Karija|Kariie]] nasproti njihovega otoka, kar je postalo znano kot ''Rodoška peraia'' ({{jezik-el|ἡ τῶν Ῥοδίων περαία|Rodíon peraia}}). Segala je približno od sodobnega mesta [[Muğla]] (starodavno ''Mobolla'') na severu in [[Kaunos]]a, ki je mejil na [[Likija|Likijo]] na jugu, blizu današnjega Daljana v Turčiji. Rodos je to politiko uspešno izvajal v 3. stoletju pred našim štetjem, kar je bil izjemen dosežek za demokratično državo. Do konca tega obdobja pa je ravnovesje moči razpadlo, saj je padajoča moč Ptolemajcev naredila Egipt privlačen cilj za ambicije Selevkidov. Leta 203/2 pred našim štetjem sta se mlada in dinamična kralja Antigonidov iz Makedonije in Selevkidov iz Azije, [[Filip V. Makedonski |Filip V.]] in [[Antioh III. Veliki |Antioh III.]], strinjala, da bosta spoštovala - vsaj začasno - svoje vojaške ambicije, Filipov pohod v Egejski in zahodni Anatoliji ter Antiohovo končno rešitev vprašanja Egipta. Kot vodilni v koaliciji majhnih držav, so Rodošani [[bitka pri Hiosu|preverili Filipovo mornarico]], ne pa tudi njegove močne vojske. Brez tretje moči, na katero bi se obrnili, so se Rodošani leta 201 pr. n. št. obrnili na [[Rimska republika|Rimsko republiko]]. [[File:Rhodos Ritterkastell bei Lindos.jpg|thumb|180px|Srednjeveška vrata v akropolo Lindosa]] Rimljani so se kljub temu, da so bili izčrpani zaradi titanskega boja proti [[Hanibal]]u (218–201 pr. n. št.), strinjali, da so posredovali. Senat je videl poziv Rodosa in njegovih zaveznikov kot priložnost za pritisk na Filipa V.. Posledica tega je bila druga makedonska vojna (200-196 pr. n. št.), ki je končala vlogo Makedoncev kot pomembnega igralca in ohranila rodoško neodvisnost. Rodoški vpliv v Egejskem morju je bil z organizacijo [[Kikladi|Kikladov]] utrjen v Zvezi otokov sli Drugi nesiotski zvezi pod vodstvom rodoških vodij. Rimljani so se po koncu konflikta pravzaprav umaknili iz Grčije, vendar je vakuum moči, ki je iz tega izhajal, hitro privlekel v Antioha in pozneje Rimljane, ki so premagali (192-188 pr. n. št.) zadnjo sredozemsko silo, ki bi lahko celo nejasno ogrozila njihovo prevlado. Po tem, ko so Rimu zagotovili dragoceno pomorsko pomoč v svojem prvem naletu v Azijo, so bili Rodošani nagrajeni z ozemljem in okrepljenim statusom. Rimljani so spet evakuirali vzhod - senat je nastavljal svoje v provincah - vendar je bilo jasno, da Rim zdaj vladal svetu in je bila avtonomija Rodosa odvisna od dobrih odnosov z njimi. Ti dobri odnosi so kmalu izginili po [[Tretja makedonska vojna |tretji makedonski vojni]] (171-168 pr. n. št.). Leta 169 pr. n. št., med vojno proti [[Perzej Makedonski |Perzej]]u, je Rodos poslal Agepolisa kot veleposlanika pri konzulu [[Kvint Marcij Filip |Kvintu Marciju Filipu]], nato pa v Rimu v naslednjem letu, v upanju, da bo preobrnil senat proti vojni. <ref>{{navedi knjigo | last = Polybius | authorlink = | editor=Friedrich Otto Hultsch | title = The Histories of Polybius | publisher = Macmillan & Co. | year = 1889 | location = London | pages = xxviii. 14, 15, xxix. 4, 7 | url = {{Google books |plainurl=yes |id=pjQNAAAAIAAJ }} | doi = | id = | isbn = }}</ref> Rodos je med vojno ostajal vestno nevtralen, vendar je bil po mnenju sovražnih elementov v senatu nekoliko preveč prijazen do poraženega kralja Perzeja. Nekateri so dejansko predlagali razglasitev vojne otoški republiki, vendar je bilo to preprečeno. Leta 164 je Rodos postal stalni zaveznik Rima. Po predaji svoje neodvisnosti je Rodos postal kulturno in izobraževalno središče za rimske plemiške družine in je bil posebej znan po učiteljih retorike, kot sta Hermagor in neznanega avtorja ''Rhetorica ad Herennium''. Sprva je bila država pomemben zaveznik Rima in je uživala številne privilegije, vendar so se kasneje izgubili v različnih mahinacijah rimske politike. [[Gaj Kasij Longin]] je sčasoma napadel otok in opustošil mesto. V zgodnjem cesarskem obdobju je Rodos postal priljubljen kraj za politične izgnance. <ref>On Rhodes in antiquity see esp. R.M. Berthold, ''Rhodes in the Hellenistic Age'' Ithaca 1984.</ref> V 1. stoletju našega štetja je cesar [[Tiberij]] na Rodosu preživel kratek čas izgnanstva. [[Sveti Pavel]] je ljudem na otoku prinesel krščanstvo. <ref>See Acts of the apostles 21.</ref> Rodos je dosegel svoj zenit v 3. stoletju. V starih časih je obstajala rimska beseda: »hic Rhodus, hic salta!« - 'Tu je Rodos, skoči sem', opozorilo, da se dokaže, da se nedejavnost ponaša z dejanjem, namesto da se govori. Prihaja iz [[Ezop]]ove [[basen|basni]], imenovane ''Hvalnica športnika'' in jo navajajo [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel |Hegel]], [[Karl Marx |Marx]] in [[Søren Kierkegaard |Kierkegaard]]. Od leta 1310 je bil otok v oblasti viteškega reda [[Malteški viteški red|Ivanovcev]]. V 16. stoletju je prišel pod turško oblast, leta 1912 je po [[Italijansko-turška vojna|italijansko-turški vojni]] pripadal [[Italija|Italiji]]. Po italijanski kapitulaciji leta 1943 so otok zasedle nemške vojaške sile, po drugi svetovni vojni (leta 1947) pa je bil tako kot celoten Dodekanez priključen k matični Grčiji. === Bizantinsko obdobje === Leta 395 se je z delitvijo rimskega cesarstva za Rodos začelo dolgo [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko obdobje]]. V pozni antiki je bil otok glavno mesto rimske province Otoki, ki jo je vodil ''praeses'' (''hegemon'' v grščini) in je zajemal večino Egejskih otokov z dvajsetimi mesti. V skladu s tem je bil otok tudi [[Cerkvena pokrajina |metropolija]] Kikladi z enajstimi sufragani. <ref>Gregory Timothy E., Rhodes, str. 1791–1792}}</ref> Od okoli leta 600 se je vpliv Rodosa na pomorske zadeve pokazal v zbirki pomorskih zakonov, znanih kot ''Rodoški pomorski zakon'' (''Nomos Rhodion Nautikos''), sprejet po vsem Sredozemlju in v uporabi v bizantinskih časih (in vplival na razvoj pomorskega prava do danes). Leta 622/3 je med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]], Rodos zajela Sasanidska mornarica. {{sfn|Kia|2016|page=223}}{{sfn|Greatrex|Lieu|2005|page=197}}{{sfn|Howard-Johnston|2006|page=33}} Rodos so leta 654 zasedle islamske [[Umajadski kalifat|umajadske]] sile kalifa [[Muavija I.]], ki je odnesel ostanke Rodoškega kolosa <ref>{{navedi knjigo | last = Treadgold | first = Warren | authorlink = | title = A History of the Byzantine State and Society | url = {{Google books |plainurl=yes |id=nYbnr5XVbzUC }} | location = Stanford, California | publisher = Stanford University Press | year = 1997 | isbn = 0-8047-2630-2 | page = 313}}</ref>. Otok so Arabci ponovno zajeli leta 673 kot del [[Obleganje Konstantinopla (674-678)| prvega napada]] na [[Konstantinopel]]. Ko je [[grški ogenj]] pred Konstantinoplom uničil njihovo floto in jo je na povratku zajelo neurje, je bil otok leta 679/80 evakuiran kot del bizantinsko-umajadskega mirovnega sporazuma <ref>{{navedi knjigo | last = Treadgold | first = Warren | authorlink = | title = A History of the Byzantine State and Society | url = {{Google books |plainurl=yes |id=nYbnr5XVbzUC }} | location = Stanford, California | publisher = Stanford University Press | year = 1997 | isbn = 0-8047-2630-2 | pages = 325, 327}}</ref>. Leta 715 je bizantinska flota poslana proti Arabcem, sprožila upor na Rodosu, kar je privedlo do postavitve [[Teodozij III.|Teodozija III.]] na bizantinski prestol.<ref>{{navedi knjigo | last = Treadgold | first = Warren | authorlink = | title = A History of the Byzantine State and Society | url = {{Google books |plainurl=yes |id=nYbnr5XVbzUC }} | location = Stanford, California | publisher = Stanford University Press | year = 1997 | isbn = 0-8047-2630-2 | page = 344}}</ref> Od začetka 8. do 12. stoletja je Rodos pripadal Cibyrhaeot temi, upravni enoti bizantinskega cesarstva in je bil center za ladjedelništvo in trgovino. Okoli leta 1090 je bil zasedena s strani [[Seldžuki |seldžuških Turkov]], kmalu po [[Bitka pri Manzikertu |bitki pri Manzikertu]] <ref>{{navedi knjigo |last=Brownworth |first=Lars |year=2009 |title=Lost to the West: The Forgotten Byzantine Empire That Rescued Western Civilization |url=https://archive.org/details/losttowestforgot00brow |publisher=Crown |isbn=978-0-307-40795-5 |quote=... the Muslims captured Ephesus in 1090 and spread out to the Greek islands. Chios, Rhodes, and Lesbos fell in quick succession. |page=[https://archive.org/details/losttowestforgot00brow/page/233 233] }}</ref>. Rodos je ob [[Prva križarska vojna |prvem križarskem pohodu]] ponovno osvojil cesar [[Aleksej I. Komnen]]. [[File:Rhodes-TerrePleinSpain.JPG|thumb|Del pozno srednjeveške utrdbe Rodosa]] Ker je bizantinska centralna sila oslabela pod cesarji Angeli (1185-1204), je v prvi polovici 13. stoletja Rodos postal središče samostojne enote pod Leom Gabalasom in njegovim bratom Janezom, dokler ga niso zasedli [[Genovska republika |Genovežani]] leta 1248–1250. Genovežane so izselili [[Nikejsko cesarstvo|Nikejci]], otok pa je postal provinca Nikajske države (in po letu 1261 obnovljenega bizantinskega cesarstva). Leta 1305 je bil otok kot fevd podeljen Andrei Moriscu, genovskemu pustolovcu, ki je vstopil v bizantinsko službo. Toda, Rodos je bil pod nadzorom Menteşe, ki je bil eden od anatolskih bejlikov med letoma 1300 in 1314. === Križarji in Osmanska oblast === {{glavni| Malteški viteški red}} [[File:OttomanJanissariesAndDefendingKnightsOfStJohnSiegeOfRhodes1522.jpg|thumb|180px| left|Osmanski janičarji in branitelji vitezi Ivanovci ob obleganju Rodosa leta 1522, iz osmanskega rokopisa.]] Leta 1306–1310 se je bizantinska doba otoške zgodovine končala, ko so otok zasedli [[Malteški viteški red |vitezi hospitalci]]. Pod vladavino novoimenovanega "Viteza Rodoškega" je bilo mesto obnovljeno v model evropskega srednjeveškega ideala. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko znamenitih mestnih stavb, vključno s [[Palača velikega mojstra, Rodos|palačo velikega mojstra]]. Močno obzidje, ki so ga vitezi zgradili, se je uprlo napadom sultana iz Egipta leta 1444 in obleganju Turkov pod [[Mehmed II. Osvajalec |Mehmedom II.]] leta 1480. Rodos je konec decembra 1522 padel pod veliko vojsko [[Sulejman I. |Sulejmana Veličastnega]]. Sultan je na otok napotil 400 ladij, ki so dostavile 100.000 moških (200.000 v drugih virih). Vitezi, pod vodstvom velikega mojstra Filipa Villiersa de L'Isle-Adama, so imeli okoli 7.000 mož pod orožjem in njihove utrdbe. Obleganje je trajalo šest mesecev, na koncu katerega so se preživeli poraženi hospitalci lahko umaknili v [[Kraljevina Sicilija |Kraljevino Sicilijo]]. Kljub porazu se zdi, da so tako kristjani kot muslimani ravnanje Villiers de L'Isle-Adam šteli za izjemno pogumno, [[papež Hadrijan VI.]] pa je Velikega mojstra razglasil za zagovornika vere (glej [[Malteški viteški red#Vitezi Cipra in Rodosa|vitezi Cipra in Rodosa]]). Vitezi so kasneje preselili svojo bazo delovanja na [[Malta (otok)|Malto]]. Rodos je bil nato last Osmanskega cesarstva skoraj štiri stoletja. === Sodobna zgodovina === [[File:Offices of the Prefecture of the Dodecanese 02.jpg|thumb|''Palazzo Governale'' (danes urad Prefecture Dodecanese), zgrajena v italijanskem obdobju]] Otok je bil naseljen z etničnimi skupinami okoliških narodov, vključno z Judi. Pod turško vladavino so na splošno delali precej dobro, vendar so se občasno pojavile diskriminacija in fanatizem. Februarja 1840 so rodoške [[Judje|Jude]] lažno obtožili, da so obredno umorili krščanskega fanta. To je postalo znano pod imenom ''Rodoška krvna kleveta''. Avstrija je pred letom 1864 odprla poštni urad na ''RHODUS'' (beneško ime) <ref>{{navedi knjigo|title=Handbook of Austria and Lombardy-Venetia Cancellations on the Postage Stamp Issues 1850-1864|first= Edwin |last=Mueller|year= 1961|page=217}}</ref>, kar so dokazali žigi z glavo Franca Jožefa. Leta 1912 je Italija med [[Italijansko-turška vojna |italijansko-turško vojno]] zasedla Rodos. Prebivalstvu otoka je bilo prizaneseno z "izmenjavo manjšin" med Grčijo in Turčijo. Rodos in preostali [[Dodekanez |Dodekaneški otoki]] so bili dodeljeni Italiji po Ouchyjevi pogodbi in naj bi jih vrnili, vendar jih niso. Turčija jih je uradno prepustila po [[Lausannski sporazum| lausannskem sporazumu]] iz leta 1923. Nato je postal jedro njihove posesti ''Isole Italiane dell'Egeo'' (Italijanski egejski otoki). Italijani so naredili veliko izboljšav (predvsem v arhitekturi). <ref>[https://dadfeatured.blogspot.com/2019/01/rodi-italiana.html Italian Rhodes]</ref>. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so Britanci skušali zamenjati italijansko posadko na Rodosu. To je pričakovala [[Heer (Wehrmacht) |nemška vojska]], ki je uspela okupirati otok z bitko na Rodosu. V veliki meri je nemška okupacija povzročila britanski neuspeh v poznejšem Dodekaneškem pohodu. Turški konzul Selahattin Ülkümen je s precejšnjo nevarnostjo za sebe in svojo družino uspel pri reševanju 42 judovskih družin, skupaj približno 200 oseb, ki so imele turško državljanstvo ali so bile družine turških državljanov. 8. maja 1945 so Nemci pod Ottom Wagenerjem predali Rodos in Dodekanez kot celoto Britancem, ki so kmalu zatem zasedli otoke kot vojaški protektorat. Leta 1947 je bil Rodos skupaj z drugimi otoki Dodekaneza združen z Grčijo. Leta 1949 je Rodos začel pogajanja med Izraelom in Egiptom, Jordanijo, Libanonom in Sirijo, ki so se zaključila s [[Mirovni sporazumi (1949)|sporazumi o premirju iz leta 1949]]. Ime ameriške zvezne države [[Rhode Island]] temelji na sklicevanju na Rodos po mnenju italijanskega raziskovalca [[Giovanni da Verrazzano |Giovannija da Verrazzana]]. V pismu iz leta 1524, v katerem so podrobno opisali njegov izlet v vode okoli otoka Block Island ali na otoku Aquidneck, je Verrazano zapisal, da je "odkril Ilande v obliki trikotnika, oddaljen od glavne dežele 3 lige, okoli Ilande od Rodes". == Arheologija == [[File:Kameiros - Fountain square 03.jpg|thumb|Trg z vodnjakom v antičnem mestu Kameiros]] [[File:Rhodos Monolithos R02.jpg|thumb|Srednjeveški grad Monolithos]] [[Rodoški kolos]] je veljal za enega od sedmih čudes starega sveta. Ta velikanski bronasti kip je bil dokumentiran, da je nekoč stal v pristanišču. Dokončan je bila leta 280 pr. n. št. in uničen v [[potres]]u leta 224 pr. n. št. Danes o kipu ni sledov. Med zgodovinskimi znamenitostmi otoka Rodos so: *[[Lindos]] z akropolo, *[[Rodoška akropola|Akropola]], tempelj pitijskega Apolona, gledališče in antični stadion nad mestom Rodos *starodavni [[Ialysos]], *[[Kameiros]] ostanki antičnega mesta *staro mestno jedro Rodosa, obdano s štirikilometrskim [[Rodoško obzidje|obzidjem]], [[palača velikega mojstra, Rodos|palača velikega mojstra]], [[sinagoga Kahal Shalom]] v judovski četrti, arheološki muzej, *ruševine gradu Monolithos, grad Kritinije, Hospic svete Katarine in brv Rodos == Pomembnejši naravni spomeniki == *[[Petaoludes]], dolina metuljev *Epta Piges, sedem vodnih izvirov == Glej tudi == * [[Dodekanez]] * [[Rodoški kolos]] * [[Hic Rodus, hic salta]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rhodes|Rodos}} * [http://www.rodos.gr/ Spletna stran mesta Rodos] {{ikona en}} [[Kategorija:Dodekanez]] [[Kategorija:Feničanske kolonije]] [[Kategorija:Bivše italijanske kolonije]] [[Kategorija:Rodos| ]] {{normativna kontrola}} oli2j9tju78cjqccjngqx44ir9aaas2 0 143609 6676247 6675829 2026-05-15T21:17:19Z A09 188929 6676247 wikitext text/x-wiki '''[[Gora]]''' je navadno geografski pojav; izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja. Verigo gora imenujemo [[gorovje]]. ''Gora'' se pojavlja tudi v imenih krajev in vzpetin. == Vzpetine == ;Avstrija * [[Krištofova gora]] ({{jezik|de|Christofberg}}) * [[Mrzla gora]] ({{jezik|de|Kaltenberg}}) * [[Šentjanška gora]] ({{jezik|de|Johannserberg}}) * [[Šenturška gora]] ({{jezik|de|Ulrichsberg}}; tudi {{jezik|de|Kernberg/Kärntner Berg}}) * [[Štalenska gora]] ({{jezik|de|Magdalensberg}}): vzpetina, naselje in občina ;Hrvaška * [[Bilogora]] * [[Desenička gora]] * [[Kuna gora]] (''Kostelsko gorje'') * [[Moslavačka gora]], hribovje * [[Petrova gora, Hrvaška (hrib)|Petrova gora]] * [[Požeška gora]] * [[Ravna gora]] (686 m) * [[Žumberačka gora]], hrvaško ime za [[Gorjanci|Gorjance]] * [[Zrinska gora]] * [[Velja gora]] * [[Vidova gora]], najvišji vrh jadranskih otokov ;Italija * [[Krminska gora]] ({{jezik|it|Monte Quarin}}), grič v Italiji * [[Stara gora nad Čedadom]] ({{jezik|it|Castelmonte}}), vzpetina in romarsko središče ;Slovenija {{glej tudi|Seznam gora v Sloveniji|Seznam gora v Karavankah|Seznam planot v Sloveniji}} * [[Gora, Mali Ločnik|Gora]] (748&nbsp;m), hrib nad [[Mali Ločnik|Malim Ločnik]]om pri [[Turjak|Turjaku]] * [[Gora (planota)|Gora]], planota v občini Ajdovščina na robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Angelska gora]], vrh Trnovske planote *[[Antonova gora]] (422 m), hrib *[[Brinjeva gora nad Prevaljami]], občina Prevalje *[[Brinjeva gora nad Zrečami]], občina Zreče *[[Borovška gora]], pogorje, občina Kočevje *[[Breška gora]], vrh v Karavankah *[[Debela gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Dobra gora]], grič v Blejskem kotu *[[Donačka gora]], najbolj vzhodni vrh Karavank *[[Dražgoška gora]], vrh na Jelovici *[[Dreveniška gora]], gora v pogorju Boča *[[Gora Oljka]], kraški osamelec v Savinjski Diolini *[[Goteniška gora]], planota v JV Sloveniji *[[Kalska gora]] in [[Mala Kalška gora]], vrhova Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kamena gora]], vrh (1040 m) *[[Kočevska Mala gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Konjiška gora]], pogorje *[[Korovska gora]], grič v Goričkem *[[Kravja Črna gora]], vrh v Julijskih Alpah *[[Kriška gora]], vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Križeva gora]], vrh Škofjeloškega hribovja *[[Križna gora (razločitev)|Križna gora]], ime več vzpetin *[[Krnička gora]], vrh Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kronska gora]], hrib Pohorja *[[Kunšperška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Libeliška gora]], hrib Strojne *[[Limbarska gora]], gora Posavskega hribovja *[[Liška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Magdalenska gora]], arheološko najdišče *[[Mirna gora]], vrh v Kočevskem rogu *[[Mrzla gora]] (2203 m) *[[Nebeška gora]], hrib Posavskega hribovja *[[Olimska gora]], grič v V Sloveniji *Oljska gora, tudi [[Soteški hrib]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Orlica (pogorje)|Orlica]], pogorje Posavskega hribovja *[[Ostrež]] (856 m), hrib v Posavskem hribovju *[[Pluženjska gora]], hrib Cerkljanskega hribovja *[[Podrta gora]], gora v Julijskih Alpah *[[Polhograjska gora]], gora Polhograjskih Dolomitov *[[Poljanska gora]], greben v JV Sloveniji *[[Potoška gora]], gora v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Primskova gora]], hrib na Dolenjskem *[[Racna gora]], hrib Notranjskega hribovja *[[Rajska gora]] 934/938 m visok vrh 3 km severo-SV od vrha Petelinjek *[[Ribenska gora]], vrh Blejskega kota *[[Slaparjeva gora]], greben Kamniško-Savinjskih Alp *[[Spodnjeloška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Straška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Sveta gora]], ime več vzpetin *[[Šentviška gora]], grič v Zasavju *[[Šmarjetna gora]], hrib pri Kranju *[[Šmarna gora]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Štefanja gora (hrib)]], hrib na Gorenjskem *[[Tegoška gora]] *[[Tinska gora]] *[[Tolsta gora]] *[[Travljanska gora]] *[[Travna gora]], kraška planota *[[Trnjeva gora]] *[[Trška gora]], hrib pri Novem mestu *[[Turska gora]] *[[Uršlja gora]], vrh v Karavankah *[[Velika gora]], pogorje in kraška planota *[[Vinogora]], zaselek pod vzpetino Vinogoro (519 m) *[[Zlodejeva gora]] *[[Žalostna gora]], ime več vzpetin *[[Žička gora]] {{div col end}} ;Srbija {{glej tudi|Seznam vrhov v Srbiji}} * [[Biogradska gora]], [[narodni park]] v Črni Gori * [[Fruška gora]], hrib v Vojvodini, Srbija * [[Jelova gora]] (1147 m), [[Zlatibor]] * [[Kamena gora]], gora na meji med Srbijo in Črno goro, tudi zavarovano območje (naravni rezervat) * [[Mokra gora]], gora v Prokletijah * [[Skopska Crna gora]], pogorje Severne Makedonije, Kosova in Srbije ;Drugod * [[Bijela gora]], greben [[Orjen|Orjena]] v [[Črna gora|Črni gori]] * [[Gora Sveti Ilija]], vrh na Pelješacu, Hrvaška * [[Petrova gora]], planota na Hrvaškem * [[Suva gora]], [[planota]] oz. gorski masiv v Severni Makedoniji * [[Ihtimanska Sredna gora]] in [[Săštinska Sredna gora]] (Bolgarija) * [[Polska Góra]] ({{jezik|pl|Złota Góra}}), vrh na Poljskem * [[Łysa Góra]], hribovje na Poljskem * [[Oljska gora]], vzpetina v Sveti deželi pri [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] * [[Gora Ida (razločitev)]], več mitoloških vzpetin * [[Vidova gora]], najvišji vrh otoka [[Brač]] in jadranskih otokov nasploh ==Naselja== === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Gora, Cerknica|Gora]], občina Cerknica * [[Gora, Krško|Gora]], občina Krško * [[Gora pri Komendi]], občina Komenda * [[Gora pri Pečah]], občina Moravče * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]], kraj v občini Šmarje pri Jelšah *[[Brezovska Gora]], občina Krško *[[Brunška Gora]], občina Radeče *[[Bukova Gora]], občina Kočevje *[[Črneška Gora]], občina Dravograd *[[Dedna Gora]], občina Sevnica *[[Doblička Gora]], občina Črnomelj *[[Dolga Gora]], občina Šenjur *[[Donačka Gora]], občina Rogatec *[[Gabrska Gora]], občina Litija *[[Gabrška Gora]], občina Škofja Loka *[[Goriška Gora]], občina Škocjan *[[Graška Gora]], občina Slovenj Gradec *[[Janževa Gora]], občina Selnica ob Dravi *[[Kamna Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Kamna Gora (Trebnje)]], del naselja [[Trebnje]] *[[Kranjska Gora]], naselje in občina *[[Križna Gora]], ime več naselij *[[Lačna Gora]], občina Oplotnica *[[Libeliška Gora]], občina Dravograd *[[Limbarska Gora]], občina Moravče *[[Loška Gora, Radeče]] *[[Loška Gora pri Zrečah]], občina Zreče *[[Mala Gora]], ime več naselij *[[Mala Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Migolska Gora]], občina Mirna *[[Nova Gora]], ime več naselij *[[Oklukova Gora]], občina Brežice *[[Okoška Gora]], občina Oplotnica *[[Pijana Gora]], občina Krško *[[Primskova Gora]], zaselek naselja [[Primskovo]] *[[Ptujska Gora]], občina Majšperk *[[Selska Gora]], občina Mirna *[[Sladka Gora]], občina Šmarje pri Jelšah *[[Sloka Gora]], občina Velike Lašče *[[Stara Gora]], ime več naselij *[[Studena Gora]], občina Ilirska Bistrica *[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], občina Nova Gorica *[[Šenturška Gora]], občina Cerklje na Gorenjskem *[[Šentviška Gora]], občina Tolmin *[[Štefanja Gora]], naselje občina Cerklje na Gorenjskem *[[Tanča Gora]], občina Črnomelj *[[Tinjska Gora]], občina Slovenska Bistrica *[[Travna Gora]], občina Sodražica *[[Trška Gora]], ime več naselij *[[Uršlja Gora]], občina Ravne na Koroškem *[[Velika Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Vesela Gora]], občina Šentrupert *[[Vinska Gora]], občina Velenje *[[Višnja Gora]], občina Ivančna Gorica *[[Zbelovska Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Zlogona Gora]], občina Oplotnica {{div col end}} === Avstrija (Koroška) === * [[Gora, Bilčovs]] ({{lang|de|Rupertiberg}}), občina [[Bilčovs]] * [[Gora, Celovec]] ({{lang|de|Berg}}), mesto [[Celovec]] * [[Gora, Hodiše]] ({{lang|de|Höhe}}), občina [[Hodiše]] * [[Gora, Rožek]] ({{lang|de|Bergl}}), občina [[Rožek]] * [[Gora, Teholica]] ({{lang|de|St. Bartmä}}), občina [[Teholica]] ob Vrbskem jezeru * [[Mala Gora, Rožek]] ({{lang|de|Kleinberg}}), tržna občina [[Rožek]] * [[Šentjanška gora]] (''Johannserberg''), občina [[Mostič]] v [[Okraj Šentvid ob Glini|Okraju Šentvid ob Glini]] * [[Šterska Gora]] (''Steuerberg''), naselje in občina ([[Steuerberg]]) v [[Okraj Trg|Okraju Trg]] *[[Žavška Gora]] ({{lang|de|Salzenberg}}), [[Grebinj]] *ter [[Nova Gora (Neuberg)]], [[Gradiščanska]], Avstrija ===Bosna in Hercegovina=== * [[Gora, Sarajevo|Gora]], občina Sarajevo ===Češka=== * [[Bela Gora]] ({{jezik|cs|Bílá Hora}}), mestna četrt Prage * [[Kutna Gora]] ({{jezik|cs|Kutná Hora}}), mesto na Češkem * [[Zelená Hora]], vas na Češkem ===Črna gora=== * [[Bijela Gora, Ulcinj]] * [[Crna Gora, naselje]] * [[Ćeranića Gora]] * [[Kamena Gora, Prijepolje]] ===Hrvaška=== * [[Gora, Petrinja|Gora]], občina Petrinja * [[Gora Glušići]], mesto Labin * [[Gora Košnička]], občina Desinić * [[Gora Veternička]], občina Novi Golubovec {{div col|colwidth=24em}} * [[Brezova Gora]], ob meji s Slovenijo, občina [[Bednja]] * [[Brezno Gora]], občina Hum * [[Desinić Gora]], občina Desinić * [[Druškovec Gora]], občina Hum * [[Janja Gora]], občina Plaški * [[Mala Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Petrova Gora]], občina Lobor * [[Pozla Gora]], občina Pojezerje * [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]], občina Ravna Gora * [[Srednja Gora]], občina Udbina * [[Velika Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Velika Gora, Sveti Ivan Zelina]], mesto Sveti Ivan Zelina * [[Vinagora]], mesto Pregrada * [[Železna Gora]], občina Štrigova {{div col end}} ===Poljska=== * [[Jelenia Góra]], mesto na Poljskem * [[Kozia Góra]], ime več naselij * [[Zelená Hora, Poljska]], vas na Poljskem * [[Zielona Góra]], mesto na Poljskem === Srbija === * [[Kamena Gora]], občina Prijepolje * [[Mokra Gora, Užice]], mesto Užice ==Drugo== * [[Gora (območje)]], gorato področje in občina na jugozahodu [[Kosovo|Kosova]] * ''[[Gora (sura)|Gora]]'', sura v [[Koran|Koranu]] * [[Gora Rocka!]], glasbeni festival na [[Šentviška planota|Šentviški planoti]] * [[Biogradska Gora]], gozd in nacionalni park v Črni Gori * ''[[Čarobna gora]]'', roman [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] * [[Ćeranića gora]], Črna Gora * ''[[Gora Brokeback]]'', tajvanski film iz leta 2005 * [[Župnija Gora pri Sodražici]], župnija v Sloveniji * [[Bazilika Sveta Gora]], bazilika v Sloveniji * [[Oljska gora (razločitev)|Oljska gora]] (razločitev) ==Glej tudi== * [[Gorca]] * [[Goričica]] * [[seznam gora]] * [[Gorica (razločitev)]] * [[vrh]] {{razločitev}} 8b7bzurvkcdh0xdci38c7dy700392ms 0 164944 6676133 6675891 2026-05-15T16:45:06Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenje in delo */ 6676133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stanko Janež''' [stánko jánež], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]] in [[prevajalec]], * [[30. marec]] [[1912]], [[Rakek]], † [[19. januar]] [[2000]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == V matični knjigi [[župnija Cerknica|župnije Cerknica]] je vpisan kot ''Stanislav Janež''. Rodil se je očetu posestniku Jurju in materi Frančiški (roj. Švigelj). Janež je študiral [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in leta 1935 diplomiral (kot študent je bil obsojen zaradi revolucionarnega delovanja). Od 1938 do 1954 je poučeval na različnih [[šola]]h, npr. na [[trgovska šola|trgovski šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] je bil [[aktivist]] [[Osvobodilna fronta|OF]], po [[osvoboditev|osvoboditvi]] je učil [[ruščina|ruščino]] na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]]. Nato je bil [[lektor]] za [[slovenščina|slovenščino]] in [[knjižničar|bibliotekar]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], od 1962 do 1966 je ponovno poučeval na šolah po [[Slovenija|Sloveniji]]. Kot študent je objavljal [[socialni realizem|socialnorealistične]] [[črtica (književnost)|črtice]], pozneje pa pisal tudi knjižne ocene in poročila ter spremne besede. Prevajal je iz več jezikov, predvsem iz [[ruščina|ruščine]] (npr. izbor ''Ruska klasična proza'', [[1948]] {{cobiss|ID=1490206}}) in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]]. Uredil in komentiral je sarajevske izdaje [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] {{cobiss|ID=105401344}} in [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]] {{cobiss|ID=2456072}}, pripravil [[Madžari|madžarsko]] [[antologija|antologijo]] [[Slovenci|slovenske]] [[literatura|literature]] ter sodeloval pri različnih leksikalnih izdajah z gesli o [[Slovenci|slovenskih]] [[avtor]]jih. V sodelovanju z [[Miroslav Ravbar|M. Ravbarjem]] je napisal več pregledov [[Slovenci|slovenske]] in [[Jugoslovani|jugoslovanske]] [[književnost]]i. Zadnja leta se posveča [[poezija|poeziji]] in [[proza|prozi]] ([[Mohorjeva družba]]). == Izbrana bibliografija == === Literarna zgodovina === * ''Pregled zgodovine jugoslovanske književnost I. Slovenska književnost''. Maribor: Obzorja, 1953. Predelana in dopolnjena izdaja z M. Ravbarjem (z deloma spremenjenim naslovom ''Zgodovina [Pregled] slovenske književnosti'') 1957 in več izdaj. {{cobiss|ID=1275649}}, {{cobiss|ID=1407005}} * ''Vsebine slovenskih literarnih del''. Maribor: Obzorja, 1959 in več izdaj. {{cobiss|ID=1275649}} * ''Pregled jugoslovanskih književnosti'' (z M. Ravbarjem). Maribor: Obzorja, 1960 in več izdaj. {{cobiss|ID=264449}} * ''Fran Levec''. Monografija. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980. {{cobiss|ID=11935745}} * Ludvik Mrzel: ''Luči ob cesti''. S. Janež – avtor spremne bes. Ljubljana: MK, 1991. {{cobiss|ID=23313152}} * ''Slovenska mladinska proza: poglavitna dela – označitve in vsebine''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=35761920}} === Priročniki in učbeniki === * ''Ročni obzornik''. Ljubljana: Ročni obzornik, 1943. {{cobiss|ID=71778816}} * ''Ruski tečaj: prva knjiga''. Ljubljana: Slovenski poročevalec, 1945–1946. {{cobiss|ID=24337409}} * ''Ruski tečaj''. Ljubljana: Slovenski poročevalec, 1946. {{cobiss|ID=5423475}} * M. Ravbar in S. Janež: ''Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti''. Maribor: Obzorja, 1958. {{cobiss|ID=23914497}} * ''Vsebine slovenskih literarnih del''. Maribor: Obzorja, 1959. {{cobiss|ID=1407261}}, {{cobiss|ID=5525249}} * ''Zapiski vojaka: 1914–1921''. Ljubljana: Borec, 1989. {{cobiss|ID=15201280}} * '' Priročnik slovenskih, italijanskih, nemških, francoskih in angleških pogovorov in besed''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=13064802}} * S. Janež (več avtorjev): '' Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. Ljubljana z okolico''. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. {{cobiss|ID=33059840}} * ''Svet v žepu: priročnik''. Ljubljana: samozal., 1993. {{cobiss|ID=33400576}} === Spremne besede === * Ludvik Mrzel: ''Luči ob cesti''. Ljubljana: MK, 1991. {{cobiss|ID=23313152}} === Prevodi === * J. Šur: ''Od kresov do radia''. Ljubljana: MK, 1947. {{cobiss|ID=1103411}} * I. Nečaev: ''Povesti o elementih''. Ljubljana: MK, 1947. {{cobiss|ID=974085}} * Jakob Iljin: ''Veliki tekoči trak''. Ljubljana: MK, 1949. {{cobiss|ID=187503}} * Vlado Šegrt: ''Kri na kamnu''. Ljubljana: Borec, 1968. {{cobiss|ID=2657333}} * Karl May: ''Pri babilonskih razvalinah''. Ljubljana: MK, 1970. {{cobiss|ID=6375937}} * Galina Serebrjakova: ''Karl Marx: snovalec novega sveta''. Maribor: Obzorja, 1974. {{cobiss|ID=3507457}} * Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Ljubljana: Borec, 1976. {{cobiss|ID=2653953}} * Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977. {{cobiss|ID=1385736}} * Stevan Jakovljević: ''Velika zmeda''. Ljubljana: PD, 1980. {{cobiss|ID=17070848}} * Živojin Gavrilović: ''Igmanci''. Ljubljana: PD, 1982. {{cobiss|ID=21499655}} * Ćamil Sijarić: ''Dvorec''. Ljubljana: PD, 1984. {{cobiss|ID=98056}} * Nikola Cvetić: ''Čemerna''. Ljubljana: PD, 1986. {{cobiss|ID=10651911}} === Poezija === * ''Iz oči v oči''. 1974. * ''Gorice''. 1980. === Proza === * ''Pot v prostost: črtice in drugo''. Ljubljana: samozal., 1992. {{cobiss|ID=28501504}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] == Zunanje povezave == * [http://www.notranjci.si/osebe/jane%C5%BE-stanko/576/ Notranjci.si] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janež, Stanko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] 3mypuk6tib8brzetsgqbt8letcxz20v 0 168482 6676395 6618869 2026-05-16T10:44:04Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676395 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakob Kelemina''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[literarna teorija|literarni teoretik]], [[folkloristika|folklorist]], [[germanist]], [[filolog]], [[jezikoslovec]] * [[19. julij]] [[1882]], [[Vinski Vrh, Ormož|Vinski vrh]] pri [[Ormož|Ormožu]], † [[14. maj]] [[1957]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, [[Maribor|Mariboru]] in [[Pulj|Pulju]], kjer je leta 1904 z odliko maturiral. Germanistiko je študiral v [[Gradec|Gradcu]] in na [[Dunaj|Dunaju]]; v Gradcu je študij zaključil z disertacijo ''O virih Eilhartovega Tristana ([[:de:Eilhart von Oberge|Zur Quelle von Eilharts Tristan]])'', na Dunaju pa je opravil državne izpite za učiteljevanje na srednjih šolah ([[nemščina]] kot glavni in [[klasična filologija]] kot stranski predmet). Disertacijo je objavil pod naslovom ''Untersuchungen zur Tristansage'' v 16. zvezku Uhlove zbirke [[Teutonia]] v [[Leipzig|Leipzigu]]. Med letoma 1914 in 1919 je poučeval na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], 1919 na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]] v Ljubljani, 1920 je postal [[docent]] v takrat ustanovljenem [[germanistični seminar|germanističnem seminarju]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, 1924 izredni, 1928 pa redni profesor za [[germanska filologija|germansko filologijo]]. Vse do smrti je bil predstojnik germanskega seminarja in trikrat [[dekan (šolstvo)|dekan]] Filozofske fakultete. Velja za utemeljitelja slovenske znanstvene germanistike, po letu 1945 je na fakulteti zasnoval in razvil tudi poseben študij [[anglistika|anglistike]], ki je bila prej podrejena germanistiki oz. nemcistiki. Leta 1954 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo na področju [[Literarna veda|literarne vede]]. Med obema vojnama je predaval starejšo [[nemška književnost|nemško književnost]] ter nemško in angleško historično slovnico, po letu 1945 pa angleško literaturo in slovnico. Njegovo znanstveno delo je bilo usmerjeno v raziskovanje srednjeveške nemške književnosti, zlasti geneze pripovedi o [[Tristan in Izolda (opera)|Tristanu in Izoldi]]. Svoje ugotovitve o tej temi je zbral in jih leta 1923 izdal v knjigi ''Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters''. V dvajsetih letih je na Filozofski fakulteti uvedel [[literarna teorija|literarno teorijo]] kot samostojno vedo in s tega področja med letoma 1922 in 1925 v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']] ter [[Dom in svet|''Domu in svetu'']] objavil vrsto razprav, ki so 1927 izšle v samostojni knjigi, ki predstavlja prvi sistematičen, vendar pretežno informativen pregled literarne stroke v [[slovenščina|slovenščini]]. Napisal je več uvodov in opomb k [[Oton Župančič|Župančičevim]] prevodom [[William Shakespeare|Shakespearovih]] dram ([[Sen kresne noči]], [[Beneški trgovec]], [[Macbeth (opera)|Macbeth]]), njegovi sklepi o [[Literarna zgodovina|literarnozgodovinskih]], [[Etika|etičnih]] in jezikovnih vprašanjih te [[Dramatika|dramatike]] pa ostajajo temelj za nadaljnje študije o Shakespearovi dramatiki na [[Slovenija|Slovenskem]]. Obravnaval je [[slovenska mitologija|mitološke]] prvine v slovenskih ljudskih [[bajka|bajkah]] in [[pripovedka|pripovedkah]], ki jih je zbral po [[seznam slovenskih časopisov|slovenskem časopisju]] in v nekaterih znanstvenih zbirkah. Osrednje teme njegovih kasnejših raziskav so povezane s sledovi [[Goti|Gotov]] in [[Langobardi|Langobardov]] na [[Balkan|Balkanu]], s starejšo zgodovino slovensko-nemških kulturnih in književnih stikov, s slovenskimi pravnimi starinami in [[etimologija|etimološkimi]] vprašanji, povezanimi s slovenskimi zgodovinskimi in [[toponim|krajevnimi imeni]]. == Izbrana bibliografija (monografije) == * ''Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters'', 1923. * ''Literarna veda: Pregled njenih ciljev in metod''. Ljubljana: Nova založba, 1927. {{COBISS|ID=22847232}} * ''Krajevna imena iz spodnjepanonske marke''. Ljubljana: Učiteljska Tiskarna, 1927. {{COBISS|ID=91378944}} * ''Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva''. Celje: Družba sv. Mohorja, 1930. {{COBISS|ID=21608193}} * ''Goti na Balkanu''. Maribor, 1932. {{COBISS|ID=91379200}} * ''Pravne starine slovenske v filološki luči''. Ljubljana: Jugoslovanska Tiskarna, 1933. {{COBISS|ID=91378176}} * ''Hajdina: toponomastični prikaz''. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1933. {{COBISS|ID=4884322}} * ''Slovenačko-nemački kulturni odnosi u srednjem veku''. Beograd, 1937. {{COBISS|ID=1568557}} * ''Osnove novoangleške slovnice''. Ljubljana: Klub filologov Ljubljanske Univerze, 1946. {{COBISS|ID=55669761}} * ''Langobardski spomini pri Slovencih''. Ljubljana, 1951. {{COBISS|ID=5922656}} == Viri == * [[Anton Janko]]. Germanist Jakob Kelemina. ''SR'' 42/2–3, 1994. Str. 407–415. {{COBISS|ID=60388096}} * [[Mirko Jurak]]. Jakob Kelemina on Shakespeares plays. ''[[Acta neophilologica]]'' 40/1–2, 2007. Str. 5–49. {{COBISS|ID=35697506}} * [[Ivan Grafenauer]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MALE3ZBA Jakob Kelemina] (osmrtnica), Slovenski etnograf, 1957, letnik 10 * Obrazi slovenskih pokrajin: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jakob-kelemina/ Jakob Kelemina] * [[Slovenski šolski muzej]]: [https://solskimuzej.si/wp-content/uploads/2023/11/samide.pdf Jakob Kelemina, nestor slovenske germanistike] (pdf) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih germanistov]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih etimologov]] * [[seznam slovenskih filologov]] ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} *{{dlib|ime={{PAGENAME}}}} * {{SloBio|id=270160|avtor=ur.|ime=Kelemina Jakob|vir=SBL}} * {{navedi splet|url=https://germanistika.si/sl/osebje/nekdanji-zaposleni/265-jakob-kelemina|title=Jakob Kelemina|publisher=Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko FF UNI LJ |accessdate=30. marec 2025}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kelemina, Jakob}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dekani Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] pjs4w5kyhdbu72mjjm3456tyccpzhqb 0 169040 6676098 6580805 2026-05-15T13:46:32Z ~2026-28279-21 259659 6676098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Pucisca.jpg |napis= |prebivalstvo=1602 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=26 |postna=21412 |posta=Pučišća |mesto= |obcina=Pučišća |zupanija=[[Slika:Zastava splitsko dalmatinske zupanije.gif|25px|Splitsko-dalmatinska županija]] [[Splitsko-dalmatinska županija]] }} '''Pučišća''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] središče [[občina Pučišća|občine Pučišća]] na otoku [[Brač]], ki spada pod [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinsko županijo]]. Občina obsega še naselji [[Gornji Humac]] in [[Pražnica]]. == Geografija == Pučišća so večje naselje, ki se razprostira ob globoko zajedenemu [[zaliv]]u na [[sever]]ni strani otoka. Kraj je z [[obala|obalno]] cesto povezan s [[Supetar|Supetr]]om, preko [[Pražnica|Pražnice]] pa z [[Bol, Hrvaška|Bolom]]. Globok in ozek razčlenjen zaliv se deli na dva dela. V vzhodnem delu je pristanišče za nakladanje znanega "braškega kamna", v zahodnem delu pa naselje s pristanom, ki pa je izpostavljeno močnim udarom [[burja|burje]]. Pristan ima v severnem delu globino 4, v južnem pa 3 m. == Gospodarstvo == Poleg [[turizem|turizma]] ([[hotel]] Porat) je v kraju okoli katerega so trije [[kamnolom]]i (Punta, Veselje in Kupinova) pomembna gospodarska dejavnost pridobivanj znanega "braškega kamna" in [[kamnosek|kamnoseštvo]]. == Zgodovina == Pučišća so bila najbolj utrjeno naselje na otoku. Naselje se je pričelo graditi po letu [[1462]]. Od nekdanjih trinajstih [[fortifikacija|obrambnih zgradb]] so se v predelani obliki ohranili štiri. Prvi utrdbo-kastel so postavili [[1467]]. V [[župnijska cerkev]] je več eksponatov iz preteklosti: leseni relief ''sv. Jeronima'', delo [[rezbar]]ja [[Frane Čiočić|F. Čiočića]] iz leta [[1578]], [[oltar]]na [[slika (umetnost)|slika]] ''sv. Roka'' delo slikarja [[Jacopo Palma|J. Palme]]-mlajšega in slika "Gospe od Karmena" (nepoznanega avtorja beneške slikarske šole iz 18. st.) Na lokaciji ''Čad'' (185 [[mnm]]) vzhodno od naselja je bilo najdenih več najdb iz [[starorimska civilizacija|rimskega obdobja]], na lokaciji ''Vela Bratuča'', ki leži zahodno od naselja pa stoji [[cerkev (zgradba)|cerkvica]] ''sv. Juraja'', postavljena v 14. stoletju, v stilu prehodnega obdobja iz [[romanika|romanike]] v [[gotika|gotiko]]. Nad [[oltar]]jem je [[kamnina|kamnita]] skulptura nepoznanega braškega mojstra iz obdobja [[renesansa|renesanse]].<ref>Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |- | 1218 || 1526 || 1722 || 2169 || 2290 || 2297 || 3068 || 1815 || 1587 || 1684 || 1663 || 1588 || 1706 || 1706 || 1602 |- |} == Zanimivosti == V Pučišću v od leta [[1995]] dalje od julija do konca avgusta deluje »Mednarodna poletna glasbena šola Pučišća«. Kraj je znan po braškem kamnu in kamnoseški tradiciji. V Pučišću so se mdr. rodili pevec in kantavtor [[Neno Belan]], kipar [[Branislav Dešković]], nadškof in vatikanski diplomat [[Nikola Eterović]] in hrvaški jezikoslovec [[Miro Kačić|Miro Kačić.]] == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Pučišća}} * [http://www.music-school-pucisca.com Mednarodna glasbena šola] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Brač]] [[Kategorija:Dalmacija]] [[Kategorija:Naselja Splitsko-dalmatinske županije]] k2hww2hmhvu5as839j6e4uk6rg7lzgp 0 173377 6676366 6572691 2026-05-16T09:25:58Z Zadobrovcan 259983 Vsebinski popravki 6676366 wikitext text/x-wiki {{otheruses2|Zadobrova}} [[Slika:Tractor New Holland T6.165 plowing (Zadobrova, Ljubljana).jpg|sličica|Traktor na njivi blizu [[Zadobrovška cesta, Ljubljana|Zadobrovške ceste]]]] '''Zadóbrova''' je del [[Ljubljana|Ljubljane]], nekdaj pa vas pri Ljubljani. Spada v [[Četrtna skupnost Polje|Četrtno skupnost Polje]]. Nahaja se ob vzhodni ljubljanski obvoznici, med naselji [[Sneberje]], [[Novo Polje]] in [[Zalog, Ljubljana|Zalog]]. Naselje sestoji iz dveh delov, iz Spodnje in Zgornje Zadobrove. Mimo naselja iz Sneberij proti vzhodu teče [[potok]] [[Studenčica (Zadobrova)]], ki ponikne v Produ. Skozi naselje sta speljani dve pomembnejši cesti, [[Zadobrovška cesta, Ljubljana|Zadobrovška]] in Sneberska. V Zadobrovi deluje Prostovoljno gasilsko društvo Zadobrova-Sneberje-Novo Polje. Ustanovljeno je bilo leta 1923. V naselju je tudi [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|župnija]] z dvema cerkvama sv. Tomaža. V njej delujejo [[Ministrant|ministranti]], župnijski in mladinski zbor sv. Tomaža, [[pritrkovalci]], skupina za dame ‘očarljive’, družinska kateheza, verouk, glasbene urice, zelo znan pa je tudi zadobrovški [[Oratorij (program za otroke)|oratorij]], ki se ga vsako leto udeleži okoli 100 otrok. V začetku leta 2026 je Župnija Ljubljana Zadobrova kot ena izmed prvih na širšem območju izvedla tečaj Alfa. Trenutno je zadobrovški župnik Poljak Andrzej Gosek in duhovni pomočnik doc. dr. Andrej Šegula, sicer profesor pri Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo Teološke fakultete. V Zadobrovi ima urejeno končno obračališče [[Ljubljanski potniški promet|mestna avtobusna linija]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']], mimo pa obratuje tudi mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''24''']]. V Zadobrovi je mladost pri rejniški družini preživljal [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]] [[Josip Murn Aleksandrov]]. {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Polje]] [[Kategorija:Zadobrova, Ljubljana|*]] 98s8ahbhiueomyrz501woxvdunh06cw 6676368 6676366 2026-05-16T09:31:05Z Zadobrovcan 259983 6676368 wikitext text/x-wiki {{otheruses2|Zadobrova}} [[Slika:Tractor New Holland T6.165 plowing (Zadobrova, Ljubljana).jpg|sličica|Traktor na njivi blizu [[Zadobrovška cesta, Ljubljana|Zadobrovške ceste]]]] '''Zadóbrova''' je del [[Ljubljana|Ljubljane]], nekdaj pa vas pri Ljubljani. Spada v [[Četrtna skupnost Polje|Četrtno skupnost Polje]]. Nahaja se ob vzhodni ljubljanski obvoznici, med naselji [[Sneberje]], [[Novo Polje]] in [[Zalog, Ljubljana|Zalog]]. Naselje sestoji iz dveh delov, iz Spodnje in Zgornje Zadobrove. Mimo naselja iz Sneberij proti vzhodu teče [[potok]] [[Studenčica (Zadobrova)]], ki ponikne v Produ. Skozi naselje sta speljani dve pomembnejši cesti, [[Zadobrovška cesta, Ljubljana|Zadobrovška]] in Sneberska. V Zadobrovi deluje Prostovoljno gasilsko društvo Zadobrova-Sneberje-Novo Polje. Ustanovljeno je bilo leta 1923. V naselju je tudi [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|župnija]] z dvema cerkvama sv. Tomaža. V njej delujejo [[Ministrant|ministranti]], župnijski in mladinski zbor sv. Tomaža, [[pritrkovalci]], skupina za dame ‘očarljive’, družinska kateheza, verouk, glasbene urice, zelo znan pa je tudi zadobrovški [[Oratorij (program za otroke)|oratorij]], ki se ga vsako leto udeleži okoli 100 otrok. V začetku leta 2026 je Župnija Ljubljana Zadobrova kot ena izmed prvih na širšem območju izvedla tečaj Alfa. Trenutno je zadobrovški župnik Poljak Andrzej Gosek in duhovni pomočnik doc. dr. Andrej Šegula, sicer profesor pri Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo Teološke fakultete. V kraju varnost zagotavlja Prostovoljno gasilsko društvo Zadobrova-Sneberje-Novo Polje, z gasilskim domom na Sneberski cesti, ki ima v svoji sestavi vozila GVM 1, GVC 16/25 in GVC 3 ter priklopnik. V Zadobrovi ima urejeno končno obračališče [[Ljubljanski potniški promet|mestna avtobusna linija]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']], mimo pa obratuje tudi mestna avtobusna linija št. [[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''24''']]. V Zadobrovi je mladost pri rejniški družini preživljal [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]] [[Josip Murn Aleksandrov]]. {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Četrtna skupnost Polje]] [[Kategorija:Zadobrova, Ljubljana|*]] eqdnx7deezpbno1xq3diczfsbtn3o2m 0 181552 6676431 6606569 2026-05-16T11:41:05Z ~2026-29616-85 259992 filmi v katerih je igral 6676431 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Igralec | name = Jurij Zrnec |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> |caption=| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |parents=[[Ciril Zrnec]] (oče)<br>[[Alenka Zrnec]] (mati)|partner(s)=| yearsactive = 1998–danes |partner=[[Aleksandra Ilijevski]]}} '''Jurij Zrnec''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[komik]], [[televizijski voditelj]] in [[režiser]], * [[25. marec]] [[1978]]. == Življenjepis == Kot osnovnošolec je treniral latinskoameriške in standardne plese, kjer je bil zelo uspešen. Obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje, kasneje pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. V drugem poskusu je opravil sprejemni izpit. Najprej je igral v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]], leta 2003 pa je postal član [[Ljubljanska Drama|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], katerega član je še danes. Že leto kasneje je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Slovenski javnosti bolj poznan je postal z vodenjem podelitve [[Viktor (nagrada)|Viktorji leta 2003]], kjer je presenetil s svojim humorjem. Leta 2006 je z vlogo mladega zdravnika Muca v Naši Mali Kliniki požel velik uspeh in postal zelo slaven. Kmalu za tem pa je na [[POP TV|POP TV-ju]] z [[Lado Bizovičar|Ladom Bizovičarjem]] dve leti vodil razvedrilno oddajo [[As ti tud not padu?!|»As ti tud not padu?!«]], ki mu je prinesla štiri viktorje. Kot režiser je soustvarjal gledališko predstavo [[5moških.com]]. Leta [[2010]] so premierno predvajali mladinski celovečerni film [[Gremo mi po svoje]], kjer je imel Jurij glavno moško vlogo, za katero je prejel tudi nagrado. Prav zaradi Jurijeve priljubljenosti in prepoznavnosti je Gremo mi po svoje postal najbolj gledan slovenski film vseh časov. Po velikem uspehu filma so dve leti kasneje posneli še drugi del, ki pa je ostal v senci prvega. === Zasebno === Na vrhuncu njegove kariere se je leta [[2008]] poročil z igralko [[Sabina Kogovšek|Sabino Kogovšek]], s katero ima dve deklici. Kasneje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Imel je dva infarkta in pljučno embolijo. Njegovo življenje je viselo na nitki, vendar si je opomogel, zakonska zveza s Sabino pa se kljub vsemu ni obdržala. Zaradi bolezni je bil pred časom njegov videz precej spremenjen, zmanjšal je tudi intenzivnost nastopanja. V zadnjem letu je izgubil nekaj kilogramov in se vrača v ustaljene vode, več se posveča tudi svojima hčerkama. Njegova partnerka je [[Aleksandra Ilijevski]], pevka zasedbe [[Pliš]]. == Osvojeni viktorji == * najboljši voditelj zabavne TV-oddaje (2007, 2008, 2009) * TV-osebnost (2008) == Vloge == === Filmi === * [[Gajin svet 2]] (2022) * [[Prebujanja]] (2017) * [[Gremo mi po svoje]] (2010) * [[Gremo mi po svoje 2|Gremo mi po svoje]] 2 (2013) * [[Garfield]] (posodil glas Garfieldu) * [[Planet 51]] (posodil glas Astronavtu) * Porno film 2025 (na pornhubu) * Belo se pere na 90 === Serije === * [[Naša mala klinika]] - dr. Igor Muc * [[Ja, Chef!]] - chef Ljubomir Bohinc == Ostale osvojene nagrade == * Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogi Kočarja v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in Charlesa Morela v Iskanju izgubljenega časa Marcela Prousta v priredbi Harolda Pinterja in Di Trevis (SNG Drama Lj) (2004) * Vikendov gong popularnosti za najbolj priljubljenega igralca (2007) * Vesna za najboljšo glavno moško vlogo v filmu [[Gremo mi po svoje]] (2010) {{kategorija v Zbirki}} {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zrnec, Jurij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski humoristi]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] biqwccrftevd0iwed8zn24kdprxeo4k 6676434 6676431 2026-05-16T11:43:13Z Yerpo 8417 /* Filmi */ pp, rvv 6676434 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Igralec | name = Jurij Zrnec |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> |caption=| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |parents=[[Ciril Zrnec]] (oče)<br>[[Alenka Zrnec]] (mati)|partner(s)=| yearsactive = 1998–danes |partner=[[Aleksandra Ilijevski]]}} '''Jurij Zrnec''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[komik]], [[televizijski voditelj]] in [[režiser]], * [[25. marec]] [[1978]]. == Življenjepis == Kot osnovnošolec je treniral latinskoameriške in standardne plese, kjer je bil zelo uspešen. Obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje, kasneje pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]]. V drugem poskusu je opravil sprejemni izpit. Najprej je igral v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]], leta 2003 pa je postal član [[Ljubljanska Drama|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], katerega član je še danes. Že leto kasneje je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Slovenski javnosti bolj poznan je postal z vodenjem podelitve [[Viktor (nagrada)|Viktorji leta 2003]], kjer je presenetil s svojim humorjem. Leta 2006 je z vlogo mladega zdravnika Muca v Naši Mali Kliniki požel velik uspeh in postal zelo slaven. Kmalu za tem pa je na [[POP TV|POP TV-ju]] z [[Lado Bizovičar|Ladom Bizovičarjem]] dve leti vodil razvedrilno oddajo [[As ti tud not padu?!|»As ti tud not padu?!«]], ki mu je prinesla štiri viktorje. Kot režiser je soustvarjal gledališko predstavo [[5moških.com]]. Leta [[2010]] so premierno predvajali mladinski celovečerni film [[Gremo mi po svoje]], kjer je imel Jurij glavno moško vlogo, za katero je prejel tudi nagrado. Prav zaradi Jurijeve priljubljenosti in prepoznavnosti je Gremo mi po svoje postal najbolj gledan slovenski film vseh časov. Po velikem uspehu filma so dve leti kasneje posneli še drugi del, ki pa je ostal v senci prvega. === Zasebno === Na vrhuncu njegove kariere se je leta [[2008]] poročil z igralko [[Sabina Kogovšek|Sabino Kogovšek]], s katero ima dve deklici. Kasneje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Imel je dva infarkta in pljučno embolijo. Njegovo življenje je viselo na nitki, vendar si je opomogel, zakonska zveza s Sabino pa se kljub vsemu ni obdržala. Zaradi bolezni je bil pred časom njegov videz precej spremenjen, zmanjšal je tudi intenzivnost nastopanja. V zadnjem letu je izgubil nekaj kilogramov in se vrača v ustaljene vode, več se posveča tudi svojima hčerkama. Njegova partnerka je [[Aleksandra Ilijevski]], pevka zasedbe [[Pliš]]. == Osvojeni viktorji == * najboljši voditelj zabavne TV-oddaje (2007, 2008, 2009) * TV-osebnost (2008) == Vloge == === Filmi === * [[Gajin svet 2]] (2022) * [[Prebujanja]] (2017) * [[Gremo mi po svoje]] (2010) * [[Gremo mi po svoje 2|Gremo mi po svoje]] 2 (2013) * [[Garfield]] (posodil glas Garfieldu) * [[Planet 51]] (posodil glas Astronavtu) * [[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]] (2025) === Serije === * [[Naša mala klinika]] - dr. Igor Muc * [[Ja, Chef!]] - chef Ljubomir Bohinc == Ostale osvojene nagrade == * Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogi Kočarja v Krstu pri Savici Dominika Smoleta in Charlesa Morela v Iskanju izgubljenega časa Marcela Prousta v priredbi Harolda Pinterja in Di Trevis (SNG Drama Lj) (2004) * Vikendov gong popularnosti za najbolj priljubljenega igralca (2007) * Vesna za najboljšo glavno moško vlogo v filmu [[Gremo mi po svoje]] (2010) {{kategorija v Zbirki}} {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zrnec, Jurij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski humoristi]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] nncf4sh9ar8ifzk0phdcr8qlmhb87tz 0 183058 6676063 6405303 2026-05-15T12:30:03Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani noilci priimka */ 6676063 wikitext text/x-wiki '''Filipič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|137. najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] uporabljalo 1.116 oseb. == Znani noilci priimka == * [[Alojzij Filipič|Alojz(ij) Filipič]] (1888—1963), duhovnik, domoznanec, ljubiteljski botanik (Filipičev herbarij - Vipava) * [[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006), gospodarstvenik * [[Alojz Filipič]] (*1943), enolog * [[Ana Marija Filipič Dolničar]], logopedinja * [[Andrej Filipič]] (1780—1836), šolnik, prvi ravnatelj goriškega bogoslovnega semenišča * [[Andrej Filipič]] (*1983), zborovodja (inž. strojništva) * [[Barbara Filipič Borovnik]], humnistična knjigarnarka * [[Bogdan Filipič]], športni informatik * [[Cene Filipič]], fizik * [[Drago Filipič]] (1943—2008), ekonomist, strok.za finance, univ. prof. * [[Ferdo Filipič]], kulturni delavec/organizator v Mariboru * [[France Filipič]] (1919—2009), pesnik, zgodovinar in publicist * [[Grega Filipič]] (*1976), kolesar, fizik? * [[Hanzi Filipič]] (*1968), zgodovinar, publicist, založnik * [[Janez Filipič]] (1922—2000), duhovnik in publicist * [[Janez Filipič - Gašper]], pohorski partizan * [[Karel Filipič]], arhitekt *[[Klara Filipič]] (*1988), pesnica * [[Lojze Filipič]] (1921—1975), dramaturg, kritik, esejist, publicist * [[Ludovik Filipič|Lud(o)vik Filipič]] (1850—1911), odvetnik in narodni delavec * [[Mare Filipič]], frizer mednarodnega slovesa * [[Marjan Filipič]] (1928—?), zdravnik oftalmolog (Avstralija) * [[Mateja Filipič]] (?—2024), krajinska arhitektka * [[Metka Filipič]] (*1954), biologinja, toksikologinja, genetičarka, prof. FFA * [[Neja Filipič]] (1995), atletinja * [[Nejc Filipič]] (*1990), atlet * [[Neli Kodrič Filipić|Neli K. Filipič]](-ć) (*1964), mladinska pisateljica * [[Polona Filipič]] Gorenšek (*1972), arhitektka, urbanistka, prof. FA * [[Vladimir Filipič]], arhitekt == Glej tudi == * priimke [[Filipić]], [[Filipčič]], [[Filipovič]], [[Filipi]], [[Filip (priimek)|Filip]], [[Filiplič]] ([[Danica Filiplič]]), [[Filli]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Filipič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mn5kz3yktfw82z8zlvw4j4amq58621x 0 184432 6676116 6663916 2026-05-15T15:07:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676116 wikitext text/x-wiki '''Praška pomlad''' ({{jezik-cs|Pražské jaro}}, {{jezik-sk|Pražská jar}}) je bilo obdobje politične liberalizacije na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] v času [[Sovjetska zveza|sovjetske]] dominacije nad njo po drugi svetovni vojni. Začela se je [[5. januar]]ja [[1968]] ob prihodu reformista [[Aleksander Dubček|Aleksandra Dubčka]] na oblast, končala pa [[21. avgust]]a 1968 z vdorom sovjetskih čet in njenih zaveznikov v [[Varšavski pakt|Varšavskem paktu]] na Češkoslovaško. Reforme [[Praga|praške]] pomladi so bile poskus zagotoviti dodatne državljanske pravice v smislu delne decentralizacije gospodarstva in demokratizacije. Med svoboščinami so bile med drugim omenjene tudi ukinitev omejitev [[svoboda tiska|tiska]], [[svoboda govora|govora]] in [[svoboda gibanja|gibanja]]. Dubček je prav tako federaliziral državo na dve republiki, Češko in Slovaško; to je bila tudi edina sprememba, ki je preživela konec praške pomladi. Reforme niso bile dobro sprejete pri Sovjetih, ki so po neuspelih pogajanjih poslali na Češkoslovaško več tisoč vojakov in tankov Varšavskega pakta ter okupirali državo. Medtem, ko je bilo po državi organiziranih več nenasilnih protestov, pa po izrecnih navodilih vlade Aleksandra Dubčka ni bilo nobenega vojaškega odpora. Narod je v tem času zajel velik emigrantski val. Češkoslovaška je ostala de facto okupirana vse do leta 1990. Po vdoru je država vstopila v obdobje normalizacije; politični nasledniki so povrnili politično in gospodarsko stanje, ki je prevladovalo pred prihodom Dubčka na čelo [[Komunistična partija Češkoslovaške|Komunistične partije]]. [[Gustáv Husák]], prav tako Slovak, ki je leta 1969 zamenjal Dubčka kot vodja partije in kasneje (po umiku [[Ludvik Svoboda|Ludvika Svobode]] leta 1975) postal še predsednik države, je v prvotno stanje povrnil skoraj vse Dubčkove reforme, z izjemo (vsaj formalne) federalizacije [[Češkoslovaška|ČSSR]], ki je bila z ustavnimi spremembami od začetka leta 1969 naprej sestavljena iz češke in slovaške republike. Praška pomlad je postala ovekovečena v glasbi in literaturi, kot npr. v delih [[Karel Kryl|Karla Kryla]] in [[Milan Kundera|Milana Kundere]] (''»[[Neznosna lahkost bivanja]]«''). == Ozadje == Proces [[destalinizacija|destalinizacije]] na Češkoslovaškem se je začel pod [[Antonín Novotný|Antonínom Novotným]] v zgodnjih 60. letih 20. stoletja nekoliko počasneje kot v večini preostalih socialističnih držav [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]].<ref>Williams (1997), p 170</ref> Novotný je po zgledu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] razglasil dovršitev [[socializem|socializma]] in [[Ustava Češkoslovaške (1960)|novo ustavo]]<ref>Williams (1997), p 7</ref>, po kateri je država 1960 dobila ime [[Češkoslovaška socialistična republika]] (ČSSR). Spremembe so bile kljub temu počasne; rehabilitacija žrtev [[Stalinizem|stalinizma]], kot so bile tiste obsojene na [[Slánskyjev proces|Slánskyjevem procesu]] se je začela leta 1963, končala šele leta 1967.<ref>Skilling (1976), p 47</ref> Ob rahljanju zakonov strogega režima je [[Društvo češkoslovaških pisateljev]] oprezno začelo uprizarjati nezadovoljstvo, v njihovem časopisu ''[[Literární noviny]]'' pa so člani predlagali, da bi morala literatura biti neodvisna od partijske doktrine.<ref name="Williams55"/> Junija 1967 je majhna skupina čeških pisateljev začela simpatizirati z radikalnimi socialisti, zlasti z [[Ludvík Vaculík|Ludvíkom Vaculíkom]], [[Milan Kundera|Milanom Kundero]], [[Jan Procházka|Janom Procházko]], [[Antonín Jaroslav Liehm|Antonínom Jaroslavom Liehmom]], [[Pavel Kohout|Pavlom Kohoutom]] in [[Ivan Klíma|Ivanom Klímo]].<ref name="Williams55"/> Nekoliko mesecev kasneje je bilo na partijskem srečanju odločeno o administrativnih dejanjih proti pisateljem, ki so odprto izrazili podporo reformam. Ker je ta prepričanja imela zgolj peščica ljudi v Društvu, je bilo ostalim članom zaupano discipliniranje njihovih kolegov.<ref name="Williams55"/> Nadzor nad časopisom ''Literární noviny'' in več drugimi založbami je bil prenesen na Ministrstvo za kulturo,<ref name="Williams55"/> te poteze so odobrili tudi člani partije, ki so kasneje postali glavni reformatorji, vključno z Dubčkom.<ref name="Williams55">Williams (1997), p 55</ref> ČSSR je bila v tem obdobju podvržena gospodarskemu nazadovanju.<ref>{{navedi splet | title = Photius.com, (info from CIA world Factbook) | url = http://www.photius.com/countries/slovakia/economy/czechoslovakia_economy_economic_policy_and_~777.html | publisher = Photius Coutsoukis | accessdate = 2008-01-20 }}</ref> Sovjetski model industrializacije je nanjo vplival bolj skromno. Država je bila že pred drugo svetovno vojno dokaj industrializirana, tako da je ta model deloval zgolj na manj razvite ekonomije. Poskus Novotnýja pri restrukturiranju gospodarstva - novi gospodarski model iz leta 1965 - je spodbudil naraščajoče zahteve tudi v političnih reformah.<ref name="Williams5">Williams (1997), p 5</ref> Do leta 1967 je [[Antonín Novotný]] izgubil podporo. Prvi sekretar regionalne [[Slovaška komunistična partija|Slovaške komunistične partije]] Aleksander Dubček in ekonomist [[Ota Šik]] sta ga izzvala na zasedanju Centralnega komiteja, na katerem je Dubček med drugim povabil v Prago tudi sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]].<ref>Navrátil (2006), pp 18–20</ref> Slednji je bil presenečen nad razsežnostjo opozicije proti Novotnýju in podprl njegovo odstranitev s položaja prvega sekretarja Partije. S 5. januarjem 1968 je na ta položaj prišel Aleksander Dubček.<ref>Navazelskis (1990)</ref> 22. marca 1968 je Novotný odstopil tudi s položaja predsednika države, na njegovo mesto pa je prišel [[Ludvík Svoboda]], ki je kasneje odobril reforme.<ref>{{navedi splet | title = Antonin Novotný Biography | url = http://www.hrad.cz/en/prezident_cr/novotny.shtml | publisher = Libri publishing house | accessdate = 2007-01-20 }}</ref> == Liberalizacija in reforme == Češkoslovaška javnost ni vedela ničesar o znotrajpartijskih bojih. Zgodnjih znamenj sprememb je bilo le malo. Ko je član Prezidija Komunistične partije [[Josef Smrkovský]] podal intervju za ''[[Rudé Právo]]'', je v članku "Kaj leži pred nami" vztrajal pri tem, da bo Dubčkovo imenovanje na januarskem Plenumu še nadalje sledilo ciljem socializma in vzdrževalo naravo delavskega razreda Komunistične partije.<ref>Navrátil (2006), p 46</ref> Aprila je Dubček lansiral "program dejanj" liberalizacije, ki je vključeval naraščajočo svobodo tiska, govora in gibanja, z gospodarskim poudarkom na [[potrošno blago]] in možnost večstrankarske (koalicijske) vlade. Program je bil osnovan na pogledu, da socializem ne more pomeniti le osvobajanja delavskega razreda, pač pa mora postaviti pogoje za polnejše osebnostno življenje kot katerakoli buržoazna demokracija.<ref>Ello (1968), pp 32, 54</ref> Program naj bi omejil tudi moč tajne policije<ref>{{navedi splet | last = Von Geldern | first = James | last2 = Siegelbaum | first2 = Lewis | publisher = Soviethistory.org | title = The Soviet-led Intervention in Czechoslovakia | url = http://soviethistory.org/index.php?action=L2&SubjectID=1968czechoslovakia&Year=1968 | accessdate = 2008-03-07 }}</ref> in poskrbel za federalizacijo države na dva enakovredna naroda.<ref name="Auto">Hochman, Dubček (1993)</ref> Program je prav tako pokrival zunanjo politiko, vključujoč tako vzdrževanje dobrih odnosov z zahodnim svetom kot tudi sodelovanje s Sovjetsko zvezo in ostalimi komunističnimi državami.<ref name="Library">{{navedi novice | last = Dubček | first = Aleksander | author2 = Kramer, Mark | author3 = Moss, Joy | translator = Tosek, Ruth | title = Akční program Komunistické strany Československa | work = Action Program | pages = 1–6 | language = cs | publisher = Rudé právo | date = 10. april 1968 | url = http://library.thinkquest.org/C001155/documents/doc13.htm | accessdate = 2008-02-21 | archive-date = 2008-05-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080506101804/http://library.thinkquest.org/C001155/documents/doc13.htm | url-status = dead }}</ref> Govoril je o desetletni tranziciji, skozi katero bi bile omogočene demokratične volitve in nova oblika demokratičnega socializma bi nadomestila status quo.<ref name="Postwar">Judt (2005), p 441</ref> Izvajalci osnutka Programa so bili pri tem pazljivi, da niso kritizirali dejanj povojnega komunističnega režima, le opozorili so na izživeto politiko.<ref name="Doc"/> Na primer, povojni položaj je zahteval »centralistične in administrativne metode« za boj proti preostankom buržoazije."<ref name="Doc"/> Ker so bili »nasprotujoči razredi«<ref name="Doc"/> poraženi z doseženim socializmom, te metode niso bile več potrebne. Reforma je bila potrebna, tako Program, za češkoslovaško gospodarstvo, da se pridruži »znanstveno-tehnični revoluciji v svetu«<ref name="Doc"/> in ne, da se naslanja na stalinistično [[težka industrija|težko industrijo]], delavsko moč in surovine.<ref name="Doc">Ello (1968), pp 7–8, 129–30, 9, 131</ref> Nadalje, ker so bili notranji razredni boji premagani, so lahko delavci sedaj polno nagrajeni za njihove kvalifikacije in tehnične spretnosti brez nasprotovanja [[Marksizem|marksizmu]]-[[Leninizem|leninizmu]]. Program je predlagal, da se mora nujno zagotoviti, da bodo pomembne pozicije »zapolnjene s sposobnimi, izučenimi socialističnimi strokovnimi kadri«, zato da se lahko tekmuje s kapitalizmom.<ref name="Doc"/> Čeprav je program dejanj bil dogovorjen, da se reforme izvajajo pod nadzorom Komunistične partije, pa je javni pritisk narekoval takojšnje reforme.<ref>{{navedi splet | last = Derasadurain | first = Beatrice | title = Prague Spring | url = http://library.thinkquest.org/C001155/noframes/summary_spring.htm | accessdate = 2008-01-23 | publisher = thinkquest.org | archive-date = 2007-11-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071114005849/http://library.thinkquest.org/C001155/noframes/summary_spring.htm | url-status = dead }}</ref> Radikalni elementi so postali glasnejši: po formalni ukinitvi cenzure 26. junija 1968 se je v tisku pojavila proti-sovjetska polemika,<ref name="Postwar"/> [[Češka socialno demokratska stranka|socialni demokrati]] so začeli oblikovati ločeno stranko, ustanovljeni so bili novi neodvisni politični klubi. Partijski konzervativci so zahtevali represivne ukrepe, vendar je Dubček svetoval zmernost in dal ponovno poudarek na vodstvo Partije.<ref>Kusin (2002), p 107–122</ref> Aprila je na Predsedstvu Komunistične stranke Dubček oznanil politični program »socializem s človeškim obrazom«.<ref>{{navedi splet | publisher = Library of Congress | url = http://www.country-studies.com/czech-republic/the-prague-spring,-1968.html | title = The Prague Spring, 1968 | date = 1985 | accessdate = 2008-01-05 }}</ref>. V maju je naznanil, da bo 14. kongres Komunistične partije sklican 9. septembra. Kongres naj bi vključil program dejanj v statut Partije, potrdil Zakon o federalizaciji in izvolil novi Centralni komite.<ref name="Williams 1997, p 156">Williams (1997), p 156</ref> Dubčkove reforme so zagotavljale svobodo tiska, prvič so bili dovoljeni politični komentarji v prevladujočih medijih.<ref name="KieranPress">Williams (1997), p 164</ref> Ob upadu konkurenčnega izvoznega blaga v času praške pomladi so Dubčkove reforme načrtovale rešitev teh problemov z mešanjem [[plansko gospodarstvo|planskega]] in [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]]. Znotraj Partije so bila mnenja okoli tega deljena, določeni ekonomisti so želeli bolj mešano gospodarstvo, medtem ko so drugi zahtevali pretežno ohranitev socialističnega gospodarstva. Dubček je nadaljeval s poudarkom na pomembnosti gospodarskih reform, da se nadaljujejo pod nadzorom Komunistične partije.<ref>Williams (1997), pp 18–22</ref> 27. junija je [[Ludvík Vaculík]], vodeči pisatelj in novinar, objavil [[manifest]] z naslovom "[[Dvatisoč besed]]". Izrazil je skrb okoli konzervativnih elementov znotraj Partije in tako imenovanih »tujih« sil. Vaculík je pozval ljudi k izvršitvi reformnega programa.<ref>{{navedi novice | last = Vaculík | first = Ludvík | date =1968-06-27 | title = Two Thousand Words | publisher = Literární listy }}</ref> Dubček, Prezidij, Nacionalna fronta in kabinet so ta manifest zaradi pretiranega napada na preteklost Komunistične partije zavrnili.<ref>{{navedi splet | last = Mastalir | first = Linda | title = Ludvík Vaculík: a Czechoslovak man of letters | publisher = Radio Prague | date = 2006-07-25 | url = http://www.radio.cz/en/article/81466 | accessdate = 2008-01-23 | archive-date = 2010-07-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100719014706/http://www.radio.cz/en/article/81466 | url-status = dead }}</ref> == Sovjetska reakcija == [[Slika:Brezhnev 1973.jpg|thumb|upright|left|Leonid Brežnjev]] Začetna reakcija znotraj [[Vzhodni blok|komunističnega bloka]] je bila mešana. [[Ljudska republika Madžarska|Madžarski]] generalni sekretar [[János Kádár]] je podprl Dubčkovo imenovanje v januarju, vendar pa je [[Leonid Brežnjev|Leonidu Brežnjevu]] in ostalim naraščala zaskrbljenost okoli reform, ki bi lahko oslabile položaj Bloka v času [[hladna vojna|hladne vojne]].<ref>Navrátil (2006), p 37</ref><ref name="trans">{{navedi splet | title = Document #81: Transcript of Leonid Brezhnev's Telephone Conversation with Aleksander Dubček, August 13, 1968 | date = 1998 | url = http://www.gwu.edu/~nsarchiv/nsa/publications/DOC_readers/psread/doc81.htm | work = The Prague Spring '68 | publisher = The Prague Spring Foundation | accessdate = 2008-01-23 }}</ref><ref>Navrátil (2006), pp 172–181</ref> [[23. marec|23. marca]] so voditelji »varšavskih pet« ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], Madžarska, [[Ljudska republika Poljska|Poljska]], [[Bolgarija]] in [[Nemška demokratična republika]]) na srečanju v [[Dresden|Dresdnu]] spraševali češkoslovaško delegacijo okoli načrtovanih reform in namignili, da bo kakršenkoli govor okoli demokratizacije naletel na njihove kritike.<ref name="NavDresden">Navrátil (2006), pp 64–72</ref> [[Władysław Gomułka]] in [[János Kádár]] sta bila manj zaskrbljena nad reformami kot takimi kot s skrbjo, da bi lahko položaj na Češkoslovaškem postal podoben »prologu v [[Madžarska revolucija (1956)|madžarsko kontrarevolucijo]]« leta 1956.<ref name="NavDresden"/> Sovjetsko vodstvo je poskušalo ustaviti oziroma omejiti spremembe na Češkoslovaškem skozi vrsto pogajanj. Sovjetska zveza je soglašala z bilateralnimi pogovori v juliju v [[Čierna nad Tisou|Čierni nad Tisou]] (v bližini slovaško-sovjetske meje). Na srečanju je Dubček ob obljubi zavezništva z [[Varšavski pakt|Varšavskim paktom]] in [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč|Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč]] branil program reform.<ref name="Library"/> Vodstvo njegove Partije je bilo pri tem razdeljeno na odločne reformatorje ([[Josef Smrkovský]], [[Oldřich Černík]] in [[František Kriegel]]), ki so podprli Dubčka, in konservativce ([[Vasil Biľak]], [[Drahomír Kolder]] in [[Oldřich Švestka]]), ki so sprejemali protireformistične zahteve. Brežnjev se je odločil za kompromis. Delegati češkoslovaške partije so morali potrditi zavezanost Varšavskemu paktu in obljubiti krotitev protisocialističnih gibanj, preprečiti delovanje Češkoslovaške socialno demokratske stranke in izvršiti učinkovitejši nadzor nad tiskom. Sovjeti so se sporazumeli za umik svojih vojaških enot, ki so bile na Češkoslovaškem po manevrih v juniju in dovolili partijski Kongres za 9. september.<ref>Navrátil (2006), pp 448–479</ref> 3. avgusta so se predstavniki ZSSR, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske, Bolgarije in ČSSR srečali v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer so podpisali [[Bratislavska deklaracija|deklaracijo]]. Slednja je potrdila neomajno zvestobo marksizmu - leninizmu in [[delavski internacionalizem|delavskemu internacionalizmu]] ter razglasila neizprosen boj proti buržoazni ideologiji ter vsem protisocialističnim silam.<ref>Navrátil (2006), pp 326–329</ref> ZSSR je izrazila svojo namero o posredovanju v državi Varšavskega pakta, če bi bil »buržoazni« sistem v njej vzpostavljen. Po bratislavski konferenci so sovjetske enote zapustile ozemlje Češkoslovaške, vendar ostale vzdolž njenih meja.<ref>Navrátil (2006), pp 326–327</ref> === Invazija === {{glavni|Invazija na Češkoslovaško}} Ko so se pogovori pokazali za nezadovoljive, zlasti po telefonskem pogovoru Brežnjeva z Dubčkom 13. avgusta, so se Sovjeti začeli pripravljati na vojaško posredovanje. Njihova politika izsiljevanja socialističnih vlad [[satelitska država|satelitskih držav]] k podrejanju njihovih nacionalnih interesov interesom Vzhodnega bloka (skozi vojaško prisotnost, če je potrebno) je postala znana kot [[doktrina Brežnjeva]].<ref>Chafetz (1993), p 10</ref> V noči iz 20. na 21. avgust 1968 so vojske Vzhodnega bloka iz ozemlja štirih držav Varšavskega pakta - Sovjetske zveze, Bolgarije, Poljske in Madžarske - vdrle na ozemlje Češkoslovaške.<ref>Ouimet (2003), pp 34–35</ref><ref name="Global"> {{navedi splet | title = Soviet Invasion of Czechoslovakia | work = Military | date =2005-04-27 | publisher = GlobalSecurity.org | url = http://www.globalsecurity.org/military/world/war/czechoslovakia2.htm | accessdate = 2007-01-19 }}</ref> Nasprotno od pričakovanj vzhodnonemške enote dejansko niso bile vpletene, ker tako Brežnjev kot poveljnik Varšavskega pakta [[Ivan Jakubovski]] nista želela evocirati spomina na nemško [[Okupacija Češkoslovaške|okupacijo Češkoslovaške]] v letu 1938. To noč je na ozemlje Češkoslovaške vdrlo 200.000 vojakov in 2.000 tankov Varšavskega pakta.<ref>[[Washington Post]], (Final Edition), [[August 21]], [[1968]], p A11</ref> Vojska je najprej okupirala praško [[letališče Ruzyně|mednarodno letališče Ruzyně]], kjer je bila organizirana dodatna zračna pošiljka vojakov. Češkoslovaške sile so bile zaprte in obkoljene v svojih kasarnah, dokler je bila prisotna grožnja protinapada. Ob jutru 21. avgusta je bila Češkoslovaška okupirana.<ref name="Global"/> Invazije se nista udeležili niti [[Romunija]], niti [[Albanija]], slednja se je sicer dejansko umaknila iz Varšavskega pakta že leta 1962, formalno-preventivno pa 1968 in sicer prav zaradi te invazije.<ref name="Warsaw">{{navedi splet | last = Curtis | first = Glenn E. | title = The Warsaw Pact | url = http://www.shsu.edu/~his_ncp/WarPact.html | publisher = Federal Research Division of the Library of Congress | accessdate = 2008-02-19 | archive-date = 2008-02-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080226153443/http://www.shsu.edu/~his_ncp/WarPact.html | url-status = dead }}</ref> Med napadom je bilo ubitih 72 Čehov in Slovakov, 266 težko ranjenih in 436 lažje ranjenih.<ref name="Praguelife">{{navedi splet | title = Springtime for Prague | work = Prague Life | publisher = Lifeboat Limited | url = http://www.prague-life.com/prague/prague-spring | accessdate = 2006-04-30 }}</ref><ref name="Williams158">Williams (1997), p 158</ref> Ob tem je Aleksander Dubček pozval svoje ljudi, naj se ne upirajo.<ref name="Williams158"/> Čeprav je v noči invazije češkoslovaški Prezidij objavil vest o prehodu enot Varšavskega pakta preko meja ČSSR brez vednosti njegove vlade, pa je sovjetski tisk poročal o nepodpisani zahtevi, navedeni s strani češkoslovaške Partije in vodij države, k »takojšnji bratski pomoči, vključno s pomočjo vojske«.<ref name="skilling">Skilling (1976)</ref> Na 14. kongresu češkoslovaške Komunistične partije (izvedenem tajno, kot posledica intervencije) je bilo poudarjeno, da noben član vodstva ni povabil sovjetske vojske k intervenciji.<ref>Navrátil (2006), p xviii</ref> Novejši podatki nakazujejo, da so določeni člani Partije (Biľak, Švestka, Kolder, Indra in Kapek) poslali zahtevo za sovjetsko intervencijo.<ref>Fowkes (2000), pp 64–85</ref> Invaziji je sledil nepredstavljiv val emigracije. Ob 70.000, ki so zbežali takoj, je sčasoma številka dosegla 300.000 emigrantov.<ref> {{navedi splet | last = Čulík | first = Jan | title = Den, kdy tanky zlikvidovaly české sny Pražského jara | url = http://www.britskelisty.cz/9808/19980821h.html | publisher = Britské Listy | accessdate = 2008-01-23 }}</ref> Sovjeti so pripisovali invazijo »Brežnjevi doktrini«, ki je navajala, da ima ZSSR pravico do intervencije, kadarkoli se v državi Vzhodnega bloka pojavi premik v smeri kapitalizma.<ref>Grenville (2005), p 780</ref> Kljub temu še vedno obstaja določena negotovost, do katere provokacije, če sploh, lahko pride, da vojska Varšavskega pakta posreduje. Dnevi, ki so vodili do invazije, so bili prej mirno obdobje brez večjih dogodkov na Češkoslovaškem.<ref name="Williams 1997, p 156"/> === Reakcije na invazijo === Na Češkoslovaškem so se proti invaziji vrstila številna spontana dejanja nenasilnega odpora. 19. januarja 1969 je študent [[Jan Palach]] v protest proti ponovni prepovedi svobode govora na Venceslavovem trgu v Pragi naredil samomor s samozažigom.<ref> {{navedi splet | title = Jan Palach | url = http://archiv.radio.cz/palach99/eng/aktual3.html | publisher = Radio Prague | accessdate = 2008-02-19 }}</ref> Splošni odpor je ZSSR primoral k opustitvi prvotnega načrta o izgonu prvega sekretarja. Dubček, aretiran v noči 20. avgusta, je bil poslan v Moskvo na pogajanja. Tam je skupaj z več drugimi vodji podpisal [[Moskovski protokol]]. Sporazum je določal o njegovi vrnitvi v Urad in nadaljevanje programa zmernih reform. [[Slika:Za vashu i nashu svobodu.jpg|200px|thumb|left|Protestna zastava "Za vašo in našo svobodo"]] 25. avgusta so državljani ZSSR, ki niso odobravali invazije, protestirali na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]]; osem protestnikov je pri tem odvilo zastave s protiinvazijskimi gesli. Demonstranti so bili aretirani in kasneje kaznovani.<ref>Gorbanevskaya (1972)</ref> Bolj izrazit učinek je dobil mesto v komunistični Romuniji, kjer je voditelj [[Nicolae Ceaușescu]], že tako trdni nasprotnik sovjetskega vpliva in samozvani Dubčkov podpornik, v svojem govoru v [[Bukarešta|Bukarešti]] na dan invazije z ostrimi besedami obsodil sovjetsko politiko.<ref name="Warsaw"/> Finski predsednik [[Urho Kekkonen]] je bil prvi zahodni politik, ki je uradno obiskal Prago po avgustu 1968. Iz rok predsednika Ludvíka Svobode je 4. oktobra 1969 prejel najvišje državno odlikovanje. [[Komunistična partija Portugalske|Portugalski komunistični]] vodja [[Álvaro Cunhal]] je bil eden redkih politikov zahodne Evrope, ki je podprl invazijo,<ref>Andrew, Mitrokhin (2005), p 444</ref> skupaj s [[Komunistična partija Luksemburga|luksemburško komunistično partijo]] in konzervativno frakcijo [[Komunistična partija Grčije|grške komunistične partije]]. Zahodne države so ponujale zgolj glasne kritike, ki so sledile okupaciji. V noči invazije so [[Kanada]], [[Danska]], [[Francija]], [[Paragvaj]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zahtevale sestanek [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta Združenih narodov]].<ref name = "franck">Franck (1985)</ref> Na njem je češkoslovaški veleposlanik [[Jan Muzik]] zavrnil invazijo. Sovjetski veleposlanik [[Jakov Malik]] je vztrajal pri tem, da so bila dejanja Varšavskega pakta »bratska pomoč« proti »antisocialnim silam«.<ref name = "franck"/> Naslednji dan je več držav predlagalo resolucijo, ki bi obsodila intervencijo in pozivala na takojšen umik. Na glasovanju je bilo deset članov za, [[Alžirija]], [[Indija]] in [[Pakistan]] so se vzdržale, nasprotovali pa sta ji ZSSR (z močjo veta) in Madžarska. Delegati Kanade so takoj po glasovanju predlagali naslednji predlog o napotitvi predstavnikov Združenih narodov v Prago, kjer bi delali v smeri izpustitve ujetih češkoslovaških voditeljev.<ref name = "franck"/> Do 26. avgusta se glasovanje ni izvršilo, novi predstavnik ČSSR pa je zahteval umik celotnega problem iz dnevnega reda Varnostnega sveta. Vlada Združenih držav je poslala v Prago avgusta 1968 svojo predstavnico [[Shirley Temple Black]], da bi se pripravila, da postane prva veleposlanica Združenih držav v svobodni Češkoslovaški. Le to ji je uspelo dve desetletji kasneje, ko je ČSSR tudi dejansko postala samostojna.<ref>{{navedi splet | last = Joseph | first = Lawrence E | title = International; Prague's Spring Into Capitalism | url = http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9C0CEEDF1338F931A35751C1A966958260&sec=&spon=&pagewanted=1 | work = The New York Times | date=1990-12-02 | accessdate = 2008-02-20 }}</ref> == Posledice == [[Slika:Radnice Liberec pamatnik 1968.jpg|thumb|upright|right|Spomenik žrtvam invazije v [[Liberec]]u]] Aprila 1969 je Dubčka kot prvi sekretar nadomestil [[Gustáv Husák]], z njim se je začelo tudi obdobje »normalizacije«.<ref name = "Williams">Williams (1997), p xi</ref> Dubček je bil izključen iz Komunistične partije, dana mu je bila služba gozdarskega uradnika.<ref name="Auto"/><ref name="Schoolnet">{{navedi splet |title = Aleksander Dubcek |url = http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/COLDdubcek.htm |publisher = Spartacus Educational |accessdate = 2008-01-25 |archive-date = 2008-02-09 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080209062623/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/COLDdubcek.htm |url-status = dead }}</ref> Husák je zavrnil reforme, očistil Partijo liberalnih članov in odpustil iz javnih uradov profesionalno in intelektualno elito, ki je odprto izražala nasprotovanje političnemu preoblikovanju.<ref name=Interpolitics>Goertz (1995), pp 154–157</ref> Husák je delal na obnovitvi moči policijske oblasti in okrepil vezi z drugimi socialističnimi državami. Prav tako je iskal po ponovni centralizaciji gospodarstva.<ref name="Interpolitics" /> Ukinil je politične komentarje, prepovedal je tudi izjave vsakogar, ki ni bil smatran za »povsem zanesljivega politika«.<ref name="KieranPress"/> Edina pomembna sprememba, ki je preživela, je bila federalizacija države, ki je leta 1969 vzpostavila [[Češka socialistična republika|Češko]] in [[Slovaška socialistična republika|Slovaško socialistično republiko]]. Leta 1987 je sovjetski vodja [[Mihail Gorbačov]] priznal, da njegovi liberalni politiki [[glasnost]] in [[perestrojka]] veliko dolgujeta Dubčkovemu »socializmu s človeškim obrazom«.<ref>Gorbachev (2003), p x</ref> S [[žametna revolucija|padcem socializma]] v letu 1989 je Dubček postal predsednik zveznega zbora pod [[Vaclav Havel|Havlovo]] administracijo.<ref>Cook (2001), pp 320–321</ref> Ob njegovem vprašanju, v čem je razlika med praško pomladjo in reformami Gorbačova, je predstavnik Zunanjega ministrstva odgovoril: »Devetnajst let«.<ref>{{navedi novice | last = Kaufman | first = Michael T | url = http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE5D91F3EF931A25757C0A961948260 | title = Gorbachev Alludes to Czech Invasion | work = [[The New York Times]] | date = 1987-04-12 | accessdate = 2008-04-04}}</ref> === Kulturni vpliv === Praška pomlad je globoko streznila mnoge zahodne levičarje z marksistično-leninističnimi pogledi. Prispevala je k porastu [[Evrokomunizem|evrokomunističnih]] idej v zahodnih komunističnih partijah, ki so iskale večjo distanco do Sovjetske zveze, kar je posledično pripeljalo do ločitve v številnih od teh skupin.<ref>Aspaturian (1980), p 174</ref> Desetletje kasneje je obdobje [[Ljudska republika Kitajska|kitajske]] politične liberalizacije postalo znano kot [[Pekinška pomlad]]. Delno je vplivala tudi na [[Hrvaška pomlad|hrvaško pomlad]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref>Despalatović (2000), pp 91–92</ref> Dogodek se je odražal v ljudski glasbi ([[Karel Kryl]], »Requiem«, [[Luboš Fišer|Luboša Fišerja]],<ref>{{navedi splet | title = Luboš Fišer | url = http://www.musica.cz/fiser/ | date = 2005-02-05 | publisher = CZMIC | accessdate = 2008-01-23 | archive-date = 2007-10-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071008142700/http://www.musica.cz/fiser/ | url-status = dead }}</ref>, »Glasba za Prago 1968« [[Karel Husa|Karla Huse]]).<ref>{{navedi splet | last = Duffie | first = Bruce | date =2001-12-01 | title = Karel Husa, The Composer in Conversation with Bruce Duffie | url = http://www.bruceduffie.com/husa.html| publisher = New Music Connoisseur Magazine | accessdate = 2008-01-23 }}</ref> »They Can't Stop The Spring«, pesem irskega novinarja in pisca pesmi [[John Waters (novinar)|Johna Watersa]], je predstavljala Irsko na [[Evrovizija|Evroviziji]] v letu 2007. Waters jo je opisal kot »vrsto keltskega proslavljanja vzhodnoevropskih revolucij in njihovih končnih rezultatov« ob citiranju Dubčkovega komentarja: »They may crush the flowers, but they can't stop the Spring.«<ref>{{navedi splet | title = John Waters, The Events That Transpired it | url = http://www.unison.ie/irish_independent/stories.php3?ca=9&si=1774358&issue_id=15243 | work = Spring: The Events that Transpired it | date =2007-02-11 | accessdate = 2008-01-21 }}</ref> Praška pomlad se je prav tako pojavila v literaturi. [[Milan Kundera]] je nastavil svoj roman "[[Neznosna lahkost bivanja]]" v čas praške pomladi. Sledil je vračanju povečane sovjetske prisotnosti in diktaturi policije nad ljudstvom.<ref>Kundera (1999), p 1</ref> Filmska verzija novele je bila izdana v letu 1988.<ref>{{navedi splet | title = The Unbearable Lightness of Being | url = http://www.imdb.com/title/tt0096332/ | publisher = IMDb.com | accessdate = 2008-03-29 }}</ref> "Osvoboditelji" [[Viktor Suvorov|Viktorja Suvorova]] je opis očividca invazije na Češkoslovaško, s pogledom sovjetskega poveljnika tankistov.<ref>Suvorov (1983), p 1</ref> Nagrajena igra "Rock 'n' Roll" režiserja Toma Stopparda se sklicuje na praško pomlad kot tudi na [[žametna revolucija|žametno revolucijo]] v letu 1989.<ref>{{navedi splet | last = Mastalir | first = Linda | date = 2006-06-28 | title = Tom Stoppard's "Rock 'n' Roll" | url = http://www.radio.cz/en/article/80581 | publisher = Radio Prague | accessdate = 2008-01-23 | archive-date = 2009-01-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090119061354/http://www.radio.cz/en/article/80581 | url-status = dead }}</ref> [[Heda Margolius Kovály]] končuje svoje spomine "Pod kruto zvezdo" z mnenjem o Praški pomladi in posledični invaziji iz prve roke ter njenimi odzivi na te dogodke.<ref>Margolius-Kovály (1986), pp 178–192</ref> Številka 68 je postala ikona v nekdanji Češkoslovaški. Češki hokejist [[Jaromír Jágr]] je tako nosil to številko na dresu zaradi pomembnosti tega leta v češkoslovaški zgodovini.<ref>Morrison (2006), pp 158–159</ref><ref>{{navedi splet | title = Legends of Hockey, Jaromír Jágr | url = http://www.legendsofhockey.net:8080/LegendsOfHockey/jsp/SearchPlayer.jsp?player=10703 | publisher = Hockey Hall of Fame and Museum | accessdate = 2008-01-23 }}</ref> Nekdanja založba v [[Toronto|Torontu]], ki je izdajala knjige izgnanih čeških in slovaških pisateljev, je prevzela ime "68 Publishers". == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Video == * [http://www.youtube.com/watch?v=9WFVhe1Eqb4 Praha 1968 footage] - Video == Viri == * {{navedi knjigo | last = Aspaturian | first = Vernon | author2 = Valenta, Jiri| author3 = Burke, David P. | title = Eurocommunism Between East and West | publisher = Indiana Univ Pr | date = 1. april 1980 | isbn = 0253202485 }} * {{navedi knjigo | last = Chafetz | first = Glenn | title = Gorbachev, Reform, and the Brezhnev Doctrine: Soviet Policy Toward Eastern Europe, 1985–1990 | date = 30. april 1993 | publisher = Praeger Publishers | url = https://archive.org/details/gorbachevreformb0000chaf | isbn = 0275944840 }} * {{navedi knjigo | last = Christopher | first = Andrew | author2 = Mitrokhin, Vasili | title = The World Was Going Our Way: The KGB and the Battle for the Third World | url = http://books.google.ca/books?id=4eSR1rHg5_YC&dq=%C3%A1lvaro+cunhal+prague+spring&source=gbs_summary_s&cad=0 | date = 2005 | publisher = Basic Books | isbn = 0465003117 }} * {{navedi knjigo | last = Cook | first = Bernard | title = Europe Since 1945: An Encyclopedia | date = 10. januar 2001 | publisher = [[Routledge]] | isbn = 0815313365 }} * {{navedi knjigo | last = Despalatović | first = Elinor | title = Neighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity | url = http://books.google.com/books?id=EEBkON-ySQUC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=croatian+spring&source=web&ots=JOamoHfh9i&sig=-kpRI3p2tHUUyliONu70O2ol61c | publisher = Penn State Press | isbn = 0271019794 }} * {{navedi knjigo | last = Dubček | first = Aleksander | authorlink = Aleksander Dubček | author2 = Hochman, Jiří | title = Hope Dies Last: The Autobiography of Aleksander Dubcek | url = https://archive.org/details/hopedieslastauto00dubc | publisher = Kodansha International | date = 1. januar 1993 | isbn = 1568360002 }} * Ello (ed.), Paul (April 1968). Control Committee of the Communist Party of Czechoslovakia, "Action Plan of the Communist Party of Czechoslovakia (Prague, April 1968)" in ''Dubcek’s Blueprint for Freedom: His original documents leading to the invasion of Czechoslovakia.'' William Kimber & Co. 1968 * {{navedi knjigo | last = Fowkes | first = Ben | title = Eastern Europe 1945–1969: From Stalinism to Stagnation | url = http://books.google.ca/books?id=fWIEzbnmF6YC&dq=prague+spring+letter+of+invitation+havel | publisher = Longman | date = 29. avgust 2000 | isbn = 0582326931 }} * {{navedi knjigo | last = Franck | first = Thomas M. | title = Nation Against Nation: What Happened to the U.N. Dream and What the U.S. Can Do About It | url = https://archive.org/details/nationagainstnat0000fran | publisher = Oxford University Press | date = 1985 | isbn = 0-19-503587-9 }} * {{navedi knjigo | last = Goertz | first = Gary | title = Contexts of International Politics | date = 27. januar 1997 | publisher = [[Cambridge University Press]] | isbn = 0521469724 }} * {{navedi knjigo | last = Gorbačov | first = Mihail Sergejevič | authorlink = Mihail Gorbačov | last2 = Mlynař | first2 = Zdeněk | title = Conversations with Gorbachev: On Perestroika, the Prague Spring, and the Crossroads of Socialism | publisher = [[Columbia University Press]] | date = 8. oktober 2003 | isbn = 0231118651 }} * {{navedi knjigo | last = Gorbanevskaya | first = Natalia | title = Red Square at Noon | url = https://archive.org/details/redsquareatnoon00gorb | publisher = Holt, Rinehart and Winston | date = 1972 | isbn = 0030859905 }} * {{navedi knjigo | last = Grenville | first = J.A.S. | title = A History Of The World From the 20th To The 21st Century | url = https://archive.org/details/historyofworldfr0000gren | isbn = 0415289556 | publisher = Routledge | date = 4. avgust 2005 }} * {{navedi knjigo | last = Judt | first = Tony | title = Postwar: A History of Europe Since 1945 | url = https://archive.org/details/postwarhistoryof00judt | publisher = Penguin Press | date = 5. oktober 2005 | isbn = 1594200653 }} * {{navedi knjigo | last = Jutikkala | first = Eino | author2 = Pirinen, Kauko | title = Suomen historia (History of Finland) | date = 2001 | isbn = 80-7106-406-8 }} * {{navedi knjigo | last = Kundera | first = Milan | title = The Unbearable Lightness of Being | url = https://archive.org/details/unbearablelightn00mila | publisher = HarperCollins | date = 1999 | isbn = 0060932139}} * {{navedi knjigo | last = Kusin | first = Vladimir | title = The Intellectual Origins of the Prague Spring: The Development of Reformist Ideas in Czechoslovakia 1956–1967 | url = | publisher = Cambridge University Press | date = 18. julij 2002 | isbn = 0521526523 }} * {{navedi knjigo | last = Margolius-Kovály | first = Heda | authorlink = Heda Margolius Kovály | title = Under a Cruel Star: A life in Prague 1941–1968 | url = https://archive.org/details/undercruelstarli0000kova | date = 1986 | publisher = Holmes & Meier | location = New York | isbn = 0-8419-1377-3 }} * {{navedi knjigo | last = Morrison | first = Scott | author2 = Cherry, Don | title = Hockey Night in Canada: By The Numbers: From 00 to 99 | url = https://archive.org/details/bynumbersfrom00t0000morr | date = 26. november 2006 | publisher = Key Porter Books | isbn = 1552639843 }} * {{navedi knjigo | last = Navazelskis | first = Ina | title = Aleksander Dubcek | url = https://archive.org/details/alexanderdubcek0000nava | publisher = Chelsea House Publications; Library Binding edition | date = 1. avgust 1990 | isbn = 1555468314 }} * {{navedi knjigo | last = Navrátil | first = Jaromír | title = The Prague Spring 1968: A National Security Archive Document Reader (National Security Archive Cold War Readers) | publisher = Central European University Press | date = 1. april 2006 | isbn = 9637326677 }} * {{navedi knjigo | last = Ouimet | first = Matthew | title = The Rise and Fall of the Brezhnev Doctrine in Soviet Foreign Policy | url = https://archive.org/details/risefallofbrezhn0000ouim | publisher = University of North Carolina Press, Chapel Hill and London | date = 2003 }} * {{navedi knjigo | last = Skilling | first = Gordon H. | title = Czechoslovakia’s Interrupted Revolution | url = https://archive.org/details/czechoslovakiasi0000skil | publisher = Princeton: Princeton University Press | date = 1976 }} * {{navedi knjigo | last = Suvorov | first = Viktor | authorlink = Viktor Suvorov | title = The Liberators | date = 1983 | publisher = New English Library, Sevenoaks | location = London, Hamilton | isbn = 0450055469 }} * {{navedi knjigo | last = Williams | first = Kieran | title = The Prague Spring and its Aftermath: Czechoslovak Politics, 1968–1970 | publisher = [[Cambridge University Press]] | date = 1997 | isbn = 0521588030 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Prague Spring}} *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174556259 Praška pomlad 1968]«. ''Sledi časa'' (12. avgust 2018). RTV Slovenija. {{zvezdica}} [[Kategorija:Praga]] [[Kategorija:Zgodovina Češkoslovaške]] [[Kategorija:Varšavski pakt]] [[Kategorija:Hladna vojna]] [[Kategorija:Vzhodni blok]] {{normativna kontrola}} 6xjxeryt0ed1mbvzqu4vamnhn1hzptb 0 185318 6676169 6247371 2026-05-15T17:50:01Z Mashak21 227231 Popravek velikih začetnic 6676169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Corbin Bleu | Background = solo_singer | Birth_name = Corbin Bleu Reivers | Alias = | Origin = | Instrument = [[Vokal]], [[klavir]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[Dance]], [[R&B]], [[Pop rock]]<ref name="allmusic">{{navedi splet |title=Corbin Bleu > Overview|url=http://www.allmusic.com/artist/corbin-bleu-p868214 |publisher=AllMusic| accessdate=2009-10-17}}</ref> | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = [[1996]]–danes | Label = [[Hollywood Records]]<small> ([[2006]]-[[2009]])</small> | Associated_acts = [[Vanessa Hudgens]], [[Ashley Tisdale]], [[Zac Efron]], [[Lucas Grabeel]], [[Monique Coleman]] }} '''Corbin Bleu Reivers''', [[Američani|ameriški]] [[pevec]], [[igralec (umetnik)|igralec]], [[plesalec]] in [[fotomodel]], * [[21. februar]] [[1989]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Najbolj znan je po svojih vlogah v mladinskih [[film]]ih, kot sta ''[[Catch that kid|Catch That Kid]]'' (kjer je imel glavno vlogo) in ''[[High school musical|High School Musical]]''. == Literatura == {{seznam_referenc}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{wikiquote}} * {{imdb name|name=Corbin Bleu|id=0088298}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Bleu, Corbin}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški plesalci]] [[Kategorija:Italijanski Američani]] [[Kategorija:Ameriški igralci v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ameriški igralci v 21. stoletju]] 35xfwtje169a2dolpijqv37gp9y7j1o 0 197412 6676432 6647989 2026-05-16T11:41:13Z Yerpo 8417 disambig. 6676432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Bitka pri Crecyju | image= | caption= | partof= [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] | date= [[26. avgust]] [[1346]] | place= [[Crécy-en-Ponthieu|Crecy]] | result= Angleška zmaga | combatant1= [[Anglija]] | combatant2= [[Francija]] | commander1= [[Slika:Royal Arms of England (1340-1367).svg|25px]] [[Edvard III.]] | commander2= [[Slika:Blason pays fr France ancien.svg|25px]] [[Filip IV. Francoski]] | strength1= 1200 vitezov<br>1743 strelcev na konjih<br>7080 pešakov in lokostrelcev | strength2= 8000 konjenikov<br>4000 pešakov | casualties1= 200 padlih | casualties2= preživelo le 70 vitezov }} '''Bitka pri Crecyju''' je potekala [[26. avgust]]a [[1346]] med [[Angleži|angleško]] in [[Francija|francosko]] armado. Bitka je postala dober primer, kako je angleški [[dolgi lok]] superioren nad francoskim [[samostrel]]om. Francozi so napadli Angleže, medtem ko so ti prečkali severno Francijo med stoletno vojno, kar je povzročilo angleško zmago in veliko izgubo življenj med Francozi. Angleška vojska se je izkrcala na polotoku Cotentin 12. julija. Požgala je pot uničenja skozi nekatera najbogatejša ozemlja v Franciji, oddaljena manj kot {{convert|2|mi|km|sigfig=1}} of [[Pariz]]a in na poti oplenila številna mesta. Angleži so nato korakali proti severu, v upanju, da se bodo povezali z zavezniško flamsko vojsko, ki je vdrla iz [[flandrija|Flandrije]]. Ko je slišal, da so se Flamci obrnili nazaj in ko je začasno prehitel zasledujoče Francoze, je Edvard svojo vojsko pripravil na obrambni položaj na pobočju hriba blizu Crécy-en-Ponthieuja. Pozno 26. avgusta je francoska vojska, ki je močno presegala angleško, napadla. Med kratkim dvobojem z lokostrelstvom je bila velika sila francoskih najemniških samostrelcev poražena s strani valižanskih in angleških lokostrelcev. Francozi so nato sprožili vrsto konjeniških napadov s strani svojih konjenikov. Te so bile neurejene zaradi svoje improvizirane narave, ker so se morale prebijati skozi bežeče samostrelce, zaradi blatnih tal, ker so morale napadati navzgor in zaradi jarkov, ki so jih izkopali Angleži. Napade je dodatno razbila učinkovita strelba angleških lokostrelcev, ki so za bitko razjahali, so izgubili velik del svojega zagona. Nastali boj od blizu je bil opisan kot "morilski, brez usmiljenja, krut in zelo grozljiv". Francoski napadi so se nadaljevali pozno v noč, vsi z enakim rezultatom: ostri boji, ki so jim sledili francoski umiki. Angleži so nato oblegali pristanišče [[Calais]]. Bitka je ohromila sposobnost francoske vojske, da bi razbremenila obleganje; mesto je naslednje leto padlo v angleške roke in ostalo pod angleško vladavino več kot dve stoletji, do leta 1558. Crécy je uveljavil učinkovitost dolgega loka kot prevladujočega orožja na zahodnoevropskem bojišču. ==Ozadje== [[File:Edward-III-king-England.jpg |thumb|upright|left|alt=A head-and-shoulders drawing of Edward III, in armour and bearing a sword|{{center|[[Edvard III.]]}}]] Od normanske osvojitve leta 1066 so angleški monarhi imeli naslove in posesti v Franciji, katerih posest jih je delala vazale francoskih kraljev. Po vrsti nesoglasij med Filipom VI. Francoskim (1328–1350) in [[Edvard III.|Edvardom III. Angleškim]] (1327–1377) se je 24. maja 1337 Filipov "Veliki svet" v Parizu strinjal, da je treba posesti, ki jih je imel Edvard v Franciji, vzeti nazaj v Filipove roke, ker je Edvard kršil svoje obveznosti kot vazal. To je zaznamovalo začetek stoletne vojne, ki je trajala 116 let. Sledilo je osem let občasnega, a dragega in neprepričljivega vojskovanja: Edvard je trikrat neuspešno vodil kampanjo v severni Franciji; [[Gaskonja]] je bila skoraj v celoti prepuščena sama sebi, Francozi pa so dosegli pomembne uspehe v izčrpavalni vojni. V začetku leta 1345 je Edvard poskusil še eno kampanjo na severu; njegova glavna vojska je odplula 29. junija in se zasidrala pri Sluysu v Flandriji do 22. julija, medtem ko se je Edvard ukvarjal z diplomatskimi zadevami. Ko je odplula, verjetno z namenom izkrcanja v Normandiji, jo je razpršila nevihta. Prišlo je do nadaljnjih zamud in izkazalo se je, da je nemogoče ukrepati s to silo pred zimo. Medtem je Henrik, grof Derbyja, vodil bliskovito kampanjo po Gaskonji na čelu anglo-gaskonske vojske. Močno je premagal dve veliki francoski vojski v bitkah pri Bergeracu in Auberocheu, zavzel več kot 100 francoskih mest in utrdb v [[Périgord]]u in Agenaisu ter angleškim posestim v Gaskonji zagotovil strateško globino. Marca 1346 je francoska vojska, ki je štela med 15.000 in 20.000 mož, "izjemno močnejša" od katere koli sile, ki bi jo lahko postavili Anglo-Gaskonci, vključno z vsemi vojaškimi častniki kraljevega dvora, in ji je poveljeval Janez, vojvoda Normandije, sin in dedič Filipa VI., vkorakala v Gaskonjo. Oblegali so strateško in logistično pomembno mesto Aiguillon. 2. aprila je bil za jug Francije razglašen ''arrière-ban'', formalni poziv k orožju za vse vojaško sposobne moške. Francoska finančna, logistična in kadrovska prizadevanja so bila osredotočena na to ofenzivo. Derby, zdaj Lancaster, je poslal nujen poziv za pomoč Edvardu. Edvard ni bil le moralno dolžan pomagati svojemu vazalu, ampak je bil tudi pogodbeno zavezan; njegova pogodba z Lancastrom je določala, da če bi Lancastera napadlo premočno število, ga bo Edvard "rešil na en ali drug način". Medtem je Edvard zbiral novo vojsko in zbral več kot 700 plovil za njen prevoz – največjo angleško floto do takrat. Francozi so bili seznanjeni z Edvardovimi prizadevanji in so se, da bi se zavarovali pred morebitnim angleškim izkrcanjem v severni Franciji, zanašali na svojo močno mornarico. To zanašanje je bilo napačno in Francozi niso mogli preprečiti Edvardu uspešnega prečkanja Rokavskega preliva. ==Uvod== [[File:Map of the route of Edward III's chevauchée of 1346.svg|thumb|upright=1.4|left|alt=A map of south east England and north east France showing the route of the English army|{{center|Zemljevid poti chevauchéeja (roparskega pohoda) Edvarda III. iz leta 1346}}]] Angleži so se izkrcali v Saint-Vaast-la-Hougueu v Normandiji 12. julija 1346. Dosegli so popolno strateško presenečenje in se odpravili proti jugu. Edvardovi vojaki so porušili vsako mesto na svoji poti in oropali vse, kar so lahko, od prebivalstva. [[Caen]], kulturno, politično, versko in finančno središče severozahodne [[normandija|Normandije]], je bil 26. julija zavzet in nato pet dni ropan. Ubitih je bilo več kot 5.000 francoskih vojakov in civilistov; med redkimi ujetniki je bil Raoul, grof Eu, francoski konstable. 29. julija je Edvard poslal svojo floto nazaj v Anglijo, naloženo z plenom, s pismom, v katerem je naročil, naj se zberejo, vkrcajo in naložijo okrepitve, zaloge in denar ter pošljejo na srečanje z njegovo vojsko v Crotoy, na severnem bregu ustja [[Soma|reke Somme]]. Angleži so se 1. avgusta odpravili proti [[Sena|reki Seni]]. Francoski vojaški položaj je bil težak. Njihova glavna vojska, ki ji je poveljeval Janez, vojvoda Normandije, sin in dedič Filipa VI., je bila zavezana nepopustljivemu obleganju Aiguillona na jugozahodu. Po njegovem presenetljivem izkrcanju v Normandiji, je Edvard pustošil nekatere najbogatejše dele Francije in razkazoval svojo sposobnost, da po Franciji koraka po mili volji. 2. avgusta je majhna angleška sila, podprta z mnogimi Flamci, vdrla v Francijo iz Flandrije; francoska obramba tam je bila popolnoma neustrezna. Državna blagajna je bila skoraj prazna. 29. julija je Filip razglasil arrière-ban za severno Francijo in ukazal vsakemu sposobnemu moškemu, naj se zbere v [[Rouen]]u, kamor je Filip sam prispel 31. avgusta. 7. avgusta so Angleži dosegli Seno, 12 milj južno od Rouena, in zavili proti jugovzhodu. Do 12. avgusta je bila Edvardova vojska utaborjena v [[Poissy|Poissyju]], 20 milj od Pariza, potem ko je za seboj pustila 20 milj širok pas uničenja ob levem bregu Sene, požigala vasi do 2 milj od [[Pariz]]a. Filipova vojska je korakala vzporedno z Angleži na drugem bregu in se nato utaborila severno od Pariza, kjer se je nenehno krepila. Pariz je bil v nemiru, preplavljen z begunci in pripravljali so se na obrambo prestolnice ulico za ulico. Filip je poslal ukaze vojvodi Janezu Normandijskemu, naj opusti obleganje Aiguillona in svojo vojsko odpelje na sever, kar je po zamudi in omahovanjih storil 20. avgusta – čeprav na koncu ni prispel pravočasno, da bi spremenil potek dogodkov na severu. Francoska vojska zunaj Pariza je obsegala približno 8.000 vojakov, 6.000 samostrelcev in veliko pehotnih nabornikov. Filip je 14. avgusta poslal izziv, v katerem je predlagal, da se obe vojski spopadeta ob vzajemno dogovorjenem času in kraju na tem območju. Edvard je nakazal, da se bo s Filipom srečal južno od Sene, ne da bi se dejansko zavezal. 16. avgusta so se Francozi postavili na položaj; Edvard je takoj požgal [[Poissy]], uničil tamkajšnji most in odkorakal na sever. Francozi so izvajali politiko požgane zemlje, odnašali vse zaloge hrane in tako prisilili Angleže, da so se razširili na široko območje, da bi si priskrbeli hrano, kar jih je močno upočasnilo. Skupine francoskih kmetov so napadle nekatere manjše skupine nabiralcev. Filip je dosegel [[soma|reko Somme]] dan hoda pred Edvardom. Ustanovil se je v [[Amiens]]u in poslal velike oddelke, da bi držali vsak most in brod čez Somme med Amiensom in morjem. Angleži so bili zdaj ujeti na območju, ki je bilo oropano hrane. Francozi so se premaknili iz Amiensa in napredovali proti zahodu, proti Angležem. Zdaj so bili pripravljeni na bitko, saj so vedeli, da bodo imeli prednost obrambe, medtem ko so bili Angleži prisiljeni poskušati se prebiti mimo njih. Edvard je bil odločen prebiti francosko blokado Somme in je preiskoval na več točkah, zaman napadal Hangest in Pont-Remy, preden se je premaknil zahodno ob reki. Angleške zaloge so se izčrpavale in vojska je bila raztrgana, stradala in začela trpeti zaradi padca morale. Zvečer 24. avgusta so bili Angleži utaborjeni severno od Acheuxa, medtem ko so bili Francozi 6 milj stran v Abbevillu. Ponoči so Angleži korakali proti plimnemu brodu, imenovanemu Blanchetaque. Oddaljeni breg je branila sila 3.500 Francozov. Angleški lokostrelci in konjeniki so brodili v plimno reko in po kratkem, ostrem boju premagali Francoze. Glavna francoska vojska je sledila Angležem in njihovi izvidniki so zajeli nekaj zaostalih in več vozov, vendar se je Edvard rešil neposrednega zasledovanja. Francosko zaupanje, da Edvard ne bo prečkal Somme, je bilo tako veliko, da območje onkraj ni bilo opustošeno, kar je Edvardovi vojski omogočilo, da ga je oplenila in se oskrbela.{{sfn|Hardy|2010|pp=64–65}}{{sfn|Burne|1999|pp=156–160}} Medtem so Flamci, potem ko so jih Francozi pri Estaires odbili, 14. avgusta oblegali [[Béthune]]. Po več neuspehih so se sprli med seboj, zažgali svojo oblegovalno opremo in 24. avgusta opustili svojo odpravo.{{sfn|Sumption|1990|pp=512, 524}} Edvard je prejel novico, da ga Flamci ne bodo okrepili kmalu po prečkanju Somme. Ladij, ki naj bi čakale pri Crotoyu, ni bilo nikjer. Edvard se je odločil, da se bo s silo, ki jo je imel, spopadel s Filipovo vojsko. Potem ko se je začasno otresel francoskega zasledovanja, je izkoristil premor za pripravo obrambnega položaja pri Crécy-en-Ponthieu.{{sfn|Burne|1999|pp=156–160}} Francozi so se vrnili v Abbeville, prečkali Somme pri tamkajšnjem mostu in se trmasto znova odpravili za Angleži.{{sfn|Sumption|1990|pp=524–525}} ==Nasprotujoče si sile== ===Angleška vojska=== Angleška vojska je bila sestavljena skoraj izključno iz angleških in [[Valižani|valižanskih]] vojakov, skupaj z nekaj [[Normani|Normanov]], ki so bili nezadovoljni s Filipom VI. in nekaj nemškimi plačanci, pri čemer tujci verjetno niso presegali 150.{{sfn|Ayton|2007a|p=19}} Natančna velikost in sestava angleških sil nista znani. Sodobne ocene se močno razlikujejo; na primer Froissartova tretja različica njegovih ''Kronik'' več kot podvoji njegovo oceno v prvi.{{sfn|DeVries|1998|p=161}} Sodobni zgodovinarji so njeno velikost ocenili na 7.000 do 15.000.{{sfn|DeVries|1998|p=157 (note 6)}} Andrew Ayton predlaga številko okoli 14.000: 2.500 vitezov, 5.000 lokostrelcev z dolgim lokom, 3.000 [[hobelarjev (lahka konjenica in konjeniški lokostrelci) in 3.500 suličarjev.{{sfn|Ayton|2007c|p=}} Clifford Rogers predlaga 15.000: 2.500 vitezov, 7.000 lokostrelcev z dolgim lokom, 3.250 hobelarjev in 2.300 suličarjev.{{sfn|Rogers|2000|p=217}} Jonathan Sumption glede na nosilnost prvotne transportne flote meni, da je bila sila okoli 7.000 do 10.000.{{sfn|Sumption|1990|p=497}} Do tisoč mož je bilo obsojenih zločincev, ki so služili ob obljubi pomilostitve ob koncu kampanje.{{sfn|Ayton|2007b|p=69}}{{sfn|Ayton|2007c|p=195}} Mnogi Angleži, vključno z mnogimi zločinci, so bili veterani; morda kar polovica.{{sfn|Rogers|2000|pp=234–235}}{{sfn|Ayton|2007c|pp=203, 207, 217}} Vitezje obeh vojsk je nosilo prešito gambeson pod verižnim oklepom, ki je pokrival telo in okončine. To je bilo dopolnjeno z različnimi količinami pločevinastega oklepa na telesu in okončinah, več za premožnejše in izkušenejše moške. Glave so bile zaščitene z bascineti: odprtimi železnimi ali jeklenimi čeladami, z verižnim oklepom, pritrjenim na spodnji rob čelade za zaščito grla, vratu in ramen. Premični vizir (ščitnik za obraz) je ščitil obraz. Nosili so ščite v obliki trikotnika, običajno izdelane iz tankega lesa, prevlečenega z usnjem. Angleški vitezi so bili vsi razjahani. Orožje, ki so ga uporabljali, ni zabeleženo, vendar so v podobnih bitkah uporabljali svoje sulice kot kopja, jih skrajšali za uporabo kot kratka kopja ali se borili z [[meč]]i in [[bojna sekira|bojnimi sekirami]].{{sfn|Edge|Paddock|1988|pp=68–83}}{{sfn|Prestwich|2007b|p=155}}{{sfn|Rogers|2008|pp=90–91}}{{sfn|Mallett|1974|p=37}} [[File:Bodkin1.jpg|thumb|left|upright=0.6|alt=Fotografija železne puščice|{{center|Sodobna replika puščice z bodkin konico, ki so jo uporabljali [[Dolgi lok|angleški dolgi loki]] za prebadanje oklepa}}]] [[Longbow|Dolg lok]], ki so ga uporabljali angleški in valižanski lokostrelci, je bil zanje edinstven; za njegovo obvladovanje je bilo potrebnih do deset let in je lahko izstrelil do deset puščic na minuto daleč čez {{convert|300|m|ft}}.<ref group=note>To območje so določili znanstveniki in ga podpira večina sodobnih zgodovinarjev. Nekateri zgodovinarji trdijo, da doseg dolgega loka naj ne bi presegel 200 m. {{harvnb|Mitchell|2008|p=242}}</ref> Računalniška analiza, ki jo je leta 2017 izvedla Varšavska tehnološka univerza, je pokazala, da so težke puščice z bodkin konico lahko prodrle v tipičen ploščni oklep tistega časa na razdalji 225 m. Globina penetracije bi bila na tej razdalji majhna; predvidena penetracija se je povečala, ko se je razdalja zmanjšala ali proti oklepu slabše kakovosti od najboljše, ki je bila na voljo v tistem času.{{sfn|Magier|Nowak|Tomasz|Zochowski|2017|pp=73, 77, 81, 84}}<ref group=note> Ko so računalniško modeliranje iz leta 2006 primerjali z zmogljivostjo replik lokov, so ugotovili, da se "dobro ujema z eksperimentalnimi meritvami".{{harvnb|Pratt|2010|p=216}}</ref> Sodobni viri govorijo o puščicah, ki so pogosto prebadale oklep.{{sfn|Rogers|1998|p=239}} Lokostrelci so standardno nosili en tulec s 24 puščicami. Zjutraj pred bitko so dobili še dva tulca, kar je skupaj znašalo 72 puščic na moža. To je bilo dovolj za morda petnajst minut streljanja z največjo hitrostjo, čeprav bi se s potekom bitke hitrost zmanjšala. Redna oskrba z strelivom bi bila potrebna iz vozov zadaj; lokostrelci bi se med premori v boju tudi podali naprej, da bi pobrali puščice.{{sfn|Strickland|Hardy|2011|pp=31, 278–279}} Sodobni zgodovinarji menijo, da je bilo med bitko izstreljenih pol milijona puščic.{{sfn|Hardy|2010|p=69}}{{sfn|Ayton|Preston|2007|pp=360, 362}} [[File:English gun used at Crecy.jpg|thumb|alt=A pen-and-ink drawing of a very early bombard|{{center|Prikaz angleškega bombarda, uporabljenega v bitki pri Crécyju}}]] Angleška vojska je bila opremljena tudi z več vrstami smodniškega orožja v neznanem številu: majhne puške, ki so streljale svinčene krogle; ribauldequini, ki so streljali kovinske puščice ali šrapnel; in bombardi, zgodnja oblika topa, ki je streljal kovinske krogle premera 3+1/4–3+5/8 in (83–92 mm). Sodobni zapisi in sodobni zgodovinarji se razlikujejo glede vrst in števila teh orožij, ki so bila prisotna pri Crécyju, vendar so bile od takrat na mestu bitke najdene številne železne krogle, združljive z bombardnim strelivom.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|pp=58–59}}{{sfn|Burne|1999|pp=187–198}}{{sfn|Sumption|1990|p=528}} ===Francoska vojska=== Natančna velikost francoske vojske je še manj zanesljiva, saj so finančni zapisi iz kampanje pri Crécyju izgubljeni, čeprav obstaja soglasje, da je bila bistveno večja od angleške. Sodobni kronisti vsi ugotavljajo, da je bila izjemno velika za tisto obdobje. Dva, ki navajata skupno število, ocenjujeta njeno velikost na 72.000 ali 120.000. Število konjenikov je podano kot 12.000 ali 20.000.{{sfn|DeVries|1998|p=164, n. 50}} Italijanski kronist je trdil, da je bilo 100.000 vitezov (konjenikov), 12.000 pešakov in 5.000 samostrelcev.{{sfn|DeVries|2015|p=314}} Sodobni kronisti so ocenili prisotnost samostrelcev med 2.000 in 20.000.{{sfn|DeVries|1998|p=164}} [[File:Lazzaro Tavarone-Balestrieri genovesi.jpg|left|upright=0.6|thumb|alt=a small group of men in Medieval clothing, bearing crossbows|{{center|Italijanski samostrelci}}]] Zgodovinarji te številke opisujejo kot pretirane in nerealne, na podlagi obstoječih zapisov vojne zakladnice za leto 1340, šest let pred bitko.{{sfn|Schnerb|2007|p=269}} Clifford Rogers ocenjuje, da je bila "francoska vojska vsaj dvakrat večja od [angleške], in morda celo trikrat."{{sfn|Rogers|2000|p=265}} Po sodobnih ocenah je jedro francoske vojske tvorilo 8.000 konjenikov,"{{sfn|Rogers|2000|p=265}} podprt z dvema do šest tisoč genoveškimi najemniški samostrelci, ki jih je rekrutiralo in najelo veliko trgovsko mesto [[Genovska republika|Genova]],{{notetag|Število genovskih samostrelcev je različno navedeno kot dva,{{sfn|DeVries|1998|p=164}} štiri,{{sfn|Rogers|2000|p=265}} in šest tisoč.{{sfn|Sumption|1990|pp=517, 526}} Schnerb dvomi v višjo številko Schnerb dvomi v višjo številko, ki temelji na ocenah, da je bilo leta 1340 v vsej Franciji na voljo 2.000 samostrelcev, in dvomi, da bi lahko samo Genova rekrutirala več tisoč samostrelcev.{{sfn|Schnerb|2007|pp=268–269}} }} in "veliko, čeprav nedoločeno, število navadne pehote".{{sfn|Ayton|2007a|p=18}} Koliko navadnih pešcev, [[Milica (paravojaštvo)|milice]] in nabornikov različnih ravni opreme in usposabljanja je bilo prisotnih, ni znano z gotovostjo, razen da so sami presegali angleško vojsko.{{sfn|Lynn|2003|p=74}}{{sfn|Ayton|2007a|p=18}} Francoski vitezi so bili opremljeni podobno kot angleški.{{sfn|Prestwich|2007b|p=155}} Jezdili so na popolnoma neoklepljenih konjih in nosili lesena kopja, običajno iz [[Jesen (drevo)|jesena]], z železnimi konicami in dolga približno {{convert|4|m|ft}}.{{sfn|Edge|Paddock|1988|p=88}} Mnogi vitezi v francoski vojski so bili tujci: mnogi so se pridružili posamezno iz pustolovskega duha in privlačnih plač.{{sfn|Schnerb|2007|p=267}} Drugi so bili v kontingentih, ki so jih prispevali Filipovi zavezniki: trije kralji, knezoškof, vojvoda in trije grofi so vodili spremstva iz nefrancoskih ozemelj.{{sfn|Ayton|2007a|pp=18–19}} Odkar je Filip prišel na prestol, so francoske vojske vključevale vse večji delež [[samostrel]]cev.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=61}} Ker je bilo v Franciji malo lokostrelcev, so jih običajno rekrutirali iz tujine, običajno iz Genove; njihov tuji izvor je povzročil, da so jih pogosto označevali za plačance.{{sfn|Schnerb|2007|p=267}} Bili so poklicni vojaki in v bitki so bili zaščiteni pred izstrelki z veliki ščiti - pavesi{{snd}}zelo velikimi ščiti z lastnimi nosilci, za vsakim od katerih so se lahko skrili trije samostrelci.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=61}} Usposobljen samostrelec je lahko izstrelil svoje orožje približno dvakrat na minuto{{sfn|Magier|Nowak|Tomasz|Zochowski|2017|p=70}} na krajši učinkovit domet kot lokostrelec z dolgim lokom{{sfn|Rogers|1998|p=238}} približno {{convert|200|m|yd|sigfig=2}}.{{sfn|Bachrach|Bachrach|2017|p=236}} ===Začetne postavitve=== [[File:Battle of Crécy, 26 August 1346.png|thumb|upright=1.22|alt=Zemljevid, ki prikazuje položaje obeh strani med bitko|{{center|Zemljevid bitke pri Crécyju}}<br /><small>{{Col-begin}}{{col-break}} {{blue|Modre pike}} – angleški lokostrelci<br /> {{blue|Modri bloki}} – druga angleška pehota {{col-break}} {{red|Rdeče pike}} – francoski samostrelci<br /> {{red|Rdeči pravokotniki}} – francoski vitezi {{Col-end}}</small>]] Edward je svojo vojsko postavil na skrbno izbran položaj,{{sfn|Curry|2002|p=40}} obrnjen proti jugovzhodu na nagnjenem pobočju, prekinjenem z gozdovi in terasami, pri Crécy-en-Ponthieu.{{sfn|Ayton|2007b|p=77}} To je bilo na območju, ki ga je Edward podedoval od svoje matere in je bilo dobro znano več Angležem; domneva se, da je bil položaj že dolgo obravnavan kot primerno mesto za bitko.{{sfn|Curry|2002|p=40}}{{sfn|Ayton|2007b|pp=40, 78, 83}}{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=364}} Levi bok je bil zasidran proti Wadicourtu, medtem ko je bil desni zaščiten s samim Crécyjem in reko Maye onkraj. To je Francozom otežilo obkolitev.{{sfn|DeVries|1998|p=161}}{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=263}} Položaj je imel pripravljeno umikališče v primeru, da bi bili Angleži poraženi ali pod neznosnim pritiskom.{{sfn|Harari|1999|p=389}} Medtem, ko so čakali, da jih Francozi dohitijo, so Angleži izkopali jame pred svojimi položaji, namenjene razredčenju napadajoče konjenice in postavili več primitivnih smodniških orožij.{{sfn|DeVries|1998|pp=161, 163, 164}}{{sfn|Bennett|1994|p=8}} Edward je želel izzvati Francoze v konjeniški napad navzgor proti svojim trdnim pehotnim formacijam razjahanih vitezov, podprtih z valižanskimi kopjenosci in obkroženih z lokostrelci.{{sfn|DeVries|1998|p=174}}{{sfn|Rogers|1993|p=89}} Vojska je bila na položaju od zore, zato je bila spočita{{sfn|Rothero|1981|p=6}} in dobro nahranjena, kar jim je dalo prednost pred Francozi, ki si pred bitko niso odpočili.{{sfn|DeVries|1998|p=161}}{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=263}} Ker so dva dni prej odločilno premagali velik francoski odred, je bila morala angleških čet visoka.{{sfn|Burne|1999|p=162}}{{sfn|Ayton|2007c|p=190}} Angleška vojska je bila razdeljena na tri bataljone ali "bitke", razporejene v koloni.{{sfnm|1a1=Rogers|1y=2000|1p=266|2a1=Prestwich|2y=2007b|2pp=143–144|3a1=Sumption|3y=1990|3p=527}} Kraljev sin, [[Edvard Črni princ|Edvard Črni princ, princ Walesa]], ki sta mu pomagala grofa William de Bohun, 1. grof Northamptona in Thomas Beauchamp, 11. grof Warwicka (oziroma 'konstabel' in 'maršal' vojske), je poveljeval predhodnici{{sfn|Ayton|2007c|p=163}} z 800 oboroženimi možmi, 2.000 lokostrelci in 1.000 pešaki, vključno z valižanskimi suličarji.{{sfnm|1a1=Prestwich|1y=2007b|1p=143|2a1=Ayton|2y=2007c|2pp=163, 164–165 (opomba 27)|3a1=Livingstone|3a2=Witzel|3y=2004|3p=275}} Na levi je drugi boj vodil Richard Fitzalan, 3. grof Arundela,{{sfnm|1a1=Prestwich|1y=2007b|1pp=143, 149|2a1=Ayton|2y=2007c|2pp=163, 164–165 (opomba 28)}} z 800 oboroženimi možmi in 1.200 lokostrelci. Za njimi je kralj poveljeval rezervnemu boju, s 700 oboroženimi možmi in 2.000 lokostrelci.{{sfnm|1a1=Rothero|1y=1981|1p=7|2a1=Livingstone|2a2=Witzel|2y=2004|2p=275–277}} Vsaka divizija je bila sestavljena iz oboroženih mož v sredini, vsi peš, z vrstami suličarjev takoj za njimi in z dolgolokostrelci na vsakem boku in v raztegnjeni liniji pred njimi.{{sfn|Rogers|2010|pp=438–440}}{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=359}} Mnogi dolgolokostrelci so bili skriti v majhnih gozdovih ali so ležali v zrelem žitu.{{sfn|DeVries|2015|p=317}} Vojaška prtljaga je bila postavljena v zadnji del celotne vojske, kjer je bila obkrožena in utrjena, da bi služila kot park za konje, obramba pred morebitnim napadom od zadaj in zbirališče v primeru poraza.{{sfn|DeVries|1998|p=161}}{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|pp=277, 278}} Okoli poldneva 26. avgusta so francoski izvidniki, ki so napredovali severno od Abbevilla, zagledali Angleže. Samostrelci, pod Antoniom Dorio in Carlom Grimaldijem, so tvorili francosko predhodnico. Sledila je velika četa konjenikov, ki jo je vodil grof Karel II., grof Alençona (Karel Alençonski), Filipov brat, v spremstvu slepega kralja [[Ivan Češki|Ivana Češkega]]. Naslednjo četo sta vodila vojvoda Rudolf, vojvoda Lorene in grof Ludvik II., grof Bloisa, medtem ko je Filip poveljeval zaščitnici.{{sfn|Neillands|2001|p=100}} Ko se je razširila novica, da so se Angleži obrnili v boj, so francoski kontingenti pospešili, se prerivali, da bi dosegli čelo kolone. Italijani so ostali v predhodnici, medtem ko so konjeniki pustili svojo spremljajočo pehoto in vozove za seboj.{{sfn|Sumption|1990|p=526}}{{sfn|Strickland|Hardy|2011|p=31}} Disciplina je bila izgubljena; Francoze je ovirala odsotnost njihovega konstabela, ki je bil običajno odgovoren za organizacijo in vodenje njihove vojske, vendar je bil ujet v [[Caen]]u.{{sfn|Sumption|1990|pp=507–511}}{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|pp=282–283}} Ko se je ustavila, so se moški, zlasti pehota, nenehno pridruževali Filipovi četi, ko so marširali severozahodno od Abbevilla.{{sfn|Rogers|2010|pp=438–440}}{{sfn|Sumption|1990|p=526}} Po izvidovanju angleškega položaja je bil sklican vojni svet, kjer so višji francoski uradniki, ki so bili popolnoma prepričani v zmago, svetovali napad, vendar šele naslednji dan.{{sfn|Prestwich|2007b|p=147}} Vojska je bila utrujena od 12-miljskega pohoda in se je morala reorganizirati, da bi lahko močno napadla.{{sfn|Schnerb|2007|pp=270–271}} Znano je bilo tudi, da Amadej VI., grof Savoje z več kot 500 oboroženimi možmi koraka, da bi se pridružil Francozom in je bil blizu. (Dan po bitki je prestregel nekatere francoske preživele.) Kljub temu nasvetu so Francozi napadli pozneje istega popoldneva; iz sodobnih virov ni jasno, ali je bila to namerna izbira Filipa ali pa zato, ker je preveč francoskih vitezov nadaljevalo s pritiskom naprej in se je bitka začela proti njegovim željam. Filipov načrt je bil uporabiti daljinsko orožje svojih samostrelcev, da bi zmehčal angleško pehoto in povzročil nered ter morda demoraliziral njihove formacije, da bi omogočil spremljajočim konjenikom, da prodrejo v njihove vrste in jih razbijejo. Sodobni zgodovinarji so to na splošno obravnavali kot praktičen pristop, ki se je izkazal za uspešnega proti drugim vojskam. ==Bitka== ===Dvoboj z lokostrelci=== [[File:Ridpath's history of the world - being an account of the principal events in the career of the human race from the beginnings of civilization to the present time - comprising the development of social (14780402092).jpg|thumb|upright|alt=Črno-bela gravura viteza na konju, ki napada|{{center|Bitka pri Crécyju (gravura iz 19. stoletja)}}]] Francoska vojska se je pozno popoldne premaknila naprej, razvila svoj sveti bojni prapor, oriflamo, kar je pomenilo, da ne bodo jemali ujetnikov. Ko so napredovali, je nad poljem izbruhnila nenadna nevihta. Angleški lokostrelci so sneli tetive s svojih lokov, da se ne bi zrahljale. Sodobni zapis, ki mu sledijo nekateri sodobni zgodovinarji, pravi, da je dež oslabil tetive genovskih samostrelov, zmanjšal njihovo moč in doseg; drugi sodobni zgodovinarji navajajo, da so bile njihove tetive zaščitene z usnjenimi prevlekami in zato Genovežani niso bili prizadeti zaradi nevihte, tako kot angleški lokostrelci. Genovežani so se z angleškimi lokostrelci spustili v lokostrelski dvoboj. Lokostrelci so presegli svoje nasprotnike po dosegu in imeli več kot trikrat večjo hitrost streljanja. Samostrelci so bili tudi brez svojih zaščitnih paviz, ki so bile še vedno pri francoski prtljagi, prav tako kot njihove rezervne zaloge streliva. Blato je oviralo tudi njihovo sposobnost ponovnega polnjenja, kar je zahtevalo, da so pritisnili stremena svojega orožja v tla in tako upočasnilo njihovo hitrost streljanja. Italijani so bili hitro poraženi in so pobegnili; zavedajoč se svoje ranljivosti brez paviz, so morda vložili le simboličen napor. Sodobni zgodovinarji se ne strinjajo glede števila žrtev; nekateri sodobni viri kažejo, da morda sploh niso uspeli izstreliti nobenega strela, medtem ko nedavna specialistična študija tega dvoboja zaključuje, da so hitro izstrelili morda dve salvi, nato pa se umaknili, preden bi se lahko razvila kakršna koli resnična izmenjava z Angleži. Italijanske žrtve v tej fazi bitke so bile verjetno majhne. Vitezi in plemiči, ki so sledili v Alençonovi diviziji, ovirani zaradi razbitih najemnikov, so jih sekali, ko so se umikali. Po večini sodobnih poročil so bili samostrelci v najboljšem primeru obravnavani kot strahopetci in bolj verjetno kot izdajalc, in mnoge od njih so Francozi pobili. Spopad umikajočih se Genovežanov in napredujoče francoske konjenice je povzročil nered v vodilni bitki. Lokostrelci so še naprej streljali v zbrane čete. Izstrelitev angleških bombard je prispevala k zmedi, čeprav se sodobni zapisi razlikujejo glede tega, ali so povzročili znatne žrtve.{{sfn|Prestwich|2007b|p=148}}{{sfn|Mitchell|2008|p=242}} ===Konjeniški napadi=== Alençonova divizija vojske je nato sprožila konjeniški napad. Ta je bil neurejen zaradi svoje improvizirane narave, ker se je moral prebijati skozi bežeče Italijane, zaradi blatnega terena, ker je moral napadati navzgor in zaradi jarkov, ki so jih izkopali Angleži.{{sfn|Bennett|1994|p=7}} Napad je bil še dodatno razbit z močnim in učinkovitim streljanjem angleških lokostrelcev, ki je povzročilo veliko žrtev.{{sfn|Rogers|1998|p=240}} Verjetno so lokostrelci hranili svoje strelivo, dokler niso imeli razumne možnosti, da prodrejo skozi francoski oklep, kar bi bilo na razdalji približno {{convert|80|m|ft}}.{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=371}} Oklepljeni francoski jezdeci so imeli nekaj zaščite, vendar so bili njihovi konji popolnoma neoklepljeni in so bili v velikem številu ubiti ali ranjeni.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=290}} Onemogli konji so padali, pri tem so se njihovi jezdeci razsuli ali ujeli, kar je povzročilo, da so se naslednje vrste umikale, da bi se jim izognile, in padle v še večjo neurejenost.{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=373}} Ranjeni konji so v paniki bežali po pobočju.{{sfn|Sumption|1990|pp=528–529}} Ko je tesna formacija angleških vitezov in suličarjev sprejela francoski napad, je ta že izgubil velik del svojega zagona.{{sfn|DeVries|1998|pp=170–171}} [[File:Battle of Crécy - Grandes Chroniques de France (c.1415), f.152v - BL Cotton MS Nero E II.jpg|thumb|upright|left|alt=Barvita in stilizirana slika pozno-srednjeveške konjeniške bitke|{{center|Bitka pri Crécyju, kot si jo je zamislil 80 let po bitki}}]] Sodobnik je opisal boj mož na moža, ki je sledil, kot "morilski, brez usmiljenja, krut in zelo grozljiv."{{sfn|DeVries|1998|p=171}} Vitezi, ki so izgubili ravnotežje ali so bili vrženi z ranjenih konj, so bili poteptani, zdrobljeni pod padajočimi konji in trupli ter zadušeni v blatu. Po bitki so bila najdena številna francoska trupla brez kakršnih koli oznak. Med ubitimi je bil tudi Alençon.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=292}}{{sfn|DeVries|2015|p=313}}{{sfn|Prestwich|2007b|p=150}} Francoski napad je bil odbit. Angleška pehota se je premaknila naprej, da bi z noži pobila ranjene Francoze, oropala trupla in pobrala puščice.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=289}}{{sfn|Ayton|2007c|p=192}} Nekateri viri pravijo, da je Edvard dal ukaz, da se v nasprotju z običaji{{sfn|King|2002|pp=269–270}} ne jemljejo ujetniki; ker je bil preštevilčno šibkejši, ni želel izgubiti borcev za spremljanje in varovanje ujetnikov. V vsakem primeru ni zapisa o tem, da bi bili ujetniki zajeti do naslednjega dne, po bitki.{{sfn|King|2017|pp=109–110}}{{sfn|DeVries|1998|p=163}} Sveže sile francoske konjenice so se premaknile v položaj ob vznožju hriba in ponovile Alençonov napad. Imeli so enake težave kot Alençonove sile, z dodatno slabostjo, da je bil teren, po katerem so napredovali, posejan z mrtvimi in ranjenimi konji in možmi.{{sfn|Rogers|1998|p=240}}{{sfn|Prestwich|2007b|p=150}} Ayton in Preston pišeta o "dolgih gomilah padlih bojnih konj in mož&nbsp;... ki so bistveno povečale težave, s katerimi so se soočale sveže formacije&nbsp;... ko so se poskušale približati angleškemu položaju."{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=373}} Kljub temu so napadli, čeprav v tako neurejenem stanju, da spet niso mogli prodreti v angleško formacijo. Sledil je dolgotrajen spopad, pri čemer je poročilo, da je bil na neki točki valižanski princ potolčen na kolena. Eden od zapisov pravi, da je princov [[praporščak]] stal na svojem praporju, da bi preprečil njegovo zajetje. Sodobni zgodovinar je boj opisal kot "grozljiv pokol".{{sfn|Prestwich|2007b|p=157}} Edvard je poslal naprej oddelek iz svoje rezervne bitke, da bi rešil situacijo.{{sfn|Ayton|Preston|2007|pp=368, 376}} Francozi so bili ponovno odbiti. Prišli so spet. Angleške vrste so se redčile, vendar so tisti v ozadju stopili naprej, da bi zapolnili vrzeli.{{sfn|DeVries|1998|p=171}}{{sfn|Sumption|1990|p=529}} Kolikokrat so Francozi napadli, je sporno, vendar so nadaljevali pozno v noč,{{sfn|Rogers|2010|pp=438–440}} pri čemer sta mrak in nato tema še dodatno dezorganizirala Francoze.{{sfn|Prestwich|2007b|p=157}} Vsi napadi so imeli enak rezultat: silovit boj, ki mu je sledil francoski umik. V enem napadu je grof Blois razjahal svoje može in jih poslal naprej peš; grofovo truplo so našli na polju.{{sfn|Ayton|Preston|2007|p=375}} Francosko plemstvo se je trmasto upiralo predaji. Poguma ni manjkalo na nobeni strani.{{sfn|Prestwich|2007b|p=157}} Znano je, da je slepi kralj Ivan Češki privezal uzdo svojega konja na uzde svojih spremljevalcev in odgalopiral v mrak; vsi so bili zrušeni s konj in ubiti.{{sfn|Sumption|1990|p=529}}{{sfn|DeVries|1998|p=172}} Obstajajo poročila o celotnih angleških bojnih enotah, ki so občasno napredovale, da bi odstranile razbite francoske napade, ki so se zbirali pred njimi, nato pa so se v dobrem redu umaknile na svoje prvotne položaje.{{sfn|Ayton|Preston|2007|pp=375, 376}} Filip sam se je zapletel v boj, pod njim sta bila ubita dva konja, v čeljust pa je prejel puščico.{{sfn|Rogers|1998|p=238}} Nosilec oriflammeja je bil posebna tarča za angleške lokostrelce; videli so ga pasti, vendar je preživel, čeprav je sveto zastavo prepustil v ujetništvo.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=299}} Končno je Filip zapustil bojno polje, čeprav ni jasno, zakaj. Bilo je skoraj polnoč in bitka je zamrla, večina francoske vojske pa se je razbežala z bojišča.{{sfn|DeVries|1998|pp=172–173}}{{sfn|Burne|1999|p=182}} Angleži so spali tam, kjer so se borili. Naslednje jutro so na bojišče še vedno prihajale znatne francoske sile, ki so jih napadli angleški vitezi, zdaj na konjih, jih razbili in preganjali več kilometrov.{{sfn|DeVries|1998|p=173}}{{sfn|Oman|1998|p=145}} Samo njihove izgube so bile poročane kot več tisoč,{{sfn|Burne|1999|p=185}} vključno z vojvodo Lorene.{{sfn|Ayton|2007a|p=20}} Medtem so nekaj ranjenih ali omamljenih Francozov potegnili iz kupov mrtvih mož in umirajočih konj ter jih zajeli.{{sfn|Livingstone|Witzel|2004|p=304}}{{sfn|Prestwich|2007b|p=151}} ==Žrtve== [[File:Edward III counting the dead on the battlefield of Crécy.jpg|thumb|upright|alt=A colourful late-Medieval depiction of Edward III counting the dead after the battle|{{center|[[Edvard III.]] šteje mrtve na bojišču pri Crécyju}}]] Izgube v bitki so bile zelo asimetrične. Vsi sodobni viri se strinjajo, da so bile angleške žrtve zelo nizke.{{sfn|DeVries|1998|p=174}}{{sfn|Sumption|1990|p=530}} Poročali so, da so angleške smrti obsegale tri ali štiri viteze in majhno število navadnih vojakov, skupaj štirideset po pregledu po bitki.{{sfn|Ayton|2007c|pp=190–191 (+ nn. 151, 152)}}{{sfn|Rogers|2000|p=270}} Nekateri sodobni zgodovinarji so predlagali, da je to premalo in da bi angleške smrti lahko štele okoli tristo.{{sfn|Ayton|2007c|p=191}}{{sfn|Rogers|2000|p=270}} Do danes sta bila identificirana le dva Angleža, ubita v bitki;{{sfn|Ayton|2007a|p=28}} dva angleška viteza sta bila tudi zajeta, čeprav ni jasno, v kateri fazi bitke se je to zgodilo.{{sfn|Ayton|2007c|p=191}} Francoske žrtve naj bi bile zelo visoke.{{sfn|Sumption|1990|p=530}}{{sfn|Ayton|2007a|pp=19–20}} Po štetju, ki so ga opravili angleški heraldi po bitki, so našli trupla 1.542 francoskih plemiških vitezov (morda ne vključno s stotinami, ki so umrle v spopadu naslednjega dne).{{sfn|Ayton|2007a|pp=19–20 n. 79}}{{sfn|Prestwich|2007b|p=151}}{{sfn|Sumption|1990|p=530}} Več kot 2.200 heraldičnih grbov naj bi Angleži odnesli z bojišča kot vojni plen.{{sfn|Ayton|2007a|pp=19–20 n. 79}} Takšnega štetja nižje rojenih pešcev niso opravili, ker njihova oprema ni bila vredna plenjenja.{{sfn|Sumption|1990|p=530}} Ni zanesljivih podatkov o izgubah med njimi, čeprav so bile tudi njihove žrtve ocenjene kot velike in veliko število naj bi bilo ranjenih s puščicami.{{sfn|Rogers|2000|p=270}} Mrtvih samo drugi dan bitke naj bi bilo izjemno veliko, ocene pa se gibljejo od 2.000 do, po besedah samega Edvarda III., 4.000.{{sfn|Rogers|2000|pp=270–271}} [[File:The Black Prince at Crécy.jpg|thumb|Črni princ pri Crécyju]] Neskladno veliko število magnatov je bilo med padlimi na francoski strani, vključno z enim kraljem ([[Ivan Češki]]), devetimi knezi, desetimi [[grof|grofi]], enim [[vojvoda|vojvodo]], enim [[nadškof]]om in enim [[škof]]om.{{sfn|Ayton|2007a|p=19}}{{sfn|DeVries|1998|pp=173–174}} Po Aytonu se te velike izgube lahko pripišejo tudi [[vitez|viteškim]] idealom vitezov tistega časa, saj bi plemiči raje umrli v bitki, kot da bi nečastno pobegnili z bojišča, še posebej glede na svoje tovariše viteze.{{sfn|Ayton|2007a|pp=25–26}} Ni zanesljivih podatkov o izgubah med navadnimi francoskimi vojaki, čeprav so bile tudi te ocenjene kot velike. Jean Le Bel je ocenil 15.000–16.000.{{sfn|DeVries|1998|p=174}} Froissart piše, da je francoska vojska utrpela skupno 30.000 mrtvih ali ujetih.{{sfn|Froissart|1908|pp=99–107}} Sodobni zgodovinar Alfred Burne ocenjuje 10.000 pešakov, kot "čisto ugibanje",{{sfn|Burne|1999|p=184}} za skupno 12.000 francoskih mrtvih.{{sfn|Wagner|2006|p=80}} ==Posledice== [[File:Crécy-en-Ponthieu, vue du champ de bataille (2).jpg|thumb|Bojišče leta 2018]] Rezultat bitke Clifford Rogers opisuje kot "popolno zmago za Angleže",{{sfn|Rogers|1993|p=99}} Ayton pa kot "brez primere" in "uničujočo vojaško ponižanje" za Francoze.{{sfn|Ayton|2007a|pp=7, 20}} Sumption jo obravnava kot "politično katastrofo za francosko krono".{{sfn|Sumption|1990|p=532}} Bitka je bila 13. septembra v angleškem parlamentu poročana v sijočih izrazih kot znak božanske naklonjenosti in opravičilo za dosedanje ogromne stroške vojne.{{sfn|Ayton|2007a|p=33}} Sodobni kronist je menil: "S hitrostjo in neorganiziranostjo so bili Francozi uničeni."{{sfn|Schnerb|2007|p=271}} Rogers piše, da so Angleži med drugim "profitirali od boljše organizacije, kohezije in vodenja" ter od "nediscipline Francozov".{{sfn|Rogers|1993|p=99}} Po Aytonu je "mednarodni ugled Anglije kot vojaške sile bil vzpostavljen v enem večeru težkega boja."{{sfn|Ayton|2007b|p=107}} Edward je kampanjo zaključil z obleganjem Calaisa, ki je padel po enajstih mesecih, saj je bitka pri Crécyju ohromila sposobnost francoske vojske, da bi razbremenila mesto.{{sfn|Wagner|2006|p=73}} To je Angležem zagotovilo trgovsko središče v severni Franciji, ki je bilo v posesti dvesto let.{{sfn|Burne|1999|pp=207–217}} Bitka je potrdila učinkovitost dolgega loka kot prevladujočega orožja na zahodnoevropskem bojišču.{{sfn|Rogers|2010|pp=438–440}} Angleški in valižanski lokostrelci so v znatnem številu služili kot najemniki v Italiji, nekateri pa celo na Madžarskem.{{sfn|Ayton|2007a|p=30}} Sodobni zgodovinar Joseph Dahmus vključuje bitko pri Crécyju v svojo knjigo ''Sedem odločilnih bitk srednjega veka''.{{sfn|Dahmus|1983|p=169}} ==Opombe, navedbe in viri== ===Opombe=== {{sklici|group=note|30em}} ===Navedbe=== {{sklici|20em}} ===Viri=== {{refbegin|30em|indent=yes}} *{{cite book |last=Ayton |orig-year=2005 |date=2007a |first=Andrew |editor2-last=Preston |editor2-first=Philip |editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |name-list-style=amp |chapter=The Battle of Crécy: Context and Significance |pages=1–34 |title=The Battle of Crécy, 1346 |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190205171146/http://1.droppdf.com/files/dqXZZ/the-battle-of-crecy-1346.pdf |archive-date=5 February 2019 |chapter-url=http://1.droppdf.com/files/dqXZZ/the-battle-of-crecy-1346.pdf }} *{{cite book |last=Ayton |orig-year=2005 |date=2007b |first=Andrew |editor2-last=Preston|editor2-first=Philip|editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |name-list-style=amp |chapter=The Crécy Campaign |pages=[https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto/page/n50 35]–108 |title=The Battle of Crécy, 1346 |url=https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0}} *{{cite book |last=Ayton|orig-year=2005 |date=2007c |first=Andrew |editor2-last=Preston|editor2-first=Philip|editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |name-list-style=amp |chapter=The English Army at Crécy |pages=[https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto/page/n174 159]–251 |title=The Battle of Crécy, 1346 |url=https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto|publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0}} *{{cite book |last1=Ayton |orig-year=2005 |date=2007 |first1=Andrew |last2=Preston |first2=Sir Philip|editor2-last=Preston |editor2-first=Philip|editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |name-list-style=amp |chapter=Topography and Archery: Further Reflections on the Battle of Crécy |pages=[https://archive.org/details/battleofcrecy1340000andr/page/350 351]–377 |title=The Battle of Crécy, 1346 |url=https://archive.org/details/battleofcrecy1340000andr |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0}} *{{cite book |last1=Bachrach |first1=Bernard S. |last2=Bachrach |first2=David S. |date=2017 |title=Warfare in Medieval Europe c.400–c.1453 |url= |location=Abington, Oxfordshire; New York |publisher=Routledge |page= |isbn=978-1-138-88765-7|author-link1=Bernard Bachrach}} *{{Cite book |last=Bennett |date=1994 |first=Matthew |chapter=The Development of Battle Tactics in the Hundred Years War |title=Arms, Armies and Fortifications in the Hundred Years War |pages=1–20 |editor=Anne Curry |editor2=Michael Hughes |name-list-style=amp |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-0-85115-365-0 |chapter-url=https://deremilitari.org/2013/12/the-development-of-battle-tactics-in-the-hundred-years-war/ |url={{googlebooks|qmDNPvqETscC |plainurl=yes}} |editor-link=Anne Curry |author-link=Matthew Bennett (historian) }} *{{cite book |last=Burne |date=1999|orig-year=1955 |first=Alfred |title=The Crécy War |publisher=Wordsworth Editions |place=Ware, Hertfordshire |isbn=978-1-84022-210-4 |url={{googlebooks|O2G0DQAAQBAJ |plainurl=yes}} |author-link=Alfred Burne }} *{{cite book |last=Curry |date=2002 |first=Anne |title=The Hundred Years' War 1337–1453 |publisher=Osprey Publishing |place=Oxford |publication-date=13 November 2002 |isbn=978-1-84176-269-2 |url=http://droppdf.com/files/YYeb5/anne-curry-the-hundred-years-war-1337-1453-2002.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927204153/http://droppdf.com/files/YYeb5/anne-curry-the-hundred-years-war-1337-1453-2002.pdf |url-status=dead |archive-date=27 September 2018 |author-link=Anne Curry }} *{{cite book |last=Dahmus |date=1983 |first=Joseph |title=Seven Decisive Battles of the Middle Ages |chapter=The Battle of Crecy |chapter-url=https://archive.org/details/sevendecisivebat0000dahm/page/168 |place=Chicago |publisher=Nelson-Hall |pages=168–196 |isbn=978-0-8304-1030-9 |author-link=Joseph Dahmus }} *{{cite book |last=DeVries|orig-year=1996 |date=1998 |first=Kelly |title=Infantry Warfare in the Early Fourteenth Century |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-0-85115-567-8 |url={{googlebooks|CDcDhz7uDTgC |plainurl=yes}} |author-link=Kelly DeVries }} *{{cite book |last=DeVries |date=2015 |first=Kelly |chapter=The Implications of the ''Anonimo Romano'' Account of the Battle of Crécy |editor=Gregory I. Halfond |title=The Medieval Way of War: Studies in Medieval Military History in Honor of Bernard S. Bachrach |pages=309–322 |publisher=Routledge |place=London |publication-date=5 March 2015 |isbn=978-1-4724-1958-3 |chapter-url={{googlebooks|yIC1CwAAQBAJ |plainurl=yes}} }} *{{cite book |last1=Edge |first1=David |last2=Paddock |first2=John |date=1988 |title=Arms & Armor of the Medieval Knight |location=New York |publisher=Crescent Books |isbn=978-0-517-64468-3}} *{{cite thesis |type=PhD thesis |last=Fowler |first=Kenneth |date=1961 |title=Henry of Grosmont, First Duke of Lancaster, 1310–1361 |url=http://etheses.whiterose.ac.uk/2597/1/Fowler_K_History_PhD_1961.pdf |location=Leeds |publisher=University of Leeds |access-date=7 May 2019 |archive-date=11 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181011214908/http://etheses.whiterose.ac.uk/2597/1/Fowler_K_History_PhD_1961.pdf |url-status=live }} *{{cite book |last=Froissart |first=Jean |date=1908 |title=The Chronicles of Froissart |translator=John Bourchier, Lord Berners |editor=G.C. Macaulay |url=https://archive.org/details/chroniclesfrois00berngoog |place=London |publisher=MacMillan |isbn=978-0-585-04908-3 |oclc=2925301 |translator-link=John Bourchier, 2nd Baron Berners |editor-link=George Campbell Macaulay |author-link=Jean Froissart }} *{{cite book |last=Gribit |first=Nicholas |url=https://books.google.com/books?id=3yYbDQAAQBAJ |title=Henry of Lancaster's Expedition to Aquitaine 1345–46 |date=2016 |publisher=Boydell Press |location=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-78327-117-7 |access-date=8 November 2020 |archive-date=3 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803065527/https://books.google.com/books?id=3yYbDQAAQBAJ |url-status=live }} *{{cite journal |last=Harari |date=1999 |first=Yuval |title=Inter-frontal Cooperation in the Fourteenth Century and Edward III's 1346 Campaign |journal=[[War in History]] |volume=6 |issue=4 |pages=379–395 |url=http://droppdf.com/files/H5JyD/harari-war-in-history-1999.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190622145223/http://droppdf.com/files/H5JyD/harari-war-in-history-1999.pdf |url-status=dead |archive-date=22 June 2019 |doi=10.1177/096834459900600401 |s2cid=59055741 |author-link=Yuval Noah Harari }} *{{cite book |last=Hardy |date=2010 |first=Robert |title=Longbow: A Social and Military History |edition=reprint of 4th |url=http://1.droppdf.com/files/wLXco/robert-hardy-longbow.pdf |publisher=Haynes Publishing |orig-year=1976 |place=Yeovil, Somerset |isbn=978-1-85260-620-6 |access-date=7 May 2019 |archive-date=6 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181206234926/http://1.droppdf.com/files/wLXco/robert-hardy-longbow.pdf |url-status=live }} *{{cite journal |last=King |date=2002 |first=Andy |title='According to the Custom used in French and Scottish wars': Prisoners and Casualties on the Scottish Marches in the Fourteenth Century |journal=[[Journal of Medieval History]] |pages=263–290 |volume=28 |issue=3 |doi=10.1016/S0048-721X(02)00057-X |s2cid=159873083 |url=http://droppdf.com/files/ngAtF/andy-king-prisoners-2002.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20191022181329/http://droppdf.com/files/ngAtF/andy-king-prisoners-2002.pdf |url-status=dead |archive-date=22 October 2019 }} *{{cite journal |last=King |date=2017 |first=Andy |title='Then a Great Misfortune Befell Them': the Laws of War on Surrender and the Killing of Prisoners on the Battlefield in the Hundred Years War |journal=[[Journal of Medieval History]] |pages=106–117 |volume=43 |issue=1 |doi=10.1080/03044181.2016.1236502 |s2cid=159619516 |url=http://droppdf.com/files/63rJx/andy-king-prisoners-hundred-years-war-2017.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20191022182252/http://droppdf.com/files/63rJx/andy-king-prisoners-hundred-years-war-2017.pdf |url-status=dead |archive-date=22 October 2019 }} * {{cite book |last=Livingston |first=Michael |date=2022 |title=Crécy: Battle of Five Kings |url= |location=Oxford |publisher=Osprey |isbn=978-1-4728-4706-5 |author-link=Michael Livingston }} *{{cite book |last1=Livingstone |date=2004 |last2=Witzel |first1=Marilyn |first2=Morgen |name-list-style=amp |title=The Road to Crécy: The English Invasion of France, 1346 |publisher=Routledge |place=London |publication-date=19 November 2004 |isbn=978-0-582-78420-8 |url={{googlebooks|nspnAAAAMAAJ |plainurl=y}} }} *{{cite book |last=Lucas |first=Henry S. |date=1929 |title=The Low Countries and the Hundred Years' War: 1326–1347 |url=https://books.google.com/books?id=QDiztAEACAAJ |location=Ann Arbor |publisher=University of Michigan Press |oclc=960872598 |access-date=8 November 2020 |archive-date=3 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803032531/https://books.google.com/books?id=QDiztAEACAAJ |url-status=live }} *{{cite book |last=Lynn |date=2003 |first=John |title=Battle: A History of Combat and Culture |publisher=Westview Press |place=Boulder, CO |isbn=978-0-8133-3371-7 |url={{googlebooks|8rPuAAAAMAAJ |plainurl=y}} |author-link=John A. Lynn }} *{{Cite journal |volume=142 |issue=2 |pages=69–85 |first1=Mariusz |last1=Magier |last2=Nowak |first2=Adrian |last3=Tomasz |first3=Merda |last4=Zochowski |first4=Pawel |title=Numerical Analysis of English Bows used in Battle of Crécy |journal=Problemy Techniki Uzbrojenia |url=https://www.researchgate.net/publication/320288999 |date=2017 |issn=1230-3801 |doi=10.5604/01.3001.0010.5152 |display-authors=2 }} *{{cite book |last=Mallett |first=Michael |date=1974 |title=Mercenaries and their Masters: Warfare in Renaissance Italy |location=London |publisher=Bodley Head |isbn=978-0-370-10502-4}} *{{cite book |last=Mitchell |date=2008 |first=Russell |chapter=The Longbow-Crossbow Shootout at Crécy (1346): Has the "Rate of Fire Commonplace" Been Overrated? |title=The Hundred Years War (Part II): Different Vistas |editor=L. J. Andrew Villalon |editor2=Donald J. Kagay |name-list-style=amp |publisher=Brill |place=Leiden |publication-date=29 August 2008 |pages=233–257 |isbn=978-90-04-16821-3 |chapter-url={{googlebooks|rcJW7hyV_e0C |plainurl=yes}} }} *{{cite book |last=Neillands |first=Robin |title=The Hundred Years War |date=2001 |location=London |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-26131-9}} *{{cite book |last=Oman |first=Charles |date=1998 |orig-year=1924 |title=A History of the Art of War in the Middle Ages: 1278–1485 A.D |url=https://books.google.com/books?id=CIQpAQAAIAAJ |location=London |publisher=Greenhill Books |isbn=978-1-85367-332-0 |author-link=Charles Oman |access-date=8 November 2020 |archive-date=3 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803015952/https://books.google.com/books?id=CIQpAQAAIAAJ |url-status=live }} *{{cite book |last=Ormrod |first=W. Mark |title=Edward III |url=https://books.google.com/books?id=1Udc7CpHhsgC |date=2012 |location=New Haven |publisher=Yale University Press |author-link=Mark Ormrod (historian) |isbn=978-0-300-11910-7 |access-date=8 November 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604060435/https://books.google.com/books?id=1Udc7CpHhsgC |url-status=live }} *{{cite book |last=Pratt |first=P.L.|editor-last=Hardy |editor-first=Robert |date=2010 |chapter=Testing the Bows |title=Longbow: A Social and Military History |pages=205–217 |location=Yeovil, Somerset |publisher=Haynes Publishing |isbn=978-1-85260-620-6}} *{{cite book |last=Prestwich |first=Michael |date=2007 |title=Plantagenet England 1225–1360 |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-922687-0}} *{{cite book |last=Prestwich |orig-year=2005 |date=2007b |first=Michael |editor2-last=Preston|name-list-style=amp |editor2-first=Philip|editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |chapter=The Battle of Crécy |pages=[https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto/page/n154 139]–157 |title=The Battle of Crécy, 1346 |url=https://archive.org/details/battleofcrecy1340000ayto |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0}} *{{cite book |last=Rodger |date=2004 |first=N.A.M. |title=The Safeguard of the Sea |url=https://archive.org/details/safeguardofseana0000namr |publisher=Penguin |place=London |isbn=978-0-14-029724-9 |author-link=Nicholas A. M. Rodger}} *{{cite journal |last=Rogers |date=1993 |first=Clifford |title=Edward III and the Dialectics of Strategy, 1327–1360 |journal=Transactions of the Royal Historical Society |series=6th series |volume=4 |pages=83–102 |doi=10.2307/3679216 |oclc=931311378 |jstor=3679216|s2cid=163041276 }} *{{cite journal |last=Rogers |date=1998 |first=Clifford |title=The Efficacy of the English Longbow: A Reply to Kelly DeVries |journal=[[War in History]] |volume=5 |issue=2 |pages=233–242 |url=http://militaryrevolution.s3.amazonaws.com/Primary%20sources/Longbow.pdf |doi=10.1177/096834459800500205 |s2cid=161286935 |author-link=Clifford J. Rogers |access-date=22 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190203143415/http://militaryrevolution.s3.amazonaws.com/Primary%20sources/Longbow.pdf |archive-date=3 February 2019 |url-status=dead }} *{{cite book |last=Rogers |date=2000 |first=Clifford |title=War Cruel and Sharp: English Strategy under Edward III, 1327–1360 |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-0-85115-804-4 |url=https://www.academia.edu/24240867 |access-date=9 April 2016 |archive-date=15 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315000842/https://www.academia.edu/24240867 |url-status=live }} *{{Cite book |last1=Rogers |first1=Clifford |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=_NpvdaSE__kC&q=battle+of+bergerac&pg=PA101 |title=The Bergerac Campaign (1345) and the Generalship of Henry of Lancaster |volume=II |location=Woodbridge |publisher=Boydell Press |editor1-last=Bachrach |editor1-first=Bernard S |editor2-last=DeVries |editor2-first=Kelly |editor3-last=Rogers |editor3-first=Clifford J |editor1-link=Bernard Bachrach |editor2-link=Kelly DeVries |editor3-link=Clifford J. Rogers |issn=0961-7582 |isbn=978-1-84383-040-5 |access-date=8 November 2020 |archive-date=9 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210609112220/https://books.google.com/books?id=_NpvdaSE__kC&q=battle+of+bergerac&pg=PA101 |url-status=live }} *{{cite book |title=Soldiers' Lives Through History |last=Rogers |first=Clifford J. |year=2007 |publisher=Greenwood |location=Westport |isbn=978-0-313-33350-7}} *{{cite book |last=Rogers |first=Clifford J. |date=2008 |chapter=The Battle of Agincourt|editor1-last=Villalon|editor1-first=L. J. Andrew|editor2-first=Kagay|editor2-last=Donald J. |title=The Hundred Years' War (Part II): Different Vistas |location=Leiden |publisher=Brill |isbn=978-90-474-4283-7}} *{{cite book |editor-last=Rogers |date=2010 |editor-first=Clifford |title=The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology, Volume 1 |publisher=Oxford University Press |place=New York |isbn=978-0-85115-804-4 |url={{googlebooks|mzwpq6bLHhMC |plainurl=yes}} }} *{{cite book |last=Rothero |first=Christopher |title=The Armies of Crécy and Poitiers |publisher=Osprey Publishing |place=London |year=1981 |isbn=978-0-85045-393-5 |url=http://droppdf.com/files/kylEE/rotheroarmiescrecypoitiers1981.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20190227205416/http://droppdf.com/files/kylEE/rotheroarmiescrecypoitiers1981.pdf |url-status=dead |archive-date=27 February 2019 }} *{{cite book |last=Schnerb |orig-year=2005 |date=2007 |first=Bertrand |editor2-last=Preston |editor2-first=Philip|editor1-last=Ayton |editor1-first=Andrew |chapter=Vassals, Allies and Mercenaries: the French Army before and after 1346 |pages=[https://archive.org/details/battleofcrecy1340000andr/page/264 265]–272 |title=The Battle of Crécy, 1346 |url=https://archive.org/details/battleofcrecy1340000andr |publisher=Boydell Press |place=Woodbridge, Suffolk |isbn=978-1-84383-115-0}} *{{cite book |last1=Strickland |last2=Hardy |first1=Matthew |first2=Robert|name-list-style=amp |title=The Great Warbow: From Hastings to the Mary Rose |year=2011 |location=Somerset |publisher=J. H. Haynes & Co. |isbn=978-0-85733-090-1}} *{{cite book |last=Sumption |date=1990 |first=Jonathan |title=The Hundred Years War 1: Trial by Battle |publisher=Faber & Faber |place=London |isbn=978-0-571-13895-1 |author-link=Jonathan Sumption}} *{{cite book |last=Wagner |date=2006 |first=John A. |title=Encyclopedia of the Hundred Years War |publisher=Greenwood Press |place=Westport, CT |isbn=978-0-313-32736-0 |url=http://dl.lilibook.ir/2016/03/Encyclopedia-of-the-Hundred-Years-War.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180716235643/http://dl.lilibook.ir/2016/03/Encyclopedia-of-the-Hundred-Years-War.pdf |url-status=dead |archive-date=16 July 2018 }} *{{cite book |last=Wailly |date=1987 |first=Henri de |title=Crécy 1346: Anatomy of a Battle |url=https://archive.org/details/crcy1346anatomyo0000wail |publisher=Blandford Press |place=Poole, Dorset |isbn=978-0-7137-1930-7}} * [[Janez J. Švajncer]]: ''Vojna zgodovina'' (Ljubljana: DZS, 1998), str. 144. {{refend}} ==Nadaljnje branje== ===Sodobni viri=== {{refbegin|30em|indent=yes}} *{{cite book |last=Barber |date=2013 |first=Richard |title=Edward III and the Triumph of England: The Battle of Crécy and the Company of the Garter |place=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9838-2 |url={{googlebooks|3WmOvBl6kP0C |plainurl=yes}} |author-link=Richard Barber}} *Hewitt, H. J. (1966). ''The Organization of War under Edward{{nbsp}}III''. Manchester: Manchester University Press. {{OCLC|398232}}. *Keen, Maurice (editor) (1999). ''Medieval Warfare: A History.'' Oxford, UK: Oxford University Press. {{ISBN|978-0-19-820639-2}}. {{OCLC|41581804}}. *{{cite book |editor-last=Livingston |year=2016 |editor-first=Michael |editor2-first=Kelly |editor2-last=DeVries |title=The Battle of Crécy: A Casebook |publisher=Liverpool University Press |isbn=978-1-78138-264-6 |name-list-style=amp}} *{{cite book |last=Matthews |date=2007 |first=Rupert |title=The Battle of Crecy: A Campaign in Context |url=https://archive.org/details/battleofcrecy0000matt |publisher=Spellmount |place=Stroud, Gloucestershire |isbn=978-1-86227-369-6}} *Reid, Peter (2007). ''A Brief History of Medieval Warfare: The Rise and Fall of English Supremacy at Arms, 1314–1485''. Philadelphia: Running Press. *Rogers, Clifford J. (2010). ''Essay on Medieval Military History: Strategy, Military Revolution, and the Hundred Years War''. Surrey, UK: Ashgate Variorum. {{ISBN|978-0-7546-5996-9}}. {{OCLC|461272357}}. {{refend}} ===Primarni viri=== *Avesbury, Robert of. ''De gestis mirabilibus regis Edwardi Tertii''. Edited by Edward Maunde Thompson. London: Rolls Series, 1889. *''French Chronicle of London''. Edited by G. J. Aungier. Camden Series XXVIII, 1844. *''Rotuli Parliamentorum''. Edited by J. Strachey et al., 6 vols. London: 1767–1783. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam bitk]] {{kategorija v Zbirki|Battle of Crécy}} [[Kategorija:Bitke v Franciji]] [[Kategorija:Bitke angleško-francoskih vojn]] [[Kategorija:Bitke Anglije]] [[Kategorija:Bitke Francije]] [[Kategorija:Bitke leta 1346]] [[Kategorija:Bitke stoletne vojne]] [[af:Crécy-en-Ponthieu]] {{normativna kontrola}} nvx8gtdq3twp35wukfc6dsqt3cqmexu 0 199848 6676094 6667849 2026-05-15T13:29:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676094 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 501 do 1000. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names'') in njegovim predhodnikom ''Imena malih planetov'' (''The Names of the Minor Planets''), ki ga je pripravil [[Paul Herget]] (označeno s [H]). {| border=0 cellpadding=5 align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 501–600 |- | [[501 Urhixidur]] || 1903 LB || oseba v [[roman]]u ''[[Auch Einer]]'' [[Nemci|nemškega]] pisatelja [[Friedrich Theodor Vischer|Friedricha Theodorja Vischerja]] (1807 - 1887), [H] |- | [[502 Sigune]] || 1903 LC || oseba iz epske pesnitve ''[[Titurel]]'' [[Wolfram von Eschenbach|Wolframa von Eschenbacha]] (okoli 1170 – okoli 1220) [H] |- | [[503 Evelyn]] || 1903 LF || Evelyn Smith Dugan, odkriteljeva mati [H] |- | [[504 Cora]] || 1902 LK || [[Kora (mitologija)|Kora]], žena enega izmed štirih sinov [[Pirua Wiracocha]], boga stvarnika v [[inkovska mitologija|inkovski mitologiji]] <ref>[http://scully.cfa.harvard.edu/~cgi/ShowCitation.COM?num=5056 504 Cora]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [H] |- | [[505 Cava]] || 1902 LL || [[Cava (mitologija)|Cava]], oseba v [[inkovska mitologija|inkovski mitologiji]] [H] |- | [[506 Marion]] || 1903 LN || Marion Orcutt, odkriteljev bratranec <ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id20.html |title=506 Marion |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2011-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110525140223/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id20.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[507 Laodica]] || 1903 LO || [[Laodica]], hčerka [[Priam]]a in [[Hecuba|Hekube]]<ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id21.html |title=507 Laodica |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2005-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051230173624/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id21.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[508 Princetonija]] || 1903 LQ || [[Univerza Princeton]] [H] |- | [[509 Iolanda]] || 1903 LR || ([H] nima pojasnila) |- | [[510 Mabella]] || 1903 LT || Mabel Loomis Todd, hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a in [[matematik]]a [[Elias Loomis|Eliasa Loomisa]], žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[David Peck Todd|Davida Todda]]] [H] |- | [[511 Davida]] || 1903 LU || [[David Peck Todd]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[512 Taurinensis]] || 1903 LV || Taurinum, staro ime za [[Torino]], [[Italija]] [H] |- | [[513 Centesima]] || 1903 LY || odkriteljev 100-ti odkriti asteroid [H] |- | [[514 Armida]] || 1903 MB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Armida (Gluck)]]'' [[Christoph Willibald Gluck|Willibalda Glucka]] [H] |- | [[515 Athalia]] || 1903 ME || [[Athalia]], kraljica [[Judje|Judov]] v bibliji [H] |- | [[516 Amherstia]] || 1903 MG || [[Amherst College]], alma mater odkritelja [H] |- | [[517 Edith]] || 1903 MH || Edith Dugan Eveleth, odkriteljeva sestra [H] |- | [[518 Halawe]] || 1903 MO || [[halva]], vrsta arabske slaščice, ki jo je imel odkritelj zelo rad [H] |- | [[519 Sylvania]] || 1903 MP || gozdovi, skozi katere je kot majhen deček hodil odkritelj [H] |- | [[520 Franziska]] || 1903 MV || ([H] nima pojasnila) |- | [[521 Brixia]] || 1904 NB || [[latinščina|latinsko]] ime za mesto [[Brescia]], [[Italija]], rojstni kraj človeka, ki je določil tirnico, [[Emilio Bianchi]] [H] |- | [[522 Helga]] || 1904 NC || ([H] samo navaja "Imenoval ga je Lt. Th. Lassen, človek, ki je izračunal tirnico";<ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1905AN....169..363. 522 Helga]</ref>) |- | [[523 Ada]] || 1904 ND || Ada Helme, šolska prijateljica in soseda odkritelja [H] |- | [[524 Fidelio]] || 1904 NN || psevdonim Leonore v [[opera|operi]] ''[[Fidelio]]'' [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]] [H] |- | [[525 Adelaide]] || 1908 EKa || kraljica [[Adelaida iz Saško-Meiningenskega|Adelaida]], spremnljevalka kralja [[William IV|Williama IV.]] ([H] ne navaja ničesar) To ime je najprej uvedel [[Max Wolf]] asteroid so pozneje izgubili, ko so našli asteroid, ki je bil isto telo so ga imenovali [[1171 Rustawhelia]]; pozneje so ugotovili, da je to že prej odkriti asteroid in je novi odkritelj [[Joel Hastings Metcalf|J. H. Metcalf]] uporabljal staro ime |- | [[526 Jena]] || 1904 NQ || mesto [[Jena]], [[Nemčija]], ob srečanju ''Astronomske družbe'' (Astronomische Gesellschaft) v letu 1905 <ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1906AN....172Q.287. 526 Jena]</ref> [H] |- | [[527 Euryanthe]] || 1904 NR || vloga v [[opera|operi]] ''[[Euryanthe]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H] |- | [[528 Rezia]] || 1904 NS || vloga v [[opera|operi]] ''[[Oberon (opera)|Oberon]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H] |- | [[529 Preziosa]] || 1904 NT || oseba v kratki zgodbi ''La Gitanilla'' [[Miguel de Cervantes|Cervantesa]]' |- | [[530 Turandot]] || 1904 NV || vloga v [[opera|operi]] ''[[Turandot (opera)|Turandot]]'' [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]] [H] |- | [[531 Zerlina]] || 1904 NW || vloga v [[opera|operi]] ''[[Don Giovanni]]'' [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] [H] |- | [[532 Herculina]] || 1904 NY || ([H] pravi samo "imenoval ga je [[Elia Millosevich]] iz Observatorija Collegio Romano" <ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1905AN....167...45M AN 167, 45]</ref> |- | [[533 Sara]] || 1904 NZ || prijatelj odkritelja [H] |- | [[534 Nassovia]] || 1904 OA || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Nassau Hall]], najstarejšo stavbo na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]] [H] |- | [[535 Montague]] || 1904 OC || [[Montague, Massachusetts]], rojstni kraj odkritelja [H] |- | [[536 Merapi]] || 1904 OF || [[Mount Merapi, West Sumatra|Mount Merapi]], [[Sumatra]], kraj večjega števila ekspedicij za opazovanje sončevega mrka [[17. maj]]a [[1901]] [H] |- | [[537 Pauly]] || 1904 OG || [[Max Pauly (optician)|Max Pauly]], [[nemci|nemški]] [[poslovnež]] v tovarni sladkorja im amaterski [[optik]], ki ga je [[Ernst Abbe]] ([[Nemci|nemški]] fizik) nastavil kot vodjo novo ustanovljenega oddelka za astronomijo pri firmi [[Zeiss]], da bi oblikoval in proizvajal [[leča (optika)|leče]] za [[teleskop]]e [H] |- | [[538 Friederike]] || 1904 OK || prijateljica odkritelja [H] |- | [[539 Pamina]] || 1904 OL || vloga v [[opera|operi]] ''[[Čarobna piščal]]'' [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] [H] |- | [[540 Rosamunde]] || 1904 ON || vloga v [[opera|operi]] ''[[Rozamunda (opera)|Rozamunda]]'' [[Franz Schubert|Franza Schuberta]] [H] |- | [[541 Deborah]] || 1904 OO || [[Deborah]], biblijska prerokinja [H] |- | [[542 Susanna]] || 1904 OQ || prijateljica odkritelja [H] |- | [[543 Charlotte]] || 1904 OT || prijateljica odkritelja [H] |- | [[544 Jetta]] || 1904 OU || [[Jetta]], legendarna oseba iz [[Heidelberg]]a [H] |- | [[545 Messalina]] || 1904 OY || [[Messalina]], rimska vladarica [H] |- | [[546 Herodias]] || 1904 PA || [[Herodias]], biblijska princesa, soproga [[Herod Antipas|Heroda Antipasa]] [H] |- | [[547 Praxedis]] || 1904 PB || oseba v delu ''[[Ekkehard]]'', [[Nemci|nemškega]] [[pesnik]]a [[Joseph Viktor von Scheffel|Victorja von Scheffela]] [H] |- | [[548 Kressida]] || 1904 PC || [[Cressida]], trojanska princesa, vloga v igri ''[[Troilus and Cressida]]'', [[Shakespeare]] [H] |- | [[549 Jessonda]] || 1904 PK || oseba v [[opera|operi]] ''[[Jesonda (opera)|Jesonda]]'', [[Nemci|nemškega [[skladatelj]]a, [[violinist]]a in [[dirigent]]a [[Louis Spohr|Louisa Spohra]] [H] |- | [[550 Senta]] || 1904 PL || vloga v [[opera|operi]] ''[[Večni mornar (opera)|Leteči Holandec]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H] |- | [[551 Ortrud]] || 1904 PM || žena Feredericka iz Telramunda v [[opera|operi]] ''[[Lohengrin (opera)|Lohengrin]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] <ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id22.html |title=551 Ortrud |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2004-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20040904075255/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id22.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[552 Sigelinde]] || 1904 PO || vloga v [[opera|operi]] ''Valkire'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H] |- | [[553 Kundry]] || 1904 PP || vloga v [[opera|operi]] ''[[Parsifal (opera)|Parsifal]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H] |- | [[554 Peraga]] || 1905 PS || [[Peraga]], [[Italija]], [H] |- | [[555 Norma]] || 1905 PT || vloga v [[opera|operi]] ''[[Norma (opera)|Norma]]'' [[Vincenzo Bellini|Vincenza Bellinija]] [H] |- | [[556 Phyllis]] || 1905 PW || [[Phyllis]], princesa iz [[grška mitologija|grške mitologije]], ki je ljubila [[Demofon (mitologija)|Demofona]], sin [[Tezej]] [H] |- | [[557 Violetta]] || 1905 PY || vloga v [[opera|operi]] ''[[Traviata]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H] |- | [[558 Carmen]] || 1905 QB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Karmen (opera)|Karmen]]'' [[Georges Bizet|Georgesa Bizeja]] [H] |- | [[559 Nanon]] || 1905 QD || ''[[Nanon]]'', [[operetta]] [[Nemci|nemško]]-[[Avstrijci|avstrijskega]] [[skladatelj]]a iz 19. stoletja [[Richard Genée|Richarda Genéeja]] [H] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#559%20Nanon |title=559 Nanon |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227020239/http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#559%20Nanon |url-status=dead }}</ref> |- | [[560 Delila]] || 1905 QF || [[Delilah]], Biblical character, set to music by [[Saint-Saëns]] in his ''[[Samson and Delilah (opera)|Samson et Délila]]'' [H] |- | [[561 Ingwelde]] || 1905 QG ||vloga v [[opera|operi]] ''[[Ingwelde]]'' [[Max von Schillings|Maxa von Schillingsa]] (?) ([H] pravi samo «nemško žensko ime») |- | [[562 Salome]] || 1905 QH || [[Salomé]], biblijska hčerka[[Herod Veliki|Heroda Velikega]], vloga v [[opera|operi]] ''[[Salome (opera)|Salome]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]], napisane po igri [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]] (''[[Salome (igra)|Salomé]]'' [H] |- | [[563 Suleika]] || 1905 QK || iz zbirke lirskih pesmi [[Johann Wolfgang von Goethe|Johanna Wolfganga Goetheja]]'s ''[[Zahodnovzhodni divan]]'' [H] <ref>[http://gutenberg.spiegel.de/goethe/divan/divan081.htm 563 Sulejka]</ref> |- | [[564 Dudu]] || 1905 QM || iz dela ''Tako je govoril [[Zaratustra]]'' [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Friedricha Nietzscheja]]([[Nemci|nemški]] [[filozof]]) [H] |- | [[565 Marbachia]] || 1905 QN || [[Marbach]], mesto v [[Nemčija|Nemčiji]] [H] |- | [[566 Stereoskopia]] || 1905 QO || [[stereo komparator]], naprava, ki jo uporabljajo [[astronom]]i za iskanje astronomskih teles (npr. Asteroidov) na posnetkih določenega predela neba v različnih časih na fotografskih ploščah [H] |- | [[567 Eleutheria]] || 1905 QP || [[Eleutheria]], starogrški festival, povečen Zeusu Eleuteriusu, « zagovorniku svobode » [H] |- | [[568 Cheruskia]] || 1905 QS || [[Cheruskia]], študentska bratovščina na [[Univerza Ruprecht Karl Heidelberg|Univerza Heidelberg]], imenovana po strem [[Germani|germanskem plemenu [[Herusci]] [H] |- | [[569 Misa]] || 1905 QT || [[Misa]], grško božanstvo v [[orfizem|orfizmu]] (verovanja povezana z mističnim poetom [[Orfej]]em [H] |- | [[570 Kythera]] || 1905 QX || [[Kythira]], [[Grčija|grški]] otok [H] <ref>[http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1914AN....196..137C 570 Kythera]</ref> |- | [[571 Dulcinea]] || 1905 QZ || [[Dulčineja]], oseba v [[roman]]u ''[[Don Kihot]]'' [[Cervantes]]a [H] |- | [[572 Rebekka]] || 1905 RB || mlada ženska iz [[Heidelberg]]a [H] (možno je, da ime izhaja tudi iz začasne oznake: '''R'''e'''b'''ekka) |- | [[573 Recha]] || 1905 RC || oseba v igri ''[[Beli Natan]]'' (Nathan der Weise) [[Gotthold Ephraim Lessing]] ([H] navaja «Recha, mesto v Palestini») (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''R'''e'''c'''ha) |- | [[574 Reginhild]] || 1905 RD || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H], (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: ('''R'''eginhil'''d''') |- | [[575 Renate]] || 1905 RE || (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: ('''Re'''nate) ([H] nima razlage) |- | [[576 Emanuela]] || 1905 RF || prijteljica odkritelja [H] |- | [[577 Rhea]] || 1905 RH || [[Reja (motoligija)|Reja]], [[Titan (mitologija)|titanka]] v grški mitologiji [H] (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''Rh'''ea) |- | [[578 Happelia]] || 1905 RZ || [[Carl Happel]], [[Nemci|nemški]] [[slikar]] in dobrotnik (darovalec) [[Observatorij Heidelberg|Observatoriju Heidelberg]], laboratorij Happel se imenuje po njem <ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id24.html |title=578 Happelia |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2004-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041027100608/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id24.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[579 Sidonia]] || 1905 SD || vloga v [[opera|operi]] ''[[Armida (opera)|Armida]]'' [[Christoph Willibald Gluck|Christopherja Willibalda Glucka]] (možno je tudi, da ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''S'''i'''d'''onia) [H] |- | [[580 Selene]] || 1905 SE || [[Selene]], boginja [[Luna|Lune]] v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H] |- | [[581 Tauntonia]] || 1905 SH || [[Taunton, Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kraj odkritja [H] |- | [[582 Olympia]] || 1906 SO || [[Olimpija]], [[Grčija]] [H] |- | [[583 Klotilde]] || 1905 SP || hčerka [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]], ki je bil direktor observatorija, kjer je bil asteroid odkrit [H] |- | [[584 Semiramis]] || 1906 SY || [[Semiramis]], asirska kraljica [H] |- | [[585 Bilkis]] || 1906 TA || Bilqis, Balqis ali Balkis, ime [[Kraljica iz Šebe|kraljice iz Šebe]] v [[Koran]]u <ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id25.html |title=585 Bilkis |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2015-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150108150955/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id25.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[586 Thekla]] || 1906 TC || Sveta Tekla [H] |- | [[587 Hypsipyle]] || 1906 TF || [[Hypsipyle]], kraljica Lemnosa, mati dvojčkov [H] |- | [[588 Achilles]] || 1906 TG || [[Achilles]], bojevnik v [[grška mitologija|grški mitologiji]] [H] |- | [[589 Croatia]] || 1906 TM || [[Hrvaška]], država [H] |- | [[590 Tomyris]] || 1906 TO || [[Tomyris]], kraljica [[Masagetajcev]] [H] |- | [[591 Irmgard]] || 1906 TP || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] |- | [[592 Bathseba]] || 1906 TS || [[Bathsheba]], žena [[Urias]]a, mati [[Solomon]]a [H] |- | [[593 Titania]] || 1906 TT || [[Titania (Fairy Queen)|Titania]], kraljica ferij (možno je tudi, da ideja za ime izvira iz [[začasno označevanje nebesnih teles|začasne oznake]]: '''T'''i'''t'''ania) [H] |- | [[594 Mireille]] || 1906 TW || ''[[Mireille (opera)|Mireille]]'' (''Mirèio'' in the original [[Occitan language|Provençal]]), a narrative poem by French poet [[Frédéric Mistral]], the source of inspiration for the opera of that name by the French composer [[Charles Gounod]] [H] |- | [[595 Polyxena]] || 1906 TZ || [[Polyxena]], trojanska princesa, hčerka [[Priam]]a in [[Hekuba|Hekube]] [H] |- | [[596 Scheila]] || 1906 UA || [[Angleži|angleški]] [[študent]] na [[Univerza Ruprecht Karl v Heidelbergu|Univerza v Heidelbergu]], prijatelj odkritelja [H] |- | [[597 Bandusia]] || 1906 UB || [[Bandusia]], vodnjek blizu [[Polezzo|Polezza]], [[Apulija]] v [[Italija|Italiji]] [H] |- | [[598 Octavia]] || 1906 UC || [[Claudia Octavia]], rimska cesarica, polsestra in prva žena [[Nero]]na [H] |- | [[599 Luisa]] || 1906 UJ || ([H] nima pojasnila) |- | [[600 Musa]] || 1906 UM || [[muza]] v grški mitologiji [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 601–700 |- | [[601 Nerthus]] || 1906 UN || [[Nerthus]], [[Germanija|germansko]]-[[Skandinavij|skandinavska]] mati boginja [H] |- | [[602 Marianna]] || 1906 TE || ([H] nima pojasnila) |- | [[603 Timandra]] || 1906 TJ || [[Timandra (mitologija)|Timandra]], ženska iz grške mitologije, sestra [[Helena (mitologija)|Helene]], mati [[Evander (mitologija)|Evandra]] [H] |- | [[604 Tekmessa]] || 1906 TK || [[Tecmessa]], ženska iz grške mitologije, hčerka [[Frigija|frigijske]] princese [[Teubrantes]], očaral jo je [[Ajak (mitologija)|Ajaks]], by whom she had a son, [[Eurysaces]] [H] |- | [[605 Juvisia]] || 1906 UU || [[Juvisy-sur-Orge]], [[Francija]], kjer je bil observatorij [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] [H] |- | [[606 Brangäne]] || 1906 VB || vloga v [[opera|operi]] ''[[Tristan in Izolda]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]], služabnica Izolde [H] |- | [[607 Jenny]] || 1906 VC || Jenny Adolfine Kessler, prijateljica odkritelja, ob priliki njene zaroke (glej 608) [H] |- | [[608 Adolfine]] || 1906 VD || Jenny Adolfine Kessler, prijateljica odkritelja, ob priliki njene zaroke (glej 607) [H] |- | [[609 Fulvia]] || 1906 VF || [[Fulvia]], rimska cesarica, žena [[Mark Antonij|Marka Antonija]] [H] |- | [[610 Valeska]] || 1906 VK || nemško žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''ales'''k'''a) ([H] nima pojasnila) |- | [[611 Valeria]] || 1906 VL || žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''a'''l'''eria) ([H] nima pojasnila) |- | [[612 Veronika]] || 1906 VN || nemško žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''V'''ero'''n'''ika) [H] |- | [[613 Ginevra]] || 1906 VP || nemško žensko ime [H] (možno je tudi, da se imenuje po [[Guinevere]], ženi [[kralj Artur|kralja Arturja]]) |- | [[614 Pia]] || 1906 VQ || nemško žensko ime [H], možno je tudi, da se imenuje po Observatoriju Pia v [[Trst]]u, to je zasebni observatorij [[Johann Nepomuk Krieger|Johanna Nepomuka Kriegerja]] (1865-1902), [[Nemci|nemški]] amaterski [[astronom]] in [[selenografija|selenograf]] (raziskovalec Lune) |- | [[615 Roswitha]] || 1906 VR || [[Roswitha von Gandersheim]], [[Nemci|nemška]] pesnica [H] |- | [[616 Elly]] || 1906 VT || [[Elly Boehm]] (Elly Meyer-Ellès), prevajalka, žena [[Karl Boehm|Karla Boehma]], [[Nemci|nemškega]] [[matematik]]a [H] |- | [[617 Patroclus]] || 1906 VY || [[Patroklej (mitologija)|Patroklej]], bojevnik v grški mitologiji [H], in [[Menoetius]], sin Japeta in Klimene za drugo komponento v binarnem sistemu asteroidov ([[(617) Patroclus I Menoetius]]) |- | [[618 Elfriede]] || 1906 VZ || ([H] nima obrazložitve) |- | [[619 Triberga]] || 1906 WC || mesto [[Triberg v Schwarzwaldu]] v deželi [[Baden-Württemberg]], [[Nemčija]] [H] |- | [[620 Drakonia]] || 1906 WE || [[Univerza Drake]], [[Iowa]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer so izračunavali tirnice asteroidov [H] |- | [[621 Werdandi]] || 1906 WJ || [[Verdandi]], ena izmed [[Norna|Norn]] v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] ([H] nima obrazložitve) |- | [[622 Esther]] || 1906 WP || [[Esther]], herojka iz Biblije [H] |- | [[623 Chimaera]] || 1907 XJ || [[Himera (gora)|gora Himera]] v antični [[Lucija|Luciji]] (anatolija), kjer bi naj živela [[Himera]], pošast iz grške mitologije [H] |- | [[624 Hektor]] || 1907 XM || [[Hector]], heroj iz [[Troja|Troje]] [H] |- | [[625 Xenia]] || 1907 XN || žensko ime, možno je, da je idejo dala začasna oznaka ('''X'''e'''n'''ia) [H] |- | [[626 Notburga]] || 1907 XO || Sveta Notburga, oseba iz doline Neckar, kjer so asteroid odkrili [H] |- | [[627 Charis]] || 1907 XS || [[Harita]], boginja iz grške mitologije, ena izmed treh gracij [H] |- | [[628 Christine]] || 1907 XT || odkriteljeva žena [H] |- | [[629 Bernardina]] || 1907 XU || ([H] nima obrazložitve) |- | [[630 Euphemia]] || 1907 XW || Sveta Euphemia [H] |- | [[631 Philippina]] || 1907 YJ || Philipp Kessler, prijatelj odkritelja, ob njegovi zaroki (glejo 634, spodaj) [H] |- | [[632 Pyrrha]] || 1907 YX || [[Pyrrha]], wife of Deukalion, Greek mythological woman [H] |- | [[633 Zelima]] || 1907 ZM || [[Nemčija|nemško]] žensko ime, možno je, da je idejo za ime dala začasna oznaka ('''Z'''eli'''m'''a) [H] |- | [[634 Ute]] || 1907 ZN || prijateljica odkritelja, ob njeni zaroki (glej tudi 631, zgoraj) [H] |- | [[635 Vundtia]] || 1907 ZS || [[Wilhelm Wundt]], [[Nemci|nemški]] [[psiholog]] [H] |- | [[636 Erika]] || 1907 XP || ([H] nima pojasnila) |- | [[637 Chrysothemis]] || 1907 YE || [[Chrysothemis]], hčerka [[Agamemnon]]a, oseba v [[Sofoklej]]evi' ''[[Elektra (Sofoklej)|Elektri]]'' [H] |- | [[638 Moira]] || 1907 ZQ || [[Moirae|Moira]], boginja usode iz grške mitologije [H] |- | [[639 Latona]] || 1907 ZT || [[Leto|Latona]], boginja v rimski mitologiji, hčerka [[Titan (mitologija)|titana]] [[Kojos (mitologija)|Kojosa]], ljubica Jupitra, mati [[Apoln (mitologija)|Apolona]] in [[Diana (mitologija)|Diane]] [H] |- | [[640 Brambilla]] || 1907 ZW || roman ''[[Princesa Brambilla]]'', [[E. T. A. Hoffmann]]a [H] |- | [[641 Agnes]] || 1907 ZX || ([H] nima pojasnila) |- | [[642 Clara]] || 1907 ZY || ena izmed odkriteljevih gospodinj [H] |- | [[643 Scheherezade]] || 1907 ZZ || [[Šeherazada]], legendarna pripovedovalka zgodb iz [[Tisoč in ena noč|Tisoč in ene noči]] [H] |- | [[644 Cosima]] || 1907 AA || [[Cosima Wagner]], hčerka [[Franz Liszt|Franza Liszta]], [[madžari|madžarskega]] [[pianist]]a in skladatelja in druga žena [[Nemci|nemškega skladatelja [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H] |- | [[645 Agrippina]] || 1907 AG || [[Agrippina]], dve rimski plemkinji <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 645 Agripina]</ref> ([H] nima pojasnila) |- | [[646 Kastalia]] || 1907 AC || [[Castalia]], [[nimfa]] iz grške mitologije, ki jo je [[Apolon]] spremnil v goro ob vznožju [[Parnas]]a [H] |- | [[647 Adelgunde]] || 1907 AD || princesa [[Adelgunda Bavarska]]? ([H] nima pojasnila) |- | [[648 Pippa]] || 1907 AE || oseba v [[roman]]u [[Gerhardt Hauptmann|Gerhardta Hauptmanna]] [H] |- | [[649 Josefa]] || 1907 AF || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] |- | [[650 Amalasuntha]] || 1907 AM || [[Amalasuntha]], kraljica [[Ostrogoti|Ostrogotov]] , hčerka [[Teodor Veliki|Teodorja Velikega]] [H] |- | [[651 Antikleia]] || 1907 AN || [[Anticlea]], žena Learta, mati grškega heroja [[Odisej]]a [H] |- | [[652 Jubilatrix]] || 1907 AU || 60-letnica cesarja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]], ob odkritju asteroida [H] |- | [[653 Berenike]] || 1907 BK || kraljica [[Berenika II. Egipčanska]] ([H] nima pojasnila) |- | [[654 Zelinda]] || 1908 BM || hčerka [[Ulisse Dini]] ([H] ima samo« nemško žensko ime »), ali nečakinja [[Francozi|francoskega]] [[astronom]]a [[Nicolas Camille Flammarion|Nicolasa Camilla Flammariona]] (hčerka njegove sestre Berte) <ref>[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#654%20Zelinda 654 Zelinda]</ref> |- | [[655 Briseïs]] || 1907 BF || [[Briseis]], mitološki [[troja]]nski suženj ([H] nima pojasnila) |- | [[656 Beagle]] || 1908 BU || [[Charles Darwin|Darwinova]] ladja [[HMS Beagle]] [H] |- | [[657 Gunlöd]] || 1908 BV || [[Gunnlod]], velikanka iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] ([H] nima pojasnila) |- | [[658 Asteria]] || 1908 BW || [[Asteria]], različne osebe iz grške mitologije ([H] nima pojasnila) |- | [[659 Nestor]] || 1908 CS || [[Nestor (mythology)|Nestor]], mitološki grški kralj ([H] navaja samo čas imenovanja) |- | [[660 Crescentia]] || 1908 CC || junakinja iz nemške legende, varianta srednjeveške zgodbe o [[Genevieva Brabantska]] iz ''Zgodovina kraljice Crescentije'', osnovane na pesnitvi iz 12. stoletja v ''Cesarski kroniki'' [H] |- | [[661 Cloelia]] || 1908 CL || [[Cloelia]], legendarna rimska ženska (?) ([H] nima pojasnila) |- | [[662 Newtonia]] || 1908 CW || [[Isaac Newton]], [[Angleži|angleški]] [[fizik]] [H] |- | [[663 Gerlinde]] || 1908 DG || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] |- | [[664 Judith]] || 1908 DH || biblijska ženska, opisana v igri ''[[Judita (igra)|Judita]]''in [[Friedrich Hebbel|Friedricha Hebbela]] [H] |- | [[665 Sabine]] || 1908 DK || [[francija|francosko]] žensko ime ([H] nima pojasnila) |- | [[666 Desdemona]] || 1908 DM || [[Desdemona (Othello)|Desdemona]], oseba v [[Shakespeare|Shakespearovi]] [[tragedija|tragediji]]''[[Othelo|Othelu]]'' (možno je, da ime spominja tudi na začasno oznako: '''D'''esde'''m'''ona) [H] |- | [[667 Denise]] || 1908 DN || [[Francija|francosko]] žensko ime [H] (možno je tudi, da ime spominja na začasno ime: '''D'''e'''n'''ise) |- | [[668 Dora]] || 1908 DO || prijatelj odkriteljeve žene [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''Do'''ra) |- | [[669 Kypria]] || 1908 DQ || ''[[Kypria]]'', pesnitev, ki jo včasih pripisujejo [[Homer]]ju, in je služila kot uvod v [[Iliada|Ilijado]] [H] |- | [[670 Ottegebe]] || 1908 DR || oseba v igri ''[[Ubogi Heinrich]]'' [[Gerhardt Hauptmann|Gerhardta Hauptmanna]] [H] |- | [[671 Carnegia]] || 1908 DV || The [[Inštitut Carnegie]] v [[Washington]]u, osnoval ga je [[Andrew Carnegie]], na [[Škotska|Škotskem]] rojeni [[Američani|Američan]], [[poslovnež]] in [[človekoljubje|filantrop]] [H] |- | [[672 Astarte]] || 1908 DY || [[Ashtart]], [[Fenicija|feničanska]] boginja ljubezni in plodnosti [H] |- | [[673 Edda]] || 1908 EA || [[Edda]], zbirka nordijskih mitov [H] |- | [[674 Rachele]] || 1908 EP || žena [[Italijani|italijanskega]] [[astronom]]a [[Emilio Bianchi|Emilija Biancha]], ki je izračunaval tirnice [H] |- | [[675 Ludmilla]] || 1908 DU || vloga v [[opera|operi]] ''[[Ruslan in Ljudmila]]'' [[Mikhail Glinka|Mikhaila Glinke]] ([H] nima pojasnila) |- | [[676 Melitta]] || 1909 FN || atiška oblika grškega imena [[Melisa]], ki jo je [[nimfa]] spremenila v [[čebela|čebelo]] (spominja tudi na odkriteljevo ime Melotte) [H] |- | [[677 Aaltje]] || 1909 FR || [[Aaltje Noordewier-Reddingius]], [[Nizozemci|nizozemski]] pevec <ref>[http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html 677 Aaltje]</ref> [H] |- | [[678 Fredegundis]] || 1909 FS || ''[[Fredegundis]]'', [[opera]], ki opisuje življenje Fredegunde (Fredegunda, Fredegundis, Fredigundis, Frédégonde), ki jo je pričel [[Francozi|francoski]] skladatelj [[Ernest Guirand]] in končal [[Saint-Saëns]] [H] |- | [[679 Pax]] || 1909 FY || [[Pax (mythology)|Pax]], boginja iz rimske mitologije [H] |- | [[680 Genoveva]] || 1909 GW || glavna oseba v igri [[Nemci|nemškega]] dramatika ''[[Genovefa]]'' [[Friedrich Hebbel|Friedricha Hebbela]] [H] |- | [[681 Gorgo]] || 1909 GZ || [[Gorgo]], kraljica [[Šparta|Šparte]] iz 5. stoletja p.n. št., hčerka Kleomenesa in žena Leonida |- | [[682 Hagar]] || 1909 HA || [[Hagar]], ženska iz Bibilje (Genesis XXI 14) [H] |- | [[683 Lanzia]] || 1909 HC || [[Heinrich Lanz]], [[Nemci|nemški]] industrialec, ki je podpiral osnovanje akademije znanosti v Heidelbergu <ref>{{Navedi splet |url=http://members.dslextreme.com/users/rstephens/PDFFiles/683_Lanzia.pdf |title=683 Lanzia |accessdate=2009-01-27 |archive-date=2007-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071005233432/http://members.dslextreme.com/users/rstephens/PDFFiles/683_Lanzia.pdf |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[684 Hildburg]] || 1909 HD || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''H'''il'''d'''burg) |- | [[685 Hermia]] || 1909 HE || ? (možno je, da se imenuje po eni izmed vlog v igri ''[[Sen kresne noči]]'' [[Shakespear]]ja; ([H] nima pojasnila) možno je tudi , da je idejo za ime dala začasna oznaka: '''He'''rmia) |- | [[686 Gersuind]] || 1909 HF || oseba v igri ''[[Gersuind]]'' [[Gerhart Hauptmann|Gerharta Hauptmanna]] [H] |- | [[687 Tinette]] || 1909 HG || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[688 Melanie]] || 1909 HH || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[689 Zita]] || 1909 HJ || princesa [[Zita Bourbon-Parmska]], žena vladarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] [H] |- | [[690 Wratislavia]] || 1909 HZ || [[latinščina|latinski]] izraz za [[Wrocław]], danes na [[Poljska|Poljskem]] [H] |- | [[691 Lehigh]] || 1909 JG || [[Univerza Lehigh]], kjer je bil računar [[Joseph B. Reynolds|J. B. Reynolds]] [H] |- | [[692 Hippodamia]] || 1901 HD || [[Hippodamia]], mitološki prednik [[Agamemnon]]a in žena [[Pelops]]a [H] (možno je tudi, da ime izhaja iz začasnega imena: '''H'''ippo'''d'''amia) |- | [[693 Zerbinetta]] || 1909 HN || vloga v [[opera|operi]] ''[[Ariadna iz Naksosa]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]] [H] |- | [[694 Ekard]] || 1909 JA || [[Univerza Drake]], [[Združene države Amerike|ZDA]] ('Drake' zapisano nazaj), kjer sta bila določevalca (račúnar) tirnice ([[Seth Barnes Nicholson|S. B. Nicholson]] in njegova žena) [H] |- | [[695 Bella]] || 1909 JB || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[696 Leonora]] || 1910 JJ || Mary Leonora Snow, žena določevalca tirnice (Arthur Snow) [H] |- | [[697 Galilea]] || 1910 JO || [[Galileo Galilei]], ob 330-letnici odkritja [[Galilejevi sateliti|Galilejevih lun]] ([[Jupiter]]) [H] |- | [[698 Ernestina]] || 1910 JX || Ernst Wolf, sin odkritelja [H] |- | [[699 Hela]] || 1910 KD || [[Hel (mitologija)|Hel]], boginja smrti v nordijski mitologiji [H] |- | [[700 Auravictrix]] || 1910 KE || [[latinščina|latinski]] izraz za 'zmaga proti vetru' (v čast prvega poleta [[cepelin]]a v letu [[1911]]) [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 701–800 |- | [[701 Oriola]] || 1910 KN || ptič kobilar ali ''Oriolus oriolus'' [H] |- | [[702 Alauda]] || 1910 KQ || [[rod (biologija)|rod škrjancev]] z imenom ''Alauda'' [H] |- | [[703 Noëmi]] || 1910 KT || Noemi, biblijska junakinja iz knjige o [[Rut (knjiga)|Rut]] (osma knjiga [[Stara zaveza|Stare zeveze]]) [H] |- | [[704 Interamnia]] || 1910 KU || [[latinščina|latinski]] izraz za kraj [[Terni]] (Teramo), [[Italija]], rojstni kraj odkritelja (več rimskih mest se je imenovalo Interamnia, kar je pomenilo "med dvema rekama") [H] <ref>[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#704%20Interamnia 704 Interamnia]</ref> |- | [[705 Erminia]] || 1910 KV || komična [[opereta]] ''[[Erminija]]'', Edwarda Jacobovskega [H] |- | [[706 Hirundo]] || 1910 KX || [[rod (biologija)|rod]] [[lastovka|lastovk]] z imenom ''Hirundo'' [H] |- | [[707 Steïna]] || 1910 LD || Mr. Steïn, dobrotnik [[Observatorij Breslau|Observatorija Breslau]] [H] |- | [[708 Raphaela]] || 1911 LJ || [[Raphael Bischoffsheim]], [[Francozi|francoski]] [[bankir]] in [[filantropija|filantrop]], ustanovitelj [[Observatorij v Nici|Observatorija v Nici]] (Nice Observatory) [H] |- | [[709 Fringilla]] || 1911 LK || [[rod (biologija)|rod]] [[ščinkavec|ščinkavcev]] z imenom ''Fringilla'' [H] |- | [[710 Gertrud]] || 1911 LM || vnukinja odkritelja ([H] nima pojasnila) |- | [[711 Marmulla]] || 1911 LN || možno, je ime izvira iz [[Nemčija|nemške]] besede ''marmel'' ([[marmor]]) ([H] nima pojasnila) |- | [[712 Boliviana]] || 1911 LO || [[Simón Bolívar]], južno-ameriški revolucionar [H] |- | [[713 Luscinia]] || 1911 LS || [[rod (biologija)|rod]] [[slavec|slavcev]] z imenom ''Luscinia'' [H] |- | [[714 Ulula]] || 1911 LW || [[rod (biologija)|rod]] [[Sove|sov]] z imenom ''Ulula'' [H] |- | [[715 Transvaalia]] || 1911 LX || [[Transvaal]], [[Južna Afrika]]; prvi asteroid, odkrit iz Južne Afrike [H] |- | [[716 Berkeley]] || 1911 MD || [[Univerza Kalifornije, Berkeley]] [H] |- | [[717 Wisibada]] || 1911 MJ || [[Wiesbaden]], [[Nemčija]], kjer je bil odkritelj [[Franz Kaiser]] rojen <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 717 Wisibada]</ref> [H] |- | [[718 Erida]] || 1911 MS || hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Armin Otto Leuschner|Armina Otta Leuschnerja]] [H] |- | [[719 Albert]] || 1911 MT || baron [[Albert Salomon von Rothschild]], dobrotnik [[Observatorija Dunaj|Observatorija na Dunaju]] [H] |- | [[720 Bohlinia]] || 1911 MW || [[Karl Petrus Theodor Bohlin]], [[Švedi|švedski]] [[astrnom]], ob 65. rojstnem dnevu [H] |- | [[721 Tabora]] || 1911 MZ || prekooceanska ladja ''[[Tabora]]'', ki opravila obisk med astronomsko konferenco [H] |- | [[722 Frieda]] || 1911 NA || hčerka [[Avstrijci|avstrijskega]] [[astronom]]a [[Karl Hillebrand (astronom)|Karla Hillebranda]] ([H] nima pojasnila) |- | [[723 Hammonia]] || 1911 NB || [[Hamburg]], [[Nemčija]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=723 Hammonia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[724 Hapag]] || 1911 NC || ladijska linija [[Hamburg America Line]] (HAPAG),<ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=724 Hapag |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[725 Amanda]] || 1911 ND || Amanda Schorr, žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Richard Reinhard Emil Schorr|Richarda Schorra]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=725 Amanda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[726 Joëlla]] || 1911 NM || ženska oblika imena Joël za [[Joel Hastings Metcalf]], [[Američani|ameriški]] [[minister]] in [[Američani|ameriški]] [[minister]] in [[astronom]] [H] |- | [[727 Nipponia]] || 1912 NT || [[Japonska]], kjer je [[Shin Hirayama]] asteroid slučajno odkril dvakrat (1900 FE; 1908 CV) [H] |- | [[728 Leonisis]] || 1912 NU || [[Leo Gans]], predsednik Fizikalnega združenja Londona (ob 70. rojstnem dnevu) in boginja [[Isis]], simbol združenja [H] |- | [[729 Watsonia]] || 1912 OD || [[James Craig Watson]], [[Kanadčani|kanadsko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=729 Watsinia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[730 Athanasia]] || 1912 OK || [[grščina|grški]] izraz za nesmrtnost [H] |- | [[731 Sorga]] || 1912 OQ || ''Surga'', [[indonezijščina|indonezijski]] izraz za 'nebesa' ([H] nima pojasnila) |- | [[732 Tjilaki]] || 1912 OR || [[Tjilaki]], reka in vas blizu [[Malabar]]ja v [[Indonezija|Indoneziji]] [H] |- | [[733 Mocia]] || 1912 PF || Werner "Mok" Wolf, sin odkritelja [H] |- | [[734 Benda]] || 1912 PH || [[Karel Bendl|Bendl]], [[Čehi|češki]] skladatelj opere ''[[Lejla (opera)|Lejla]]'' [H] |- | [[735 Marghanna]] || 1912 PY || Margarete Vogt, odkriteljeva mati in Hanna, sorodnica [H] |- | [[736 Harvard]] || 1912 PZ || [[Univerza Harvard]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [H] |- | [[737 Arequipa]] || 1912 QB || [[Arequipa]], [[Peru]], kjer ima Univerza Harvard opazovalno postajo [H] |- | [[738 Alagasta]] || 1913 QO || izvorno ime za [[Gau Algesheim]], [[Nemčija]] <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 738 Alagasta]</ref>, domače mesto odkriteljeve družine [H] |- | [[739 Mandeville]] || 1913 QR || [[Mandeville]], [[Jamaica]] [H] |- | [[740 Cantabia]] || 1913 QS || kratek izraz za ''Cantabrigia'', [[latinščina|latinski]] izraz za Cambridge, imenovan v čast [[Cambridge, Massachusetts]] in njegove [[Univerze Harvard]] [H] |- | [[741 Botolphia]] || 1913 QT || [[Saint Botolph]], ustanovitelj manastirja iz 7. stoletja, ki jepostal [[Boston, Lincolnshire]], [[Anglija]] [H] |- | [[742 Edisona]] || 1913 QU || [[Thomas Edison]], [[Američani|ameriški]] izumitelj [H] |- | [[743 Eugenisis]] || 1913 QV || [[[grščina|grški]] izraz za 'dobra stvaritev' (imenovanje ob rojstvu odkriteljeve hčerke) <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 743 Eugenesis]</ref> ([H] nima pojasnila) |- | [[744 Aguntina]] || 1913 QW || [[Aguntinum]], rimska [[kolonija (geografija)|kolonija]] v provinci [[Norik (rimska provinca)|Norik]], blizu [[Lienz]]a [H] |- | [[745 Mauritia]] || 1913 QX || [[Sveti Mavricij]], zaščitnik cerkve v [[Wiesbaden|Wiesbadnu]], [[Nemčija]] <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 745 Mauritia]</ref> [H] |- | [[746 Marlu]] || 1913 QY || Marie-Louise Kaiser, odkriteljeva hčerka,<ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 746 Marlu]</ref> [H] |- | [[747 Winchester]] || 1913 QZ || kraj [[Winchester, Massachusetts]], [[Združene države Amerike|ZDA]], od koder je odkritelj opazoval [H] |- | [[748 Simeïsa]] || 1913 RD || [[Observatorij Simeïs]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]], kraj odkritja <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=748 Simeïsa |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[749 Malzovia]] || 1913 RF || [[Nikolaj Sergejevič Maltsov]], [[Rusi|ruski]] amaterski [[astronom]], Russian amateur astronomer, ustanovitelj [[Observatorij Simeïs|Observatorija Simeïs]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=749 Malzivia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[750 Oskar]] || 1913 RG || [[Oskar von Rothschild|Oskar Ruben von Rothschild]], dobrotnik ? ([H] nima pojasnila) |- | [[751 Faïna]] || 1913 RK || Faina Mikhajlovna Neujmina, odkriteljeva sodelavka in prva žena <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=751 Faïna |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[752 Sulamitis]] || 1913 RL || [[Sulamith]], biblijska ženska, ki so jo prepoznali kot [[Kraljica iz Šebe]] [H] |- | [[753 Tiflis]] || 1913 RM || [[Tbilisi]], [[Gruzija]], odkriteljevo rojstno mesto [H] |- | [[754 Malabar]] || 1906 UT || [[Malabar, Indonezija|Malabar]] na otoku [[Java]], [[Indonezija]], v spomin na nizozemsko-nemško odpravo ob Sončevem mrku leta [[1922]] na [[Božični otok]] <ref>[http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html 754 Malabar]</ref> [H] |- | [[755 Quintilla]] || 1908 CZ || [[italija]]nsko žensko ime, izbrano zato, ker do takrat še ni bilo nobenega planeta oziroma asteroida, ki bi se njegovo ime pričelo c črko Q [H] |- | [[756 Lilliana]] || 1908 DC || sestra [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Harlow Shapley|Harlowa Shapleya]] [H] |- | [[757 Portlandia]] || 1908 EJ || [[Portland, Maine]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bil odkritelj skrbnik cerkve ob času svoje smrti [H] |- | [[758 Mancunia]] || 1912 PE || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Manchester]], odkriteljevo rojstno mesto [H] |- | [[759 Vinifera]] || 1913 SJ || ''Vitis ninifera'', [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] za [[vinska trta|vinsko terto]] <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 759 Vinifera]</ref>, pomenila je način preživljanja odkriteljevih prednikov [H] |- | [[760 Massinga]] || 1913 SL || [[Adam Massinger]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[761 Brendelia]] || 1913 SO || [[Martin Brendel]] (Otto Rudolph Martin Brendel), [[Nemci|nemški]] [[astronom]], direktor Mednarodnega inštituta za planete, ki je izbral ta asteroid med vsemi neimenovanimi, ki jih je odkril Kaiser, zaradi majhnega naklona tirnice [H] |- | [[762 Pulkova]] || 1913 SQ || [[Pulkovo]], vas blizu Sankt Peterburga, kraj najstarejšega observatorija v Rusiji <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=762 Pulcova |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[763 Cupido]] || 1913 ST || [[Kupid]], bog v rimski mitologiji, ker je asteroid relativno blizu [[Sonce|Sonca]] [H] |- | [[764 Gedania]] || 1913 SU || [[Gdansk]], [[Poljska]], kjer je bil odkritelj asistent v letih 1921&ndash;1925 [H] |- | [[765 Mattiaca]] || 1913 SV || ''Mattiacum'', [[latinščina|latinsko]] ime za [[Wiesbaden]], [[Nemčija]], odkriteljevo domače mesto [H] |- | [[766 Moguntia]] || 1913 SW || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Mainz]], [[Nemčija]] <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 766 Moguntia]</ref>, kjer odkritelj učil [H] |- | [[767 Bondia]] || 1913 SX || [[William Cranch Bond]] in [[George Phillips Bond]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a, oče in sin [H] |- | [[768 Struveana]] || 1913 SZ || [[Friedrich Georg Wilhelm Struve]], [[Otto Wilhelm Struve]] in [[Hermann Struve]], [[Rusi|rusko]]-[[Nemci|nemška]] [[astronom]]a <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=768 Struvaeana |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[769 Tatjana]] || 1913 TA || kolegica odkritelja ali junakinja iz [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškinovega]] ''[[Jevgenij Onjegin|Jevgenija Onjegina]]'' [H] |- | [[770 Bali]] || 1913 TE || [[Mahabali|Bali]], kralj v [[hinduizem|hindujskih]] svetih besedilih (Puranas) (ne imenuje se po otoku Bali)[H] |- | [[771 Libera]] || 1913 TO || prijateljica odkritelja (asteroid je poimenovala vdova) [H] |- | [[772 Tanete]] || 1913 TR || kraj [[Tanete]] na otoku [[Sulavezi]] v [[Indonezija|Indoneziji]] ? ([H] nima pojasnila) |- | [[773 Irmintraud]] || 1913 TV || [[Nemčija|nemško]] žensko ime, pogosto v starih [[mit]]ih in [[legenda]]h [H] |- | [[774 Armor]] || 1913 TW || [[Armorica]], [[Kelti|keltsko]] ime za severozahodni del [[Francija|Francije]] [H] |- | [[775 Lumière]] || 1914 TX || [[brata Lumière]], pionirja filmske umetnosti [H] |- | [[776 Berbericia]] || 1914 TY || [[Adolf Berberich]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[777 Gutemberga]] || 1914 TZ || [[Johann Gutenberg]], začetnik tiskarstva <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 777 Gutenberga]</ref> [H] |- | [[778 Theobalda]] || 1914 UA || Theobald Kaiser, odkriteljev oče <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 778 Theobalda]</ref> [H] |- | [[779 Nina]] || 1914 UB || [[Nina Nikolaevna Neujmina]], [[matematik|matematičarka]], odkriteljeva sestra ([H] navaja samo « rusko žensko ime ») |- | [[780 Armenia]] || 1914 UC || [[Armenija]] [H] |- | [[781 Kartvelia]] || 1914 UF || ''Kartveli'', [[gruzinščina|gruzinsko]] ime za gruzijsko ljudstvo [H] |- | [[782 Montefiore]] || 1914 UK || Arthur Montefiore, tajnik Jacksonove arktične odprave (1894&ndash;1898) [H] |- | [[783 Nora]] || 1914 UL || oseba iz igre ''[[Hiša lutk]]'' [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] [H] |- | [[784 Pickeringia]] || 1914 UM || brata [[Edward Charles Pickering]] in [[William Henry Pickering]], [[Američani|ameriška]] [[astronoma]] [H] |- | [[785 Zwetana]] || 1914 UN || Svetana Popova, hčerka [[Kyrille Popoff|K. Popova]] iz [[Sofija|Sofije]], [[Bolgarija]] [H] |- | [[786 Bredichina]] || 1914 UO || [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=786 Bredichina |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[787 Moskva]] || 1914 UQ || [[Moskva]], [[Rusija]] [H] |- | [[788 Hohensteina]] || 1914 UR || kraj [[Hohenstein]] blizu [[Bad Schwalbach]]a v [[Nemčija|Nemčiji]], domače mesto žene odkritelja <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 788 Hohensteina]</ref> [H] |- | [[789 Lena]] || 1914 UU || Elena Petrovna Neujmina, mati odkritelja ([H] samo navaja « žensko rusko ime, pomanjševalnica od Helena ») |- | [[790 Pretoria]] || 1912 NW || [[Pretorija]], [[Južna Afrika]] [H] |- | [[791 Ani]] || 1914 UV || [[Ani (Armenija)|Ani]], porušeno mesto v [[Armenija|Armeniji]] [H] |- | [[792 Metcalfia]] || 1907 ZC || [[Joel Hastings Metcalf]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[793 Arizona]] || 1907 ZD || [[Arizona]], [[Združene države Amerike|ZDA]], lokacija [[Observatorija Lowell]] [H] |- | [[794 Irenaea]] || 1914 VB || Irene, hčerka [[astronom]]a [[Edmund Weiss|Edmunda Weissa]] ([H] nima pojasnila) |- | [[795 Fini]] || 1914 VE || pomanjševalnica za ime Josefina, [[Nemčija|nemško]]-[[Avstrija|avstrijsko]] žensko ime [H] |- | [[796 Sarita]] || 1914 VH || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[797 Montana]] || 1914 VR || iz [[latinščina|latinske]] besede ''mons'', kar pomeni [[gora]] v čast [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]], ki je v [[Bergedorf]]u (eno izmed sedmih mestnih okrožij [[Hamburg]]a v [[Nemčija|Nemčiji]], to je bil prvi odkriti asteroid na tem mestu <ref>{{Navedi splet |url=http://www.bergedorf.de/geschichte/kurioses.htm |title=797 Montana-1 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050920092133/http://www.bergedorf.de/geschichte/kurioses.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=797 Montana-2 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[798 Ruth]] || 1914 VT || [[Book of Ruth|Ruth]], biblijska junakinja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] [H] |- | [[799 Gudula]] || 1915 WO || [[Nemčija|nemško]] žensko ime iz koledarja ''Lahrer Hinkender Bote'' za 9. januar [H] |- | [[800 Kressmannia]] || 1915 WP || [[A. Kressman]], dobrotnik [[Observatorij Heidelberg|Observatorija Heidelberg]] (Landessternwarte Heidelberg-Königstuhl) [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 801–900 |- | [[801 Helwerthia]] || 1915 WQ || Elise Helwerth-Wolf, odkriteljeva mati [H] |- | [[802 Epyaxa]] || 1915 WR || žena [[Syennesis]]a, kralja [[Kilikija|Kilikije]] <ref>[http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/3282.html 802 Epyaxa]</ref> ([H] nima pojasnila) |- | [[803 Picka]] || 1915 WS || [[Friedrich Pick]], [[Čehi|češki]] zdravnik [H] |- | [[804 Hispania]] || 1915 WT || [[latinščina|latinsko]] ime za [[Španija|Španijo]], to je bil prvi odkriti asteroid s tega področja[H] |- | [[805 Hormuthia]] || 1915 WW || Hormuth Kopff, žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[August Kopff|Augusta Kopffa]] [H] |- | [[806 Gyldenia]] || 1915 WX || [[Hugo Gyldén]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=806 Gyldenia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[807 Ceraskia]] || 1915 WY || [[Vitold Karlovič Ceraskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H] |- | [[808 Merxia]] || 1901 GY || Adalbert Merx, odkriteljev tast [H] |- | [[809 Lundia]] || 1915 XP || [[Observatorij Lund]], [[Lund]], [[Švedska]] [H] |- | [[810 Atossa]] || 1915 XQ || [[Atossa]], starodavna [[Perzija|perzijska]] kraljica, hčerka [[Kiros]]a, žena [[Darej I.|Dareja I.]] [H] |- | [[811 Nauheima]] || 1915 XR || mesto [[Bad Nauheim]] v [[Nemčija|Nemčiji]] [H] |- | [[812 Adele]] || 1915 XV || mati [[filozof]]a [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schopenhauerja]] [H] |- | [[813 Baumeia]] || 1915 YR || [[H. Baum]], študent astronomije, ubit v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] [H] |- | [[814 Tauris]] || 1916 YT || [[Tauris]], starodavno ime za [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]] ([H] navaja « Tauric Mount », toda ni gora s tem imenom ne obstoja) |- | [[815 Coppelia]] || 1916 YU || [[balet]] ''[[Coppélia]]'' [[Léo Delibes|Léa Delibesa]] [H] |- | [[816 Juliana]] || 1916 YV || kraljica [[Julijana Nizozemska]] <ref>[http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html 816 Juliana]</ref> ([H] nima pojasnila) |- | [[817 Annika]] || 1916 YW || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[818 Kapteynija]] || 1916 YZ || [[Jacobus Cornelius Kapteyn]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <ref>[http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html 818 Kapteynia]</ref> [H] |- | [[819 Barnardiana]] || 1916 ZA || [[Edward Emerson Barnard]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[820 Adriana]] || 1916 ZB || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[821 Fanny]] || 1916 ZC || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[822 Lalage]] || 1916 ZD || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[823 Sisigambis]] || 1916 ZG || [[Sisigambis]], mati [[Darij III.|Darija III.]] [H] |- | [[824 Anastasia]] || 1916 ZH || Anastasia Semenoff, znanka odkritelja ([H] navaja samo « ena izmed beloruskih princes, katerih družine so bile med revolucijo leta 1818 pobite ») |- | [[825 Tanina]] || 1916 ZL || Tanina, ena izmed beloruskih princes, katerih družine so bile pobite med revolucijo leta 1818 [H] |- | [[826 Henrika]] || 1916 ZO || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[827 Wolfiana]] || 1916 ZW || [[Max Wolf]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[828 Lindemannia]] || 1916 ZX || [[Adolph Friedrich Lindemann]], v [[Nemčija|Nemčiji]] rojen [[Britanci|britanski]] amaterski [[astronom]], izumitelj elektrometra <ref>[http://www.weblore.com/richard/Asteroid_Profiles.htm#828%20Lindemannia 828 Lindemannia]</ref> [H] |- | [[829 Academia]] || 1916 ZY || [[Ruska akademija znanosti]], [[Sankt Peterburg]], ob 200-ti obletnici [H] |- | [[830 Petropolitana]] || 1916 ZZ || [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] ("Petropolis" v [[latinščina|latinščini]]) [H] |- | [[831 Stateira]] || 1916 AA || [[Stateira]], žena [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] [H] |- | [[832 Karin]] || 1916 AB || [[Karin Månsdotter]], žena [[Erik XIV. Švedski|Erika XIV. Švedskega]] [H] |- | [[833 Monica]] || 1916 AC || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[834 Burnhamia]] || 1916 AD || [[Sherburne Wesley Burnham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[835 Olivia]] || 1916 AE || ? ([H] navaja samo « iz rimske zgodovine », toda ni znana "Olivia" iz tistih časov) |- | [[836 Jole]] || 1916 AF || [[Iole]], žena [[Heraklej]]a v grški mitologiji ([H] nima pojasnila) |- | [[837 Schwarzschilda]] || 1916 AG || [[Karl Schwarzschild]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[838 Seraphina]] || 1916 AH || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[839 Valborg]] || 1916 AJ || Valborg, junakinja iz igre ''[[Axel og Valborg]]'' [[Adam Gottlob Oehlenschläger|Adama Gottloba Oehlenschlägerja]] [H] |- | [[840 Zenobia]] || 1916 AK || [[Zenobia (goddess)|Zenobia]], slovanska boginja lova [H] (takšna boginja sploh ni znana, niti nima ime ''Zenobia'' slovanke oblike. Znane so nekatere Zenobije, najbolj znana je [[Zenobia]], kraljica [[Palmira|Palmire]].) |- | [[841 Arabella]] || 1916 AL ||[[opera]] ''[[Arabella]]'' [[Richard Strauss|Richarda Straussa]] [H] |- | [[842 Kerstin]] || 1916 AM || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] |- | [[843 Nicolaia]] || 1916 AN || [[Thorvald Nicolai Thiele]], [[Danci|danski]] [[astronom]] in [[matematik]], oče odkritelja [[Holger Thiele|Holgerja Thieleja]] [H] |- | [[844 Leontina]] || 1916 AP || [[Lienz]], [[Avstrija]], rojstni kraj odkritelja (imenovala vdova) [H] |- | [[845 Naëma]] || 1916 AS || ? ([H] navaja « verjetno iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ») |- | [[846 Lipperta]] || 1916 AT || [[Eduard Lippert]], [[Nemci|nemški]] [[poslovnež]], [[filantropija|filantrop]] in podpornik [[Observatorij Hamburg|Observatorija Hamburg]] <ref>[http://www.hs.uni-hamburg.de/DE/Oef/Stw/schorr/lippert.htm 486 Lipperta-1]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/Bergedorf/NeuePlaene.html |title=486 Lipperta-2 |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716200137/http://www.friedensblitz.de/sterne/Bergedorf/NeuePlaene.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[847 Agnia]] || 1915 XX || [[Agnia Ivanovna Bad'ina]], [[Rusi|ruska]] zdravnica ([H] navaja « rusko žensko ime ») |- | [[848 Inna]] || 1915 XS || [[Inna Nikolajevna Leman-Balanovskaja]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=848 Inna |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[849 Ara]] || 1912 NY || [[Ameriška humanitarna pomoč]] (American Relief Administration ali ARA), v spomin na pomoč, ki so jo dali v času lakote v Rusiji v letih [[1922]] do [[1923]] [H] |- | [[850 Altona]] || 1916 S24 || [[Altona, Hamburg|Altona]], [[Nemčija]], kraj, kjer se je nahajal observatorij v katerem je pričel [[Heinrich Christian Schumacher|H. C. Schumacher]] izdajati astronomsko revijo [[Astronomische Nachrichten]] v letu [[1821]] [H] |- | [[851 Zeissia]] || 1916 S26 || [[Zeiss]], [[Nemčija|nemška]] tovarna za proizvodnjo optičnih sistemov [H] |- | [[852 Wladilena]] || 1916 S27 || sestavljeno ime iz [[Vladimir Lenin|'''Wladi'''mir Uljanoff-'''Len'''in]], sovjetski voditelj [H] |- | [[853 Nansenia]] || 1916 S28 || [[Fridtjof Nansen]], [[Norvežani|norveški]] polarni raziskovalec [H] |- | [[854 Frostia]] || 1916 S29 || [[Edwin Brant Frost]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [H] |- | [[855 Newcombia]] || 1916 ZP || [[Simon Newcomb]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |title=855 Newcombia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[856 Backlunda]] || 1916 S30 || [[Johan Oskar Backlund]] (Oscar Andreevich Backlund), [[Švedi|švedsko]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=856 Backlunda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[857 Glasenappia]] || 1916 S33 || [[Sergei Pavlovich Glasenapp]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |title=857 Glasenappia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2005-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[858 El Djezaïr]] || 1916 a || [[arabščina|arabsko]] ime za [[Alžir (mesto)|Alžir]], [[Alžirija]] (pomeni "otoki") [H] |- | [[859 Bouzaréah]] || 1916 c || [[Bouzaréah]], predmestje [[Alžir (mesto)|Alžira]], kraj, kjer se nahaja [[Observatorij Alžir]] [H] |- | [[860 Ursina]] || 1917 BD || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[861 Aïda]] || 1917 BE || ''[[Aïda]]'', [[opera]] [[Italijani|italijanskega]] skladatelja [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H] |- | [[862 Franzia]] || 1917 BF || Franz Wolf, odkriteljev sin [H] |- | [[863 Benkoela]] || 1917 BH || [[Benkoelen]], [[Sumatra]] (?) ([H] je negotov) |- | [[864 Aase]] || A921 SB || oseba v igri ''[[Peer Gynt]]'' [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] |- | [[865 Zubaida]] || 1917 BO || oseba v [[opera|operi]] ''[[Abu Hassan]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H] |- | [[866 Fatme]] || 1917 BQ || oseba v [[opera|operi]] ''[[Abu Hassan]]'' [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Weber]] [H] |- | [[867 Kovacia]] || 1917 BS || Friedrich Kovacs, zdravnik, ki je zdravil odkriteljevo ženo [H] |- | [[868 Lova]] || 1917 BU || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[869 Mellena]] || 1917 BV || Werner von Melle, župan [[Hamburg]]a, ki je pomagal pri ustanovitvi [[Univerza Hamburg|Univerze Hamburg]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=869 Mellena |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[870 Manto]] || 1917 BX || [[Manto]], prerok v grški mitologiji [H] |- | [[871 Amneris]] || 1917 BY || Amneris, vloga v [[opera|operi]] ''[[Aida]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H] |- | [[872 Holda]] || 1917 BZ || [[Edward Singleton Holden]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] ([H] nima pojasnila) |- | [[873 Mechthild]] || 1917 CA || [[Mechthilda iz Magdeburga]], [[Germani|germanska]] mistična oseba iz 13. stoletja [H] |- | [[874 Rotraut]] || 1917 CC || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H]<!--- NOT: ''[[Schön Rotraut]]'', poem by [[Eduard Möricke]] (?) ---> |- | [[875 Nymphe]] || 1917 CF || [[nimfa]] iz [[grška mitologija|grške mitologije]] [H] |- | [[876 Scott]] || 1917 CH || [[Robert Falcon Scott]], [[Angleži|angleški]] polarni raziskovalec [H] |- | [[877 Walküre]] || 1915 S7 || The [[Valkyrie]]s, mitološka [[Germani|germanska]] bojevnica ([H] nima pojasnila) |- | [[878 Mildred]] || 1916 f || Mildred, hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Harlow Shapley|Harlowa Shapleyja]] [H] |- | [[879 Ricarda]] || 1917 CJ || [[Ricarda Huch]], [[Nemci|nemška]] pesnica [H] |- | [[880 Herba]] || 1917 CK || [[Herba]], boginja revščine v grški mitologiji [H] |- | [[881 Atena]] || 1917 CL || [[Atena]], boginja v grški mitologiji, znana tudi kot Minerva [H] |- | [[882 Swetlana]] || 1917 CM || ? ([H] nima pojasnila) |- | [[883 Matterania]] || 1917 CP || [[August Matter]], odkritelj in izdelovalec [[fotografska plošča|fotografskih plošč]] za odkritelje asteroidov, [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[884 Priamus]] || 1917 CQ || [[Priam]], [[troja]]nski kralj [H] |- | [[885 Ulrike]] || 1917 CX || Ulrike (Ulrica), vloga v [[opera|operi]] ''[[Ples v maskah (opera)|Ples v maskah]]'' [[Giuseppe Verdi|Giuseppeja Verdija]] [H] |- | [[886 Washingtonia]] || 1917 b || [[George Washington]], [[Američani|ameriški]] predsednik [H] |- | [[887 Alinda]] || 1918 DB || [[Alinda (Karija)]], starodavno mesto v [[Mala Azija|Mali Aziji]] (v [[Anatolija|Anatoliji]]) (?) ([H] nima pojasnila) |- | [[888 Parysatis]] || 1918 DC || [[Parysatis]], žena [[Darij II.|Darija II.]], perzjskega kralja [H] |- | [[889 Erynia]] || 1918 DG || [[erinije]], ([[furije]] v rimski mitologiji), boginje iz grške mitologije [H] |- | [[890 Waltraut]] || 1918 DK || vloga v [[opera|operi]] ''[[Somrak bogov]]'' [[Richard Wagner|Richarda Wagnerja]] [H] |- | [[891 Gunhild]] || 1918 DQ || [[Nemčija|nemško]] žensko ime [H] |- | [[892 Seeligeria]] || 1918 DR || [[Hugo von Seeliger]], avstrijsko-nemški astronom [H] |- | [[893 Leopoldina]] || 1918 DS || [[Nemčija|nemška]] [[Akademija znanosti Leopoldina]] [H] |- | [[894 Erda]] || 1918 DT || [[Jörð|Erda]], boginja v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] [H] |- | [[895 Helio]] || 1918 DU || [[helij]], njegov [[spekter]] sta raziskovala [[Friedrich Paschen|Paschen]] in [[Carl David Tolmé Runge|Runge]] (Paschen ga je imenoval na zahtevo Wolfa) [H] |- | [[896 Sphinx]] || 1918 DV || The [[Sphinx]], pošast v grški mitologiji [H] |- | [[897 Lysistrata]] || 1918 DZ || [[Lizistrata]], [[Aristofan]]ova protivojna [[komedija]] [H] |- | [[898 Hildegard]] || 1918 EA || Sveta Hildegarda iz Bingena <ref>[http://astro-mainz.de/mzimall/mzast.html 898 Hildegard]</ref> [H] |- | [[899 Jokaste]] || 1918 EB || [[Jokasta]], mati/žena [[Ojdip]]a [H] |- | [[900 Rosalinde]] || 1918 EC || vloga v [[opera|operi]] ''[[Netopir]]'' [[Johann Strauss mlajši|Johanna Straussa]] [H] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 901–1000 |- | [[901 Brunsia]] || 1918 EE || [[Ernst Heinrich Bruns]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[902 Probitas]] || 1918 EJ || poštenost, pravičnost, lastnost, ki so jo pripisali poznemu odkritju [H] |- | [[903 Nealley]] || 1918 EM || amaterski astronom iz [[New York]]a [H] |- | [[904 Rockefellia]] || 1918 EO || [[John D. Rockefeller]] [[Američani|ameriški]] [[filantropija|filantrop]] [H] |- | [[905 Universitas]] || 1918 ES || [[Univerza Hamburg]], [[Nemčija]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=905 Universitas |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[906 Repsolda]] || 1918 ET || [[Johann Georg Repsold]], [[nemci|nemški]] izdelovalec optičnih naprav <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=906 Repsolda |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[907 Rhoda]] || 1918 EU || žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Edward Emerson Barnard|Edwarda Emersona Barnarda]] [H] |- | [[908 Buda]] || 1918 EX || [[Buda]], del [[Budimpešta|Budimpešte]], [[Madžarska]] [H] |- | [[909 Ulla]] || 1919 FA || Ulla Ahrens, hčerka odkriteljevega prijatelja[H] |- | [[910 Anneliese]] || 1919 FB || prijateljica [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Julius Dick|Juliusa Dicka]] [H] |- | [[911 Agamemnon]] || 1919 FD || [[Agamemnon]], grški kralj [H] |- | [[912 Maritima]] || 1919 FJ || letni tri ali štiridnevni izlet prekooceanskih prevoznikov na [[Severno morje]] ob koncu sezone, organizirala ga je [[Univerza Hamburg]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=912 Maritima |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[913 Otila]] || 1919 FL || Sveta Otilija, ki goduje 26. februarja |- | [[914 Palisana]] || 1919 FN || [[Johann Palisa]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astrnom]] [H] |- | [[915 Cosette]] || 1918 b || najmlajša hčerka odkritelja [H] |- | [[916 America]] || 1915 S1 || [[Združene države Amerike|Amerika]], za pomoč, ki jo je nudila ameriška humanitarna ustanova med lakoto na [[Krim, Ukrajina|Krim]]u [[American Relief Administration]] (pod vodstvom [[Herbert C. Hoover|Herberta C. Hooverja]]) [H] |- | [[917 Lyka]] || 1915 S4 || prijateljica odkriteljeve sestre, ali [H]: oseba v [[roman]]u ''[[Quo Vadis]]'' [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] |- | [[918 Itha]] || 1919 FR || Sveta Ita, ki goduje 15. januarja |- | [[919 Ilsebill]] || 1918 EQ || oseba v zbirki pravljic 'Ribič in njegova žena' [[Bratje Grimm|Bratov Grimm]] [H] |- | [[920 Rogeria]] || 1919 FT || žensko ime (ni imenovan po določeni osebi) |- | [[921 Jovita]] || 1919 FV || Sveta Jovita, ki goduje 15. februarja |- | [[922 Schlutia]] || 1919 FW || [[Nemci|nemški]] [[poslovnež]] Edgar Schlubach in Henry Frederic Tiarks, član Kraljeve astronomske zveze (FRAS ali Royal Astronomical Society), [[Britanci|britanski]] bankir in amaterski astronom, ki sta skupaj financirala odpravo na [[Java|Javo]] leta [[1922]], kjer so opazovali Sončev mrk. |- | [[923 Herluga]] || 1919 GB || Sveta Herluga, ki goduje 2. marca [H] |- | [[924 Toni]] || 1919 GC || žensko ime (ni imenovan po določeni osebi) |- | [[925 Alphonsina]] || 1920 GM || [[Alfonz X. Kastiljski]] in [[Alfonz XIII. Španski]] [H] |- | [[926 Imhilde]] || 1920 GN || Sveta Imhilda, ki goduje 15. maja [H] |- | [[927 Ratisbona]] || 1920 GO || [[Latinščina|latinsko]] ime za [[Regensburg]], [[Nemčija]] [H] |- | [[928 Hildrun]] || 1920 GP || Sveta Hildrun, ki goduje 19. maja [H] |- | [[929 Algunde]] || 1920 GR || Sveta Algunda (Adelgunda), ki goduje 30. januarja |- | [[930 Westphalia]] || 1920 GS || pokrajina [[Vestfalija]], [[Nemčija]], rojstni kraj odkritelja [H] |- | [[931 Whittemora]] || 1920 GU || [[Thomas Edward Whittemore]], [[Američani|ameriški]] zdravnik |- | [[932 Hooveria]] || 1920 GV || [[Herbert C. Hoover]], [[Američani|ameriški]] predsednik, pozneje državni sekretar, American president, then secretary of state, in imenovanje v zahvalo za pomoč Avstriji med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] [H] |- | [[933 Susi]] || 1927 CH || žena [[Nemci|nemškega]] [[astronom]]a [[Kasimir Graff|Kasimirja Graffa]] [H] |- | [[934 Thüringia]] || 1920 HK || The ''[[Thüringia]]'', prekooceanska ladja na kateri je nemški astronom [[Walter Baade]] potoval na obisk v New York Kapitan ladje je bil amaterski astronom in je bil zaprošen, da poimenuje enega izmed asteroidov, ki jih je odkril Baade.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=934 Thüringia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[935 Clivia]] || 1920 HM ||, [[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Clivia]]'' [H] |- | [[936 Kunigunde]] || 1920 HN || Sveta Kunigunda (Kunigunda Luksemburška), ki goduje 3. marca [H] |- | [[937 Betgeja]] || 1920 HO || [[Hans Bethge]], [[Nemci|nemški]] pesnik [H] |- | [[938 Chlosinde]] || 1920 HQ || Sveta Chlosinda, ki goduje 21. junija [H] |- | [[939 Isberga]] || 1920 HR || Sveta Isberga, ki goduje 24. januarja [H] |- | [[940 Kordula]] || 1920 HT || Sveta Cordula, ki goduje 22. oktobra [H] |- | [[941 Murray]] || 1920 HV || [[Gilbert Murray]], [[Britanci|britanski]] klasični učenjak in [[diplomat]], ki je pomagal Avstriji leta [[1920]] v [[društvo narodov]] |- | [[942 Romilda]] || 1920 HW || Sveta Romilda, ki goduje 25. marca [H] |- | [[943 Begonia]] || 1920 HX ||rod (biologija)|rod]] rastlin in rož z imenom ''[[Begonia]]'' [H] |- | [[944 Hidalgo]] || 1920 HZ || [[Miguel Hidalgo]], oče neodvisnosti [[Mehika|Mehike]], kamor so leta 1923 odpotovali nemški astronomi zaradi opazovanja Sončevega mrka <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=944 Hidalgo |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[945 Barcelona]] || 1921 JB || [[Barcelona]], [[Španija]], rojstni kraj odkritelja in kraj odkritja asteroida [H] |- | [[946 Poësia]] || 1921 JC || [[Poësia]], boginja pesništva [H] |- | [[947 Monterosa]] || 1921 JD || ''[[Monterosa]]'', ime ladje, ki jo je uporabljala [[Univerza Hamburg]] za svoja potovanja na [[Severno morje]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=947 Monterosa |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[948 Jucunda]] || 1921 JE || Jukunda iz Nikomedije, iz zbirke življenjepisov [[svetnik]]ov (goduje 25. novembra) [H] |- | [[949 Hel]] || 1921 JK || [[Hel (mitologija)|Hel]], boginja iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] |- | [[950 Ahrensa]] || 1921 JP || družina Ahrens, odkriteljevi prijatelji [H] |- | [[951 Gaspra]] || 1916 S45 || [[Gaspra]], [[Ukrajina]] [H] |- | [[952 Caia]] || 1916 S61 || oseba v [[roman]]u ''[[Quo Vadis]]'' [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] [H] |- | [[953 Painleva]] || 1921 JT || [[Paul Painlevé]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [H] |- | [[954 Li]] || 1921 JU || Lina Alstede Reinmuth, žena odkritelja [H] |- | [[955 Alstede]] || 1921 JV || Lina Alstede Reinmuth, žena odkritelja [H] |- | [[956 Elisa]] || 1921 JW || Elisa Reinmuth, mati odkritelja [H] |- | [[957 Camelia]] || 1921 JX ||rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Camellia]]'' [H] |- | [[958 Asplinda]] || 1921 KC || [[Bror Ansgar Asplind]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [H] |- | [[959 Arne]] || 1921 KF || sin [[Švedi|švedskega]] [[astronom]]a [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] <ref>{{Navedi splet |url=http://btboar.tripod.com/lightcurves/id27.html |title=959 Arne |accessdate=2009-01-29 |archive-date=2005-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050117180504/http://btboar.tripod.com/lightcurves/id27.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[960 Birgit]] || 1921 KH || hčerka [[Švedi|švedskega]] astronoma [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] |- | [[961 Gunnie]] || 1921 KM || hčerka [[Švedi|švedskega]] astronoma [[Bror Ansgar Asplind|Brora Ansgarja Asplinda]] |- | [[962 Aslög]] || 1921 KP || [[Aslög]], ženska iz nordijske mitologije [H] |- | [[963 Iduberga]] || 1921 KR || Sveta Iduberga (Sveta Ida iz Nivellesa), ki goduje 28. junija [H] |- | [[964 Subamara]] || 1921 KS || [[latinščina|latinski]] izraz za 'zelo grenak' (nanaša se na pogoje opazovanja na [[Observatorij Dunaj|Observatoriju Dunaj]] |- | [[965 Angelica]] || 1921 KT || Angelica Hartmann, okriteljeva žena [H] |- | [[966 Muschi]] || 1921 KU || vzdevek žene nemškega astronoma [[Walter Baade|Walterja Baadeja]], ki je asteroid odkril [H] |- | [[967 Helionape]] || 1921 KV || grška oblika imena [[Adolf Ritter von Sonnenthal|Adolfa Ritterja von Sonnenthala]], [[Avstrijci|avstrijskega]] igralca [H] |- | [[968 Petunia]] || 1921 KW ||[[rod (biologija)|rod]] cvetočih rastlin z imenom ''[[Petunia]]'' [H] |- | [[969 Leocadia]] || 1921 KZ || žensko [[Rusija|rusko]] žensko ime [H] |- | [[970 Primula]] || 1921 LB || [[rod (biologija)|rod]] rož z imenom ''[[Primula]]'' [H] |- | [[971 Alsatia]] || 1921 LF || [[Alzacija]], [[Francija]]; odkritelj ga je najprej imenoval "Alsace", toda Računski institut je ime spremnil v latinsko obliko "Alsatia" [H] |- | [[972 Cohnia]] || 1922 LK || [[Fritz Cohn]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [H] |- | [[973 Aralia]] || 1922 LR ||[[rod (biologija)|rod]] bršljanom podobnih rastlin z imenom ''[[Aralia]]'' [H] |- | [[974 Lioba]] || 1922 LS || Sveta Lioba (Lioba von Tauberbischofsheim), ki goduje 21. decembra [H] |- | [[975 Perseverantia]] || 1922 LT || stanovitnost, lastnost, ki so jo posmrtno pripisovali odkritelju, [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[astronom]]u [[Johann Palisa|Johannu Palisi]] [H] |- | [[976 Benjamina]] || 1922 LU || odkriteljev sin [H] |- | [[977 Philippa]] || 1922 LV || baron [[Philippe de Rothschild]], [[Francozi|francoski]] finačnik [H] |- | [[978 Aidamina]] || 1922 LY || Aida Minaievna, prijateljica odkriteljeve družine [H] |- | [[979 Ilsewa]] || 1922 MC || Ilse Waldorf, znanka odkritelja [H] |- | [[980 Anacostia]] || 1921 W19 || [[Anacostia]], [[Washington]], in bližnja reka [[Anacostia (reka)]] [H] |- | [[981 Martina]] || 1917 S92 || [[Henri Martin]], [[Francozi|francoski]] revolucionar [H] |- | [[982 Franklina]] || 1922 MD || [[John Franklin Adams]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] in zvezdni [[kartograf]] [H] |- | [[983 Gunila]] || 1922 ME || Sveta Gunila, ki goduje 9. novembra [H] |- | [[984 Gretia]] || 1922 MH || svakinja [[Nemci|nemškega]] [[astronoma]] [[Albrecht Kahrstedt|Albrechta Kahrstedta]] [H] |- | [[985 Rosina]] || 1922 MO || Sveta Rosina, ki goduje 19. julija [H] |- | [[986 Amelia]] || 1922 MQ || žena odkritelja [H] |- | [[987 Wallia]] || 1922 MR || Sveta Wallia, ki goduje 13. oktobra [H] |- | [[988 Appella]] || 1922 MT || [[Paul Émile Appell]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [H] |- | [[989 Schwassmannia]] || 1922 MW || [[Arnold Schwassmann]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |title=989 Schwassmannia |accessdate=2009-01-28 |archive-date=2016-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110090924/http://www.friedensblitz.de/sterne/glanzzeiten/Namen.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[990 Yerkes]] || 1922 MZ || [[Observatorij Yerkes]], kjer je bil asteroid odkrit [H] |- | [[991 McDonalda]] || 1922 NB || [[Observatorij McDonald]], [[Teksas]], prvotno poimenovan po teksaškem bankirju [[William Johnson McDonald|Williamu Johnsonu McDonaldu]] [H] |- | [[992 Swasey]] || 1922 ND || [[Ambrose Swasey]], ameriški dobrotnik, z [[Worcester Reed Warner|Worcesterjem Reedom Warnerjem]] je soustanovitelj firme Warner & Swasey Company, ki je izdelovala astronomske [[teleskop]]e in ostale natančne naprave, vključno z 82 palčnim reflektorskim teleskopom na Obseravtoriju McDonald. Univerzi Case Western sta podarila tudi svoj observatorij, ki je pozneje dobil ime Observatorij Warner in Swasey. [H] |- | [[993 Moultona]] || 1923 NJ || [[Forest Ray Moulton]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in [[matematik]] [H] |- | [[994 Otthild]] || 1923 NL || Sveta Otilda, ki goduje 2. julija [H] |- | [[995 Sternberga]] || 1923 NP || [[Pavel Karlovič Šternberg]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [H] |- | [[996 Hilaritas]] || 1923 NM || zadovoljstvo, lastnost, ki so jo posmrtno pripisovali odkritelju [[Avstrijci|avstrijskemu]] [[astronom]]u [[Johann Palisa|Johannu Palisi]] [H] |- | [[997 Priska]] || 1923 NR || Sveta Priska (Priscilla), ki goduje 18. januarja [H] |- | [[998 Bodea]] || 1923 NU || [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [[Johann Elert Bode]], [H] |- | [[999 Zachia]] || 1923 NW || [[Franz Xaver von Zach]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <ref>{{Navedi splet |url=http://esztergom.mcse.hu/magyar/999.html |title=999 Zachia |accessdate=2009-01-29 |archive-date=2005-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050306152337/http://esztergom.mcse.hu/magyar/999.html |url-status=dead }}</ref> [H] |- | [[1000 Piazzia]] || 1923 NZ || [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] [[Giuseppe Piazzi]], [H] |} == Reference in opombe == {{sklici}} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (501-750)]]<br>[[Seznam asteroidov (751-1000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov: 1–500|1–500]]| after=[[Pomeni imen asteroidov: 1001–1500|1001–1500]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|000501–001000]] 1yr66cw56nb2ak90sp34wpdgoxngwqi 0 200756 6676255 6662407 2026-05-15T21:51:19Z ~2026-29266-35 259970 /* Zasnova in liki */ 6676255 wikitext text/x-wiki '''TV Poper''' je bila televizijska [[satira|satirična]] oddaja, ki je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] nastajala med letoma [[1994]] in [[2003]]. Ustvarjali so jo na Televiziji Koper Capodistria, predvajali pa tudi na osrednjem TV-programu - Televiziji Slovenija. Ogrodje oddaje sta postavila [[Boris Kobal]] in [[Sergej Verč]], zamejska gledališka režiserja, vsestranska kulturna ustvarjalca in humorista iz kroga [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]], sčasoma pa se je zasedba razširila.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=TV Poper - Alora pridem več k'sno|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/tv-poper-alora-pridem-vec-ksno-353450|website=siol.net|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Zasnova in liki == Dramaturška zasnova oddaje je bila preprosta: uglajeni TV-voditelj (Sergej Verč), ki je navidez nekoliko spominjal na legendarnega [[Sandi Čolnik|Sandija Čolnika]], je v studiu ali po telefonu zastavljal spoštljiva, vendar naivna vprašanja gostom, ki jih je upodabljal Boris Kobal. Značilen je bil njun dvogovor v vsakokratni špici oddaje, ki se je glasil: Oprosti, kej sem pršu prezgodaj? – Ne. – Alora pridem več k'sno!"<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=“Alora pridem več ksno!”|url=https://primorske.svet24.si/kultura/alora-pridem-vec-ksno|website=primorske.svet24.si|date=2018-02-01|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> Avtor tega legendarnega dialoga je bil [[Boris Devetak]], ki velja za enega od idejnih očetov oddaje.<ref name=":1" /> Prvotni in najbolj priljubljeni Kobalovi liki so bili gospod Justinčič ([[parodija]] po [[Jurij Gustinčič|Juriju Gustinčiču]]), pesnik Zlobec (po [[Ciril Zlobec|Cirilu Zlobcu]]), zgodovinar Pirhovec (po [[Jože Pirjevec|Jožetu Pirjevcu]]), učiteljica Pizziga, športnik Vižintin, župnik gospod Senica, kantavtor Srečko, agronom Vrabec in drugi. Skozi like in navidezno nedolžne dialoge sta avtorja združevala humor, kritiki družbenega in političnaga dogajanja ter provokacije. Veliko pozornost je vzbujala vloga gospoda Senice, podeželskega duhovnika, ki je karikiral negativne lastnosti duhovščine, ki jih taisti kler vsaj v teoriji zavrača in obsoja, od kopičenja bogastva do zlorabe svojega poklica za dosego posvetnih ciljev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Parodija in satira v Radiu Ga-ga, diplomska naloga|last=Leskovšek|first=Ana|publisher=FF UL|year=2016|page=12}}</ref> Sčasoma so se tandemu Kobal - Verč pridružili še Boris Devetak, [[Igor Malalan]], Ivo Godnič, [[Sašo Hribar]], Franko Korošec, [[Gojmir Lešnjak-Gojc]], [[Nataša Tič Ralijan]], [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|title=Politika je tragikomedija!|url=https://www.metropolitan.si/novice/politika-je-tragikomedija/|website=Metropolitan.si|date=2008-03-13|accessdate=2026-04-21|language=sl-SI}}</ref> in drugi<ref name=":0" />,in Nataša Živkovič( neplesalka) temveč primorka ki so s poosebitvijo novih likov in karikiranjem vedno novih vplivnih akterjev vsakdanjega življenja, premišljenimi elementi parodije in kabareja širili kritični pogled na stvarnost in razbijali (politične) tabuje. Za besedila sta skrbela Boris Devetak in [[Miran Košuta]].<ref name=":0" /> == Kritični odzivi == Oddaja je večkrat sprožala nejevoljo in proteste upodobljenih politikov in družbenih veljakov, večkrat tudi slabe ocene medijskih kritikov. [[Boris Vezjak]] je denimo zapisal, da celotna oddaja TV Poper boleha za istim sindromom, in sicer plitkostjo, neduhovitostjo in priitivizmom.<ref>{{Navedi splet|title=Satira in njena všečnost|url=https://vezjak.com/2015/01/11/satira-in-njena-vsecnost/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2015-01-11|accessdate=2026-04-21|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref> "''Satira je učinkovit način spopadanja z absurdnostjo in pomanjkljivostmi sistema, ne glede na politično usmeritev. Satira ne more ostati politično neopredeljena. To je tista kuga in rakrana današnje satire, ki želi biti dopadljiva vsem, politično korektna, to je največji smrtni greh,''" je na kritike glede oddaje TV Poper odgovarjal Boris Kobal.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenci imamo težavo s samoironijo. Postavimo pod vprašaj vse okoli nas, le sebe ne."|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenci-imamo-tezavo-s-samoironijo-postavimo-pod-vprasaj-vse-okoli-nas-le-sebe-ne/732830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=Nataša Žunić, Televizija|last=Slovenija}}</ref> Igor Malalan pa je kasneje, ko je satiričen žanr na TV Slovenija začasno zamrl, dejal: ''"Politiki so pač tisti, ki dajo povod za to, da se rojeva kabaret''. Za T''V Poper je TV Slovenija dobila odlično zamenjavo, ki je ne stane nič. Eno, dve ali tri ure prenosa v živo iz Državnega zbora - tudi to je satira.”''<ref>{{Navedi splet|title=Politika, gnus, vstaja, pesem, strah in pogum|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/politika,-gnus,-vstaja,-pesem,-strah-in-pogum|website=primorske.svet24.si|date=2014-01-03|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Poprovo življenje po izteku TV-oddaje == Ustvarjalci oddaje so izbor najboljših upodobitev do leta 1999 izdali na zvočni kaseti z naslovom: [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/124846848 Alora pridem več k'sno]. Leta 2016 so stekli pogovori o vnovični produkciji oddaje na TV Slovenija, a se je po besedah Borisa Devetaka zataknilo že pri naslovu, s katerim se v pristojnem uredništvu niso strinjali (TV Poper - vrnitev odpisanih).<ref>{{Citat|title=MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/odprto-za-srecanja/106615882/175165061?fbclid=IwY2xjawRUReNleHRuA2FlbQIxMABicmlkETFQd0FTQ2pHamJuWHdNcHc5c3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHvMRVrR60uq9-9cqtZPv6MxObzFJnS9lgB5dZAzYF-qLi0I-FvJo-CmNGeOj_aem_tfKIX_TN0pN1lonpmx7h8Q|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Leta 2021 je spletno premiero doživela predstava v šestih delih z naslovom Radio Poper: vrnitev izbrisanih v izvedbi Borisa Kobala, Borisa Devetaka in drugimi.<ref>{{Navedi splet|title=Kobal se po umiku iz javnosti vrača v enkratni predstavi z liki TV Popra|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kobal: To ni moj &raquo;comeback&laquo;|url=https://www.delo.si/nedelo/boris-kobal-to-ni-moj-comeback|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrača se legenda|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/vraca-se-legenda|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] sa91zsxf63anooa59qj2ddyfnq2d0bg 0 201727 6676444 6469265 2026-05-16T11:58:27Z Yerpo 8417 pp 6676444 wikitext text/x-wiki {{zapomen|druge osebe s tem imenom|John Field}} {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Field (general) |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{AUS}} |branch= |serviceyears=1923–1949 |rank=[[Brigadir (Avstralija)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Field''', [[Avstralci|avstralski]] [[general]], * [[10. april]] [[1899]], † [[12. maj]] [[1974]]. == Glej tudi == * [[seznam avstralskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Field/John/Australia.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Field, John}} [[Kategorija:Avstralski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] t6unhbia1egsv9fg9h2szewm6gv85jm 0 205035 6676295 6584260 2026-05-16T05:37:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676295 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Siderit | boxwidth = | boxbgcolor = | image = SideriteBresil2.jpg | imagesize = | alt = | caption = Siderit iz Brazilije | category = V. skupina - Karbonati | formula = Železov(II) karbonat FeCO₃ | strunz = 05.AB.05 | dana = 14.01.01.03 | symmetry = Heksagonalni [[skalenoeder]] ({{overline|3}} 2/m),<br>[[prostorska skupina]] R 3c | unit cell = a = 4,72Å,<br>c = 15,46 Å,<br>Z = 6,<br>V = 298,28 | molweight = 115,86 g/mol | color = Rumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva | colour = | habit = Grozdast, masiven, ploščat | system = [[Trigonalni kristalni sistem|Trigonalni]] | twinning = Neobičajno, lamelarno na {01{{overline|1}}2} | cleavage = Popolna na {01{{overline|1}}1} | fracture = Neraven do školjkast | tenacity = Krhek | mohs = 4 – 4,5 | luster = Steklast, lahko tudi svilnat do bisern | streak = Bela | diaphaneity = Prozoren do polprozoren | gravity = 3,5 | density = 3,96 g/cm³ (izračunana: 3,87 g/cm³) | polish = | opticalprop = Enoosen (-) | refractive = n_ω = 1,875 n_ε = 1,633 | birefringence = δ = 0,242 | pleochroism = | 2V = | dispersion = Močna | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = Ne fluorescira | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = Topen v vroči HCl | impurities = | alteration = | other = | prop1 = Radioaktivnost | prop1text = Ni radioaktiven | references = <ref name=Handbook>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220313194153/https://rruff.info/doclib/hom/siderite.pdf |date=2022-03-13 }} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=Mindat>http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat</ref><ref name=Webmin>http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data</ref> | var1 = | var1text = | var2 = | var2text = | var3 = | var3text = | var4 = | var4text = | var5 = | var5text = | var6 = | var6text = }} [[File:SideriteTaillée.jpg|right|thumb|Siderite Cut]] '''Siderit''' je [[mineral]] [[železo]]v(II) [[karbonat]] {{chem2|FeCO3}}. Siderit je pomembna železova [[ruda]], ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje [[žveplo|žvepla]] in [[fosfor]]ja. Železo je lahko delno zamenjano z [[magnezij]]em ali [[mangan]]om. Vsebuje lahko do 11 odstotkov {{chem2|MnCO3}}, 12 odstotkov {{chem2|MgCO3}} in 2 odstotka {{chem2|CaCO3}}. Njegovo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede {{jezik-gr|σίδηρος|sideros|železo|label=none}}. ==Lastnosti== Kristalizira v [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalnem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi ''manganosiderit''. Siderit ima [[Mohsova lestvica|trdoto]] 3,5–4, [[specifična teža|specifično težo]] 3,8, belo [[barva črte (mineralogija)|barvo črte]] in steklast do bisern [[Sijaj (mineralogija)|sijaj]]. ==Nahajališča== Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja [[barit]], [[fluorit]], [[galenit]] in druge minerale. Pojavlja se tudi v [[skrilavec|skrilavcih]] in [[peščenjak]]ih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.<ref>Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706</ref> ==Uporaba== Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na {{chem2|FeO}} in {{chem2|CO2}}: :{{chem2|FeCO3 -> FeO + CO2}} Nastali FeO se nato oksidira v {{chem2|Fe2O3}}: :{{chem2|4FeO + O2 -> 2Fe2O3}} Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne. ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Železovi minerali]] [[Kategorija:Karbonatni minerali]] fh1c2mvqfrvuoxd8uj3y8b51s3vxj9j 0 205108 6676155 6665291 2026-05-15T17:11:37Z Yerpo 8417 disambig. 6676155 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] ''Slovarjem imen malih planetov'' (''Dictionary of Minor Planet Names''). Izvor nekaterih imen je pojasnjen tudi v Okrožnicah centra za male planete (''Minor Planet Circulars'' ali MPC). Kadar je pojasnilo najdeno tudi v reviji ''Sky and Telescope'' (S&T), je to navedeno. Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka "†"). Pojasnilo o izvoru imena, ki je označeno z * je potrebno preveriti ali poiskati še v ''Slovarju imen malih planetov''. {| border="0" cellpadding="5" align="center" ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001" | 4001–4100 |- | [[4001 Ptolemaeus]] || 1949 PV || [[Ptolemej]], [[Stara Grčija|starogrški]] [[astronom]]* |- | [[4002 Šinagava]] || 1950 JB || [[Seiši Šinagava]], prvi, ki je na [[Japonska|Japonskem]] uporabljal [[računalnik]] pri izračunavanju tirnic asteroidov <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4003 Schumann]] || 1964 ED || [[Robert Schumann]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 14634]</small> |- | [[4004 List'ev]] || {{mp|1971 SN|1}} || * |- | [[4005 Dyagilev]] || {{mp|1972 TC|2}} || [[Sergej Diagilev]], [[Rusi|ruski]] [[impresarij]] (prireditelj umetniških prireditev)* |- | [[4006 Sandler]] || 1972 YR || * |- | [[4007 Euryalos]] || 1973 SR || [[Evrialos (mitologija)|Evrialos]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] * |- | [[4008 Corbin]] || 1977 BY || [[Thomas E. Corbin]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] in njegova žena Brenda Corbin, knjižničarja, oba sta bila na [[Ameriški pomorski observatorij|Ameriškem pomorskem observatoriju]] [http://ad.usno.navy.mil/minor/ †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050220205956/http://ad.usno.navy.mil/minor/ |date=2005-02-20 }} |- | [[4009 Drobyshevskij]] || {{mp|1977 EN|1}} || * |- | [[4010 Nikol'skij]] || {{mp|1977 QJ|2}} || * |- | [[4011 Bakharev]] || {{mp|1978 SC|6}} || * |- | [[4012 Geballe]] || {{mp|1978 VK|9}} || [[Tom Geballe]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4013 Ogiria]] || {{mp|1979 OM|15}} || [[Maja Borisovna Ogir]], [[Rusi|ruska]] [[fizik|fizičarka]], dobra poznavalka [[Sonce|Sonca]] <small>[MPC 22500]</small> [http://uk.geocities.com/solareclipsewebpages@btopenworld.com/SECalendar.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091027052248/http://uk.geocities.com/solareclipsewebpages@btopenworld.com/SECalendar.html |date=2009-10-27 }} [https://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200307A.pdf ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080309144736/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SENL/SENL200307A.pdf |date=2008-03-09 }} |- | [[4014 Heizman]] || {{mp|1979 SG|10}} || * |- | [[4015 Wilson-Harrington]] || 1979 VA || [[Albert George Wilson]] in [[Robert George Harrington]], [[Američani|ameriška]] [[astronom]]a, soodkritelja [[komet]]a [[107P/Wilson-Harrington]] <small>[MPC 22246]</small> |- | [[4016 Sambre]] || 1979 XK || reka [[Sambre]], [[Francija]] in [[Belgija]] * |- | [[4017 Disneya]] || {{mp|1980 DL|5}} || [[Walt Disney]], [[Američani|ameriški]] [[animator]] [http://books.google.com/books?q=4017+Disneya †] |- | [[4018 Bratislava]] || 1980 YM || mesto [[Bratislava]], [[Slovaška]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4018 †] |- | [[4019 Klavetter]] || {{mp|1981 EK|14}} || * |- | [[4020 Dominique]] || {{mp|1981 ET|38}} || * |- | [[4021 Dancey]] || {{mp|1981 QD|2}} || [[Roy Dancey|Roy]] in [[Bruce D. Dancey]], [[Kanadčani|kanadska]] konstruktorja ogledal za [[teleskop]]e [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4022 Nonna]] || {{mp|1981 TL|4}} || * |- | [[4023 Jarník]] || 1981 UN || [[Vojtěch Jarník]], [[Čehi|češki]] [[matematik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4023 †] |- | [[4024 Ronan]] || 1981 WQ || [[Colin Ronan]], [[pisatelj]] in specialist za [[zgodovina|zgodovino]] in [[filozofija|filozofijo]] [[znanost]]i [https://home.earthlink.net/~rdstephens/Page1_files/4024_Ronan.pdf †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040910120407/http://home.earthlink.net/~rdstephens/Page1_files/4024_Ronan.pdf |date=2004-09-10 }} |- | [[4025 Ridley]] || 1981 WU || * |- | [[4026 Beet]] || {{mp|1982 BU|1}} || [[Ernest Agar Beet]], [[učitelj]] in ljubiteljski [[astronom]]* |- | [[4027 Mitton]] || 1982 DN ||[[Simon Mitton]], [[astronom]] in [[pisatelj]]* |- | [[4028 Pancratz]] || {{mp|1982 DV|2}} || [[Chris Pancratz]], bil je predsednik izvršnega odbora pri [[Nacionalna vesoljska družba|Nacionalni vesoljski družbi]] (National Space Society ) * |- | [[4029 Bridges]] || {{mp|1982 KC|1}} || * |- | [[4030 Archenhold]] || {{mp|1984 EO|1}} || [[Observatorij Archenhold]] (Archenhold-Sternwarte) ali njegov prvi direktor [[Friedrich Simon Archenhold]], mogoče tudi njegov sin in naslednik [[Günter Archenhold]]* |- | [[4031 Mueller]] || 1985 CL || [[Jean Mueller]], odkriteljica [[komet]]ov, [[asteroid]]ov in [[supernova|supernov]]. Bila je prva ženska, ki je delala na 2,5 metrskem teleskopu na [[Observatorij Mount Wilson|Observatoriju Mount Wilson]] in bila je prva ženska, ki je bila zaposlena kot operater na [[Observatorij Palomar|Observatoriju Palomar]] v letu 1985. |- | [[4032 Chaplygin]] || {{mp|1985 UT|4}} || * |- | [[4033 Jacugatake]] || 1986 FA || gora [[Jacugatake]], ena izmed 100 znanih [[Japonska|Japonskih]] gor * |- | 4034 - || 1986 PA || - |- | 4035 - || 1986 WD || - |- | [[4036 Whitehouse]] || {{mp|1987 DW|5}} || [[David Whitehouse]], [[Britanci|britanski]] znanstveni časnikar na [[British Broadcasting Corporation|BBC]]ju, prejemnik nagrade Evropski internetni časnikar v letu [[2002]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4036†] |- | [[4037 Ikeja]] || 1987 EC || [[Kaoru Ikeja]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16443]</small> |- | [[4038 Kristina]] || {{mp|1987 QH|2}} || [[Kristina Leterme]], [[Nizozemci|nizozemska]] profesorica literature in družabnica odkritelja <small>[MPC 15090]</small> [http://www.angelfire.com/id/ericelst/Citapla.html †] |- | [[4039 Souseki]] || 1987 SH || [[Nacume Soseki]], [[Japonci|japonski]] romanopisec <small>[MPC 16246]</small> |- | [[4040 Purcell]] || {{mp|1987 SN|1}} || [[Henry Purcell]], [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4041 Mijamotojohko]] || {{mp|1988 DN|1}} || žena [[Japonci|japonskega]] [[astronom]]a Jukia (ali Sačio) Mijamota |- | [[4042 Ohotsk]] || {{mp|1989 AT|1}} || [[Ohotsko morje]] (med [[Japonska|Japonsko]] I in [[Rusija|Rusijo]]) <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4043 Perolof]] || 1175 T-3 || [[Per Olof Hulth]], [[Švedi|švedski]] [[astrofizik]]* |- | [[4044 Erikhøg]] || 5142 T-3 || [[Erik Høg]], [[Danci|danski]] [[astronom]]* |- | [[4045 Lowengrub]] || 1953 RG || * |- | [[4046 Swain]] || 1953 TV || * |- | 4047 - || {{mp|1964 TT|2}} || * |- | [[4048 Samwestfall]] || 1964 UC || [[Richard Samuel Westfall]], [[Američani|ameriški]] [[zgodovinar]] znanosti <small>[MPC 34619]</small> |- | [[4049 Noragal']] || {{mp|1973 QD|2}} || [[Nora Gal]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] literarna prevajalka |- | [[4050 Mebailey]] || 1976 SF || [[Mark Edward Bailey]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4050.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611152417/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4050.html |date=2007-06-11 }} |- | [[4051 Hatanaka]] || 1978 VP || [[Takeo Hatanaka]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4052 Crovisier]] || {{mp|1981 DP|2}} || [[Jacques Crovisier]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[4053 Cherkasov]] || {{mp|1981 TQ|1}} || [[Nikolaj Čerkasov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[igralec (umetnik)|igralec]]* |- | [[4054 Turnov]] || 1983 TL || mesto [[Turnov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4054 †] |- | [[4055 Magellan]] || {{mp|1985 DO|2}} || [[Ferdinand Magellan]], [[Portugalci|portugalski]] raziskovalec* |- | [[4056 Timwarner]] || {{mp|1985 FZ|1}} || [[Tim Warner]]? * |- | [[4057 Demophon]] || 1985 TQ || [[Demofon]], mitološki kralj iz Aten* |- | [[4058 Cecilgreen]] || 1986 JV || [[Cecil Howard Green]], [[Britanci|britanski]] [[geofizik]], soustanovitelj podjetja [[Texas Instruments]] in [[filantropija|filantrop]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4059 Balder]] || {{mp|1987 SB|5}} || [[Balder]], [[bog]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4060 Deipylos]] || {{mp|1987 YT|1}} || [[Deipilos (mitologija)|Deipilos]], junak iz [[grška mitologija|grške mitologije]] <small>[MPC 15090]</small> |- | [[4061 Martelli]] || {{mp|1988 FF|3}} || [[Giuseppe Martelli]], [[Italijani|italijanski]] [[arhitekt]] in [[inženir]] <small>[MPC 14972]</small> |- | [[4062 Schiaparelli]] || 1989 BF || [[Giovanni Virginio Schiaparelli]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] <small>[MPC 15090]</small> |- | [[4063 Euforbo]] || {{mp|1989 CG|2}} || [[Euforbo]], mitološka oseba povezana s [[Trojanska vojna|Trojansko vojno]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4064 Marjorie]] || 2126 P-L || * |- | [[4065 Meinel]] || 2820 P-L || [[Aden Baker Meinel]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4066 Haapavesi]] || 1940 RG || * |- | [[4067 Mikhel'son]] || 1966 TP || * |- | [[4068 Menestheus]] || 1973 SW || [[Menestej]], mitološki kralj iz Aten* |- | [[4069 Blakee]] || {{mp|1978 VL|7}} || [[Lawrence E. Blakee]], pomočnik na observatoriju <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4070 Rozov]] || {{mp|1980 RS|2}} || * |- | [[4071 Rostovdon]] || {{mp|1981 RD|2}} || * |- | [[4072 Jajoi]] || {{mp|1981 UJ|4}} || [[obdobje Jajoi]], obdobje japonske zgodovine od okoli leta 500 p. n. št. do 300 n. št. |- | [[4073 Rujandžongšue]] || {{mp|1981 UE|10}} || Rujandžongšue (Rujanska srednja šola), provinca [[Džedžjang]], [[Ljudska republika Kitajska]], 110-let stara šola [[matematika|matematike]] |- | [[4074 Sharkov]] || {{mp|1981 UN|11}} || * |- | [[4075 Sviridov]] || {{mp|1982 TL|1}} || [[Georgij Vasilijevič Sviridov]], [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]] [http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120717043523/http://300spb.internord.ru/pdf/76.pdf |date=2012-07-17 }} |- | [[4076 Dörffel]] || {{mp|1982 UF|4}} || [[Georg Samuel Dörffel]], [[Nemci|nemški]] pastor in [[astronom]] <small>[MPC 14972]</small> |- | [[4077 Asuka]] || {{mp|1982 XV|1}} || [[obdobje Asuka]], od 6. do 8. stoletja na [[Japonska|Japonskem]] |- | [[4078 Polakis]] || 1983 AC || * |- | [[4079 Britten]] || 1983 CS || [[Edward Benjamin Britten]], Baron Britten, [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4080 Galinskij]] || 1983 PW || * |- | [[4081 Tippett]] || {{mp|1983 RC|2}} || [[Michael Tippett]], [[Britanci|britanski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16592]</small> |- | [[4082 Swann]] || {{mp|1984 SW|3}} || [[Gordon A. Swann]], [[Američani|ameriški]] [[geolog]], glavni raziskovalec na področju geologije pri pristanku [[Apollo 14|Apolla 14]] in [[Apollo 15|Apolla 15]] na [[Luna|Luni]] <small>[MPC 15576]</small> |- | [[4083 Jody]] || 1985 CV || * |- | [[4084 Hollis]] || 1985 GM || Andrew J. Hollis, [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[4085 Weir]] || 1985 JR || * |- | [[4086 Podalirius]] || {{mp|1985 VK|2}} || [[Podalirij (mitologija)|Podalirij]], bojevnik iz [[grška mitologija|grške mitologije]] <small>[MPC 22246]</small> |- | [[4087 Pärt]] || {{mp|1986 EM|1}} || [[Arvo Pärt]], [[Estonci|estonski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4088 Baggesen]] || 1986 GG || [[Jens Baggesen]], [[Danci|danski]] [[pesnik]] in [[satirik]] * |- | [[4089 Galbraith]] || 1986 JG || [[John Kenneth Galbraith]], [[Američani|ameriški]] [[ekonomist]] in polemik [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4089 †] |- | [[4090 Říšehvězd]] || {{mp|1986 RH|1}} || ''[[Říše hvězd]]'', [[Čehi|češki]] astronomski časopis <small>[MPC 27734]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4090 †] |- | [[4091 Lowe]] || {{mp|1986 TL|2}} || [[Andrew Lowe]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geofizik]] in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16247]</small> [http://members.shaw.ca/andrewlowe/4091lowe.htm †] [http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090201061551/http://www.rasc.ca/education/asteroids.shtml |date=2009-02-01 }} |- | [[4092 Tyr]] || {{mp|1986 TJ|4}} || [[Tyr]], [[bog]] iz [[nordijska mitologija|nordijske mitologije]] <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4093 Bennett]] || 1986 VD || [[Jack Caister Bennett]], [[Južnoafričani|južnoafriški]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 14973]</small> |- | [[4094 Aošima]] || 1987 QC || [[Masaki Aoshima]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4095 Išizučisan]] || 1987 SG || gora [[Išizučisan]], v prefekturi [[Ehime]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4096 Kuširo]] || 1987 VC || mesto [[Kuširo, Hokaido|Kuširo]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4097 Curugisan]] || 1987 WW || gora [[Curugisan]], gora v prefekturi [[Tokušima]], [[Japonska]] <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4098 Thraen]] || {{mp|1987 WQ|1}} || [[Anton Thraen|Anton Karl Thraen]], [[Nemci|nemški]] ljubiteljski [[astronom]] in [[katoliki|katoliški]] [[duhovnik]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4099 Wiggins]] || {{mp|1988 AB|5}} || Patrick Wiggins, [[Američani|ameriški]] poučevalec astronomije na [[Planetarij Hansen|Planetariju Hansen]] (1975-2001) [[Salt Lake City]]. [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4099 †] |- | [[4100 Sumiko]] || 1988 BF || [[Sumiko Hioki]], žena enega izmed odkriteljev <small>[MPC 34619]</small> |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101" | 4101–4200 |- | [[4101 Ruikou]] || 1988 CE || [[Ruikou Kuroiva]], [[Japonci|japonski]] [[pisatelj]] <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4102 Gergana]] || {{mp|1988 TE|3}} || * |- | [[4103 Chahine]] || 1989 EB || [[Moustafa Chahine]], [[Američani|ameriški]] znanstvenik <small>[MPC 15427]</small> |- | [[4104 Alu]] || 1989 ED || [[Jeff Alu]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4105 Tsia]] || 1989 EK || [[Zia (pleme)|Zia]], starodavni simbol za Sonce, ki so ga uporabljali v plemenu Zia v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]] <small>[MPC 16443]</small> |- | [[4106 Nada]] || 1989 EW || [[Nada Junior in Senior High School]] v mestu [[Kobe]], [[Japonska]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4107 Rufino]] || 1989 GT || [[Rufus J. Walker]], prijatelj odkritelja <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4108 Rakos]] || 3439 T-3 || [[Karl D. Rakos]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[astronom]] <small>[MPC 18138]</small> |- | [[4109 Anokhin]] || 1969 OW || [[Sergej Nikolajevič Anokin]], [[Rusi|ruski]] preizkusni [[pilot]] in [[kozmonavt]] <small>[MPC 28089]</small> [http://www.novosti-kosmonavtiki.ru/content/numbers/209/46.shtml †] * |- | [[4110 Keats]] || 1977 CZ || [[John Keats]], [[Angleži|angleški]] [[pesnik]] <small>[MPC 16247]</small> |- | [[4111 Lamy]] || {{mp|1981 EN|12}} || [[Philippe Louis Lamy]], v [[Francija|Franciji]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* ali [[Hervé Lamy]], [[Belgijci|belgijski]] [[astrofizik]]* |- | [[4112 Hrabal]] || 1981 ST || [[Bohumil Hrabal]], [[Čehi|češki]] [[pisatelj]] [http://www.klet.cz/citation/04112.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4112 ‡] |- | [[4113 Rascana]] || 1982 BQ || iz Royal Astronomical Society of Canada (Kraljeva astronomska družba Kanade) <small>[MPC 16247]</small> [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4114 Jasnorzewska]] || {{mp|1982 QB|1}} || [[Maria Jasnorzewska-Pawlikowska]], [[Poljaki|poljska]] [[pesnik|pesnica]] <small>[MPC 22247]</small> [http://www.klet.cz/citation/04114.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4114 ‡] |- | [[4115 Peternorton]] || {{mp|1982 QS|3}} || [[Peter Norton]], [[Američani|ameriški]] [[inženir]] [[programska oprema|programske opreme]]* |- | [[4116 Elachi]] || 1982 SU || [[Charles Elachi]], [[Američani|ameriški]] znanstvenik <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4117 Wilke]] || {{mp|1982 SU|3}} || [[Alfred Wilke]], [[Nemci|nemški]] [[optik]] <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4118 Sveta]] || {{mp|1982 TH|3}} || [[Svetlana Evgenjevna Savitskaja]], [[Rusi|ruska]] [[kozmonavt]]ka <small>[MPC 22500]</small> |- | [[4119 Miles]] || 1983 BE || * |- | [[4120 Denoyelle]] || {{mp|1985 RS|4}} || [[Jozef Denoyelle]], [[Belgijci|belgijski]] [[astronom]]* |- | [[4121 Carlin]] || 1986 JH || * |- | [[4122 Ferrari]] || 1986 OA || * |- | [[4123 Tarsila]] || {{mp|1986 QP|1}} || [[Tarsila do Amaral]] (1886 – 1973), [[Brazilci|brazilski]] modernistični [[slikar]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4123 †] |- | [[4124 Herriot]] || 1986 SE || [[James Herriot]], [[Britanci|britanski]] [[pisatelj]] [http://www.klet.cz/citation/04124.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4124 ‡] |- | [[4125 Lew Allen]] || 1987 MO || [[Lew Allen]], [[Američani|ameriški]] [[fizik]]* |- | [[4126 Mašu]] || 1988 BU || jezero [[Mašu]], [[Japonska]] <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4127 Kjogoku]] || {{mp|1988 BA|2}} || mesto [[Kjogoku, Hokaido|Kjogoku]], [[Japonska]] <small>[MPC 15428]</small> |- | [[4128 UKSTU]] || {{mp|1988 BM|5}} || kratica za United Kingdom Schmidt Telescope Unit <small>[MPC 15261]</small> |- | [[4129 Richelen]] || 1988 DM || sestavljeno iz dveh imen Richard A. Keen in Helen C. Duran, ki sta bila prijatelja odkritelja <small>[MPC 15262]</small> |- | [[4130 Ramanudžan]] || {{mp|1988 DQ|1}} || [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]], [[Indijci|indijski]] [[matematik]] <small>[MPC 15262]</small> |- | [[4131 Stasik]] || {{mp|1988 DR|4}} || [[John S. Stasik]], [[Američani|ameriški]] [[vzgojitelj]] <small>[MPC 15091]</small> |- | [[4132 Bartók]] || 1988 EH || [[Béla Bartók]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 15091]</small> [http://www.vcse.hu/vega55.html +] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |date=2004-10-27 }} |- | [[4133 Heureka]] || 1942 DB || * |- | [[4134 Schütz]] || 1961 CR || * |- | [[4135 Svetlanov]] || 1966 PG || [[Jevgenij Svetlanov]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[dirigent]] * |- | [[4136 Artmane]] || 1968 FJ || [[Vija Artmane]], [[Latvijci|latvijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4137 Crabtree]] || 1970 WC || [[William Crabtree]], trgovec z oblekami v Salfordu blizu [[Manchester|Manchestra]], druga oseba, za katero se ve, da je opazovala prehod Venere preko Sonca v letu [[1639]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4137 †] |- | [[4138 Kalchas]] || 1973 SM || [[Kalchas]], mitološka oseba povezana s [[trojanska vojna|trojansko vojno]] * |- | [[4139 Ul'yanin]] || {{mp|1975 VE|2}} || [[Sergej Alekseevič Uljanin]], [[Rusi|ruski]] [[pilot]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4140 Branham]] || 1976 VA || * |- | [[4141 Nintanlena]] || {{mp|1978 PG|3}} || * |- | [[4142 Dersu-Uzala]] || 1981 KE || [[Dersu Uzala]], oseba v romanu [[Vladimir Arsenjev|Vladimirja Arsenjeva]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4142 ‡] |- | [[4143 Huziak]] || {{mp|1981 QN|1}} || [[Richard Huziak]], [[Kanadčani|kanadski]] [[astronom]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4144 Vladvasil'ev]] || {{mp|1981 SW|6}} || * |- | [[4145 Maximova]] || {{mp|1981 SJ|7}} || * |- | [[4146 Rudolfinum]] || {{mp|1982 DD|2}} || stavba [[Rudolfinum, Praga|Rudolfinum]] v [[Praga|Pragi]], [[Češka]] [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=4146 †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070823044702/http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=4146 |date=2007-08-23 }} [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4146 ‡] |- | [[4147 Lennon]] || 1983 AY || [[John Lennon]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16247]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004147.html †] |- | [[4148 McCartney]] || 1983 NT || [[Paul McCartney]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004148.html †] |- | [[4149 Harrison]] || 1984 EZ || [[George Harrison]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004149.html †] |- | [[4150 Starr]] || {{mp|1984 QC|1}} || [[Ringo Starr]], član [[Britanci|britanske]] [[pop glasba|pop]] in [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[The Beatles]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004150.html †] |- | [[4151 Alanhale]] || {{mp|1985 HV|1}} || [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 18138]</small> |- | [[4152 Weber]] || 1985 JF || [[Carl Maria von Weber]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4153 Roburnham]] || {{mp|1985 JT|1}} || [[Robert Burnham]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], pisatelj in urednik revije ''Astronomy'' <small>[MPC 18139]</small> [http://www.astronomy.com/asy/default.aspx?c=a&id=2236 †] |- | [[4154 Rumsey]] || 1985 NE || [[Norman Jack Rumsey]], [[Novozelandci|novozelandski]] izdelovalec optičnih naprav in [[astronom]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4155 Vatanabe]] || {{mp|1987 UB|1}} || [[Kazuro Vatanabe]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4156 Okadanaboru]] || 1988 BE || [[Noboru Okada]], [[Japonci|japonski]] [[pustolovec]] [[fotograf]] gorski plezalec in ljubiteljski [[astronom]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4156 †] |- | [[4157 Izu]] || {{mp|1988 XD|2}} || polotok [[Izu]], [[Japonska]] |- | [[4158 Santini]] || 1989 BE || * |- | [[4159 Freeman]] || 1989 GK || Ann Freeman, prijateljica odkritelja |- | [[4160 Sabrina-John]] || 1989 LE || Sabrina M. Gonsalves in John H. Riggins |- | [[4161 Amasis]] || 6627 P-L || [[Amazis]] (Ahmose II), [[faraon]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4162 SAF]] || 1940 WA || kratica za [[Francoska astronomska zveza]] (Société Astronomique de France) <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4163 Saaremaa]] || 1941 HC || * |- | [[4164 Shilov]] || 1969 UR || [[Aleksandr Maksovič Šilov]] ([[ruščina|rusko]] Александр Максович Шилов), [[Rusi|ruski]] [[slikar]] * |- | [[4165 Didkovskij]] || {{mp|1976 GS|3}} || * |- | [[4166 Pontryagin]] || {{mp|1978 SZ|6}} || * |- | [[4167 Riemann]] || {{mp|1978 TQ|7}} || [[Bernhard Riemann]], [[Nemci|nemški]] [[matematik]]* |- | [[4168 Millan]] || 1979 EE || * |- | [[4169 Celsius]] || {{mp|1980 FO|3}} || [[Anders Celsius]], [[Švedi|švedski]] [[fizik]] in [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4169.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228183047/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4169.html |date=2009-02-28 }} |- | [[4170 Semmelweis]] || 1980 PT || [[Ignaz Philipp Semmelweis]] (1818 – 1865) (Ignác), [[Madžari|madžarski]] [[zdravnik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4170 †] [http://www.vcse.hu/vega55.html +] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |date=2004-10-27 }} |- | [[4171 Carrasco]] || {{mp|1982 FZ|1}} || * |- | [[4172 Rochefort]] || {{mp|1982 FC|3}} || mesto [[Rochefort]], [[Belgija]] |- | [[4173 Thicksten]] || {{mp|1982 KG|1}} || Robert P. Thicksten, predstojnik [[Observatorij Palomar|Observatorija Palomar]] <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4174 Pikulia]] || {{mp|1982 SB|6}} || * |- | [[4175 Billbaum]] || 1985 GX || [[William A. Baum]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4176 Sudek]] || 1987 DS || [[Josef Sudek]], [[Čehi|češki]] [[fotograf]] [http://www.klet.cz/citation/04176.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4176 ‡] |- | [[4177 Kohman]] || {{mp|1987 SS|1}} || * |- | 4178 - || {{mp|1988 EO|1}} || * |- | [[4179 Toutatis]] || 1989 AC || [[Toutatis]], bog v [[keltska mitologija|keltski mitologiji]] <small>[MPC 16444]</small> [http://jmm45.free.fr/asteroid/toutatis/toutatis.htm †] |- | [[4180 Anaxagoras]] || 6092 P-L || [[Anaksagora]], [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4181 Kivi]] || {{mp|1938 DK|1}} || * |- | [[4182 Mount Locke]] || 1951 JQ || gora [[Locke]], ena izmed dveh gor na vrhu katerih je [[Observatorij McDonald]] * |- | [[4183 Cuno]] || 1959 LM || [[Cuno Hoffmeister]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.astrosurf.com/macombes/noms%20NEA.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929104810/http://www.astrosurf.com/macombes/noms%20NEA.htm |date=2007-09-29 }} |- | [[4184 Berdyayev]] || {{mp|1969 TJ|1}} || [[Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev]] ([[ruščina|rusko]] Николай Александрович Бердяев) (1874 – 1948), [[Rusi|ruski]] [[filozof]] * |- | [[4185 Phystech]] || 1975 ED || * |- | [[4186 Tamašima]] || {{mp|1977 DT|1}} || mesto Tamašima, v bližini mesta [[Kurašiki]], [[Japonska]] |- | [[4187 Shulnazaria]] || {{mp|1978 GR|3}} || * |- | [[4188 Kitež]] || {{mp|1979 HX|4}} || [[Kitež]] ([[ruščina|rusko]] Китеж), namišljeno mesto iz [[Rusija|ruske]] [[folklora|folklore]]* |- | [[4189 Sayany]] || {{mp|1979 SV|9}} || * |- | [[4190 Kvasnica]] || 1980 JH || [[Jozef Kvasnica]], [[Čehi|češki]] [[fizik]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4190 ‡] |- | [[4191 Assesse]] || 1980 KH || * |- | [[4192 Breysacher]] || 1981 DH || [[Jacques Breysacher]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[4193 Salanave]] || {{mp|1981 SM|1}} || * |- | [[4194 Sweitzer]] || 1982 RE || [[Paul A. Sweitzer]], [[Američani|ameriški]] [[reporter]] <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4195 Esambaev]] || {{mp|1982 SK|8}} || [[Makhmut Esambaev]], veliki [[Čečeni|čečenski]] ljudski plesalec * |- | [[4196 Šuja]] || {{mp|1982 SA|13}} || mesto [[Šuja]] ([[ruščina|rusko]] Шу́я), [[Rusija]] * |- | 4197 - || 1982 TA || * |- | [[4198 Panthera]] || {{mp|1983 CK|1}} || [[rod (biologija)|rod]] [[Panthera]], [[latinščina|latinska]] beseda za [[velike mačke]] <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4199 Andreev]] || {{mp|1983 RX|2}} || * |- | [[4200 Shizukagozen]] || 1983 WA || [[Šizuka Gozen]] (1165 – 1211), ljubica [[Minamoto no Jošitsune|Minamota no Jošitsuna]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201" | 4201–4300 |- | [[4201 Orosz]] || {{mp|1984 JA|1}} || [[Elizabeth Orosz Warner]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[4202 Minitti]] || {{mp|1985 CB|2}} || [[Michelle Minitti]], [[Američani|ameriški]] [[mineralog]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4202 †] |- | [[4203 Brucato]] || {{mp|1985 FD|3}} || [[John Robert Brucato]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], strokovnjak za [[kozmokemija|kozmokemijo]] in majhna telesa [[Osončje|Osončja]] ali [[Robert Joseph Brucato]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4204 Barsig]] || {{mp|1985 JG|1}} || [[Walter Barsig]], [[Nemci|nemški]] učitelj znanosti <small>[MPC 18139]</small> |- | [[4205 David Hughes]] || 1985 YP || [[David Hughes (astronom)|David Hughes]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4205 †] |- | [[4206 Verulamium]] || 1986 QL || starodavno [[Rimljani|rimsko]] mesto v provinci Britannia, sedaj je to [[St. Albans]], [[Hertfordshire]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4206 †] |- | [[4207 Chernova]] || {{mp|1986 RO|2}} || * |- | [[4208 Kiselev]] || {{mp|1986 RQ|2}} || * |- | [[4209 Briggs]] || {{mp|1986 TG|4}} || * |- | [[4210 Isobelthompson]] || {{mp|1987 DY|5}} || [[Isobel Thompson]], [[Britanci|britanska]] [[arheolog]]inja [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4210 †] |- | [[4211 Rosniblett]] || 1987 RT || [[Rosalind Niblett]], [[Britanci|britanska]] [[arheolog]]inja [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4211 †] |- | [[4212 Sansju-Asuke]] || {{mp|1987 SB|2}} || kraj odkritja asteroida [[Asuke, Aiči|Asuke]], [[Japonska]] |- | [[4213 Njord]] || {{mp|1987 ST|4}} || [[Njord]], bog vetrov navigacije in napredka v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4214 Veralynn]] || {{mp|1987 UX|4}} || [[Vera Lynn]], [[Britanci|britanska]] [[pevec|pevka]], znana med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] * |- | [[4215 Kamo]] || {{mp|1987 VE|1}} || [[Akira Kamo]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4216 Neunkirchen]] || {{mp|1988 AF|5}} || mesto [[Neunkirchen, Avstrija|Neunkirchen]] v [[Avstrija|Avstriji]]<small>[MPC 16248]</small> |- | [[4217 Engelhardt]] || {{mp|1988 BO|2}} || [[Wolf von Engelhardt]], [[Nemci|nemški]] raziskovalec [[meteorit]]ov * |- | [[4218 Demottoni]] || {{mp|1988 BK|3}} || [[Glauco de Mottoni]] (Glauco de Mottoni y Palacios), [[Italijani|italijanski]] [[inženir]] elektrotehnike in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16444]</small> [http://www.astropa.unipa.it/biblioteca/Astronomi/D.htm †] |- | [[4219 Nakamura]] || 1988 DB || [[Jošikazu Nakamura]], ustanovitelj tovarne optičnih inštrumentov, [[Japonska]] |- | [[4220 Flood]] || 1988 DN || * |- | [[4221 Picasso]] || 1988 EJ || [[Pablo Picasso]], [[Španci|španski]] [[umetnik]] * |- | [[4222 Nancita]] || {{mp|1988 EK|1}} || * |- | [[4223 Šikoku]] || 1988 JM || otok [[Šikoku]], [[Japonska]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4224 Susa]] || 1988 KG || * |- | 4225 - || 1989 BN || * |- | [[4226 Damiaan]] || 1989 RE || [[Jozef de Veuster]] (Pater Damiaan), [[Belgijci|belgijski]] [[duhovnik]] [http://www.angelfire.com/id/ericelst/Citapla.html †] |- | [[4227 Kaali]] || 1942 DC || skupina 9 meteoritskih kraterjev [[krater Kaali|Kaali]], [[Estonija]]* |- | [[4228 Nemiro]] || {{mp|1968 OC|1}} || [[Andrej Antonovič Nemiro]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] [http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050124062344/http://neopage.nm.ru/ENG/GENERAL/p05.htm |date=2005-01-24 }} |- | [[4229 Plevitskaya]] || 1971 BK || * |- | [[4230 van den Bergh]] || {{mp|1973 ST|1}} || [[Sidney van den Bergh]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] rojen [[Kanadčani|kanadski]] [[astronom]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} and [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html ‡] |- | [[4231 Fireman]] || 1976 WD || [[Edward Leonard Fireman]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4232 Aparicio]] || 1977 CD || [[Antonio Aparicio]], [[Španci|španski]] [[astronom]]* |- | [[4233 Pal'chikov]] || {{mp|1977 RO|7}} || * |- | [[4234 Evtushenko]] || {{mp|1978 JT|1}} || [[Evgenij Aleksandrovič Evtušenko]] ([[ruščina|rusko]] Евге́ний Алекса́ндрович Евтуше́нко) (rojen 1933), [[Rusi|ruski]] [[pesnik]]* |- | [[4235 Tatiščev]] || {{mp|1978 SL|5}} || [[Vasilij Nikitič Tatiščev]] ([[ruščina|rusko]] Васи́лий Ники́тич Тати́щев) (1686 – 1750), [[Rusi|ruski]] državnik, [[zgodovinar]] in [[etnograf]] * |- | [[4236 Lidov]] || {{mp|1979 FV|1}} || [[Mihail Lvovič Lidov]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4237 Raushenbakh]] || {{mp|1979 SD|4}} || [[Boris Viktorovič Raušenbah]] ([[ruščina|rusko]] Борис Викторович Раушенбах) (1915 – 2001), [[Rusi|ruski]] vesoljski strokovnjak * |- | [[4238 Audrey]] || 1980 GF || [[Audrey Hepburn]], [[igralec (umetnik)|igralka]], rojena v [[Bruselj|Bruslju]] [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4238 ‡] |- | [[4239 Goodman]] || 1980 OE || * |- | [[4240 Grün]] || {{mp|1981 EY|20}} || [[Eberhard Grün]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.mpi-hd.mpg.de/dustgroup/~gruen/ †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090117011605/http://www.mpi-hd.mpg.de/dustgroup/~gruen/ |date=2009-01-17 }} |- | [[4241 Pappalardo]] || {{mp|1981 EX|46}} || [[Robert Theodore Pappalardo]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4242 Brecher]] || 1981 FQ || [[Kenneth Brecher]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4243 Nankivell]] || {{mp|1981 GF|1}} || [[Garry Nankivell]], mojster optike iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4244 Zakharchenko]] || {{mp|1981 TO|3}} || * |- | [[4245 NAIRC]] || {{mp|1981 UC|10}} || kratica za ''Nanjing Astronomical Instruments Research Centre'', [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4246 Telemann]] || {{mp|1982 SY|2}} || [[Georg Philipp Telemann]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]]* |- | [[4247 Grahamsmith]] || 1983 WC || [[Francis Smith (astronom)|Francis Graham Smith]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] * |- | [[4248 Ranald]] || 1984 HX || [[Ranald McIntosh]], [[programer]], ki je vzdrževal [[baza podatkov|bazo podatkov]] oddelka za zvezde spremenljivke pri [[Kraljeva astronomska zveza Nove Zelandije|Kraljevi astronomski zvezi Nove Zelandije]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4249 Křemže]] || {{mp|1984 SC|2}} || mesto [[Křemže]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4249 †] |- | [[4250 Perun]] || 1984 UG || [[Perun]], v [[slovanska mitologija|slovanski mitologiji]] najvišji [[bog]]; bog [[strela|strele]] in [[grom]]a <small>[MPC 16444]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4250 †] |- | [[4251 Kavasch]] || {{mp|1985 JK|1}} || [[Julius Kavasch]] in [[Wulf-Dietrich Kavasch]], [[Nemci|nemška]] ljubiteljska [[geolog]]a <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4252 Godwin]] || {{mp|1985 RG|4}} || [[Richard Godwin]], [[Američani|ameriški]] član uprave organizacije ''Space Frontier Foundation'', brat [[Robert Godwin|Roberta Godwina]], strokovnjaka za vesolje in raziskovalca zgodovine vesolja [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4252 †] |- | [[4253 Märker]] || {{mp|1985 TN|3}} || [[Wolfgang Märker]], povezan z [[udarni krater|udarnim kraterjem]] [[krater Nördlinger Ries|Nördlinger Ries]] <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4254 Kamél]] || {{mp|1985 UT|3}} || [[Lars Kamél]], [[Švedi|švedski]] [[astronom]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4254.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101206035122/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4254.html |date=2010-12-06 }} |- | [[4255 Spacewatch]] || 1986 GW || projekt [[Spacewatch]] * |- | [[4256 Kagamigava]] || 1986 TX || reka [[Kagami, Koči (Tosa)|Kagami]], [[Japonska]]* |- | [[4257 Ubasti]] || 1987 QA || * |- | [[4258 Ryazanov]] || {{mp|1987 RZ|2}} || * |- | [[4259 McCoy]] || {{mp|1988 SB|3}} || [[Timothy James McCoy]], [[Američani|ameriški]] planetarni [[geolog]] * |- | [[4260 Janai]] || 1989 AX || [[Masajuki Janai]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4261 Geko]] || 1989 BJ || [[Observatorij Geko]], [[Japonska]] |- | 4262 - || 1989 CO || * |- | [[4263 Abashiri]] || {{mp|1989 RL|2}} || [[Abaširi, Hokaidō]], [[Japonska]] |- | [[4264 Karljosephine]] || 1989 TB || * |- | [[4265 Kani]] || 1989 TX || [[Kani, Gifu]], [[Japonska]] |- | [[4266 Waltari]] || 1940 YE || [[Mika Toimi Waltari]], [[Finci|finski]] [[pisatelj]] |- | [[4267 Basner]] || 1971 QP || * |- | [[4268 Grebenikov]] || {{mp|1972 TW|3}} || [[Evgenij Aleksandrovič Grebenikov]] (Eugeniu Grebenicov), v [[Romunija|Romuniji]] rojen [[Rusi|ruski]] [[matematik]] in [[astronom]] [http://www.astro.ro/grebenicov.html †] [http://www.astro.ro/romani.html ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120717044109/http://www.astro.ro/romani.html |date=2012-07-17 }} |- | [[4269 Bogado]] || 1974 FN || * |- | [[4270 Juanvictoria]] || {{mp|1975 TJ|6}} || * |- | [[4271 Novosibirsk]] || {{mp|1976 GQ|6}} || [[Novosibirsk]], [[Rusija]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4272 Encudži]] || {{mp|1977 EG|5}} || [[tempelj]] Encuji v Okajami, [[Japonska]] |- | [[4273 Dunhuang]] || {{mp|1978 UU|1}} || mesto [[Dunhuang]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4274 Karamanov]] || {{mp|1980 RZ|3}} || [[Alemdar Sobitovič Karamanov]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4275 Bogustafson]] || {{mp|1981 EW|14}} || [[Bo Åke Sture Gustafson]], [[Švedi|švedsko]]-[[Američani|ameriški]] [[astronom]] |- | [[4276 Clifford]] || 1981 XA || [[Clifford J. Cunningham]], [[Kanadčani|kanadski]] ljubiteljski [[astronom]] in [[pisatelj]] <small>[MPC 16248]</small> [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4277 Holubov]] || 1982 AF || vas [[Holubov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4277 †] |- | [[4278 Harvey]] || 1982 SF || [[G. Roger Harvey]], [[Američani|ameriški]] [[vzgojitelj]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4279 De Gasparis]] || 1982 WB || [[Annibale de Gasparis]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]]* |- | [[4280 Simonenko]] || {{mp|1985 PF|2}} || [[Ala Nikolajevna Simonenko]], [[Rusi|ruska]] (ukrajinska?) [[astronom]]ka * |- | [[4281 Pounds]] || {{mp|1985 TE|1}} || [[Kenneth Pounds]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]* |- | [[4282 Endate]] || {{mp|1987 UQ|1}} || [[Kin Endate]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16593]</small> |- | [[4283 Stöffler]] || 1988 BZ || [[Dieter Stöffler]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <small>[MPC 18140]</small> |- | [[4284 Kaho]] || {{mp|1988 FL|3}} || [[Šigeru Kaho]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4285 Hulkower]] || 1988 NH || * |- | [[4286 Rubtsov]] || {{mp|1988 PU|4}} || [[Nikolaj Rubtsov]], [[Rusi|ruski]] [[pesnik]]* |- | [[4287 Třísov]] || {{mp|1989 RU|2}} || [[Třísov]], [[Češka]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4287 †] |- | [[4288 Tokiotech]] || {{mp|1989 TQ|1}} || [[Inštitut za tehnologijo v Tokiju]], največja ustanova na [[Japonska|Japonskem]] za visokošolske študije v znanosti in tehnologiji [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4288 †] |- | [[4289 Bivako]] || {{mp|1989 UA|2}} || jezero [[Bivako]] ali Biva, največje jezero na [[Japonska|Japonskem]] <small>[MPC 16248]</small> |- | [[4290 Heisei]] || {{mp|1989 UK|3}} || obdobje [[Heisei]] v [[Japonska|japonski]] [[zgodovina|zgodovini]] <small>[MPC 16444]</small> |- | [[4291 Kodaihasu]] || 1989 VH || starodavni lotus, katerega seme so našli v ruševinah iz obdobja [[Jayoi]] (500 p. n.št – 300 n. št) in so vzklila na [[Japonska|Japonskem]] |- | [[4292 Aoba]] || 1989 VO || grad [[Aoba (grad)|Aoba]] (tudi grad Sendai) v mestu [[Sendai, Miyagi]], [[Japonska]] |- | [[4293 Masumi]] || 1989 VT || [[Masumi Hurukawa]], ki je na [[Japonska|Japonskem]] deloval za popularizacijo astronomije |- | [[4294 Horatius]] || 4016 P-L || [[Horacij]], [[Rimljani|rimski]] [[pesnik]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4295 Wisse]] || 6032 P-L || [[Marijke Wisse-Schouten]], članica [[Observatorij Leiden|Observatorija Leiden]] <small>[MPC 16594]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4296 van Woerkom]] || {{mp|1935 SA|2}} || [[Adriaan van Woerkom]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[astronom]] <small>[MPC 18140]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4297 Eichhorn]] || 1938 HE || * |- | 4298 - || 1941 WA || * |- | [[4299 WIYN]] || 1952 QX || [[Konzorcij WIYN]], [[konzorcij]] (zveza) observatorijev ( Univerza Wisconsin-Madison [W], Univerza Indiana [I], Univerza Yale [Y], National Optical Astronomy Observatories [N]) <small>[MPC 34619]</small> |- | [[4300 Marg Edmondson]] || {{mp|1955 SG|1}} || [[Margaret Russell Edmondson]], hčerka [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Henry Norris Russell|Henryja Norrisa Russella]] in žena [[Američani|ameriškega]] [[astronom]]a [[Frank K. Edmondson|Franka K. Edmondsona]] <small>[MPC 34620]</small> [http://www.aip.org/history/historymatters/medmondson.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121201211359/http://www.aip.org/history/historymatters/medmondson.htm |date=2012-12-01 }} |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301" | 4301–4400 |- | [[4301 Boyden]] || 1966 PM || [[Uriah Atherton Boyden]] (1804 – 1879), [[Američani|ameriški]] inženir strojništva, ki je z zapuščino omogočil izgradnjo [[Observatorij Boyden|Observatorija Boyden]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4301 †] |- | [[4302 Markeev]] || 1968 HP || * |- | [[4303 Savitskij]] || {{mp|1973 SZ|3}} || [[Jevgenij Jakovlevič Savitskij]] ([[ruščina|rusko]] Евгений Яковлевич Савицкий) (1910 – 1990), [[Rusi|ruski]] letalec iz [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], oče [[kozmonavt]]ke [[Svetlana Savitskaja|Svetlane Savitskaje]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4304 Geichenko]] || {{mp|1973 SW|4}} || [[Semjon Stepanovič Geičenko]], [[Rusi|ruski]] [[pisatelj]] in literarni učenjak <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4305 Clapton]] || 1976 EC || [[Eric Clapton]], [[Britanci|britanski]] [[glasbenik]] <small>[MPC 16249]</small> [http://www.cfa.harvard.edu/iau/special/rocknroll/0004305.html †] |- | [[4306 Dunaevskij]] || {{mp|1976 SZ|5}} || [[Maxim Dunayevsky]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[skladatelj]]* |- | [[4307 Cherepashchuk]] || {{mp|1976 UK|2}} || [[Anatolij Mihailovič Čerepaščuk]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]]* |- | [[4308 Magarach]] || {{mp|1978 PL|4}} || raziskovalni inštitut za pridelavo vina v [[Magarač]]u, [[Jalta]] <small>[MPC 22501]</small> |- | [[4309 Marvin]] || 1978 QC || [[Ursula Bailey Marvin]], [[Američani|ameriška]] planetarna [[geolog]]inja * |- | [[4310 Strömholm]] || {{mp|1978 RJ|7}} || [[Stig Strömholm]] (rojen 19319), nekdanji rektor na [[Univerza v Upsali|univerzi v Upsali]], [[Švedska]] [http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4310.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120813034124/http://www.astro.uu.se/planet/asteroid/astdiv/4310.html |date=2012-08-13 }} |- | [[4311 Zguridi]] || {{mp|1978 SY|6}} || [[Aleksandr Mihajlovič Zguridi]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] producent <small>[MPC 34620]</small> |- | [[4312 Knacke]] || {{mp|1978 WW|11}} || [[Roger Fritz Knacke]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [http://live.psu.edu/story/9613 †] |- | [[4313 Bouchet]] || {{mp|1979 HK|1}} || [[François Bouchet]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | 4314 - || {{mp|1979 ML|3}} || * |- | [[4315 Pronik]] || {{mp|1979 SL|11}} || [[Vladimir Pronik]] in/ali [[Iraida Pronik]], [[astronom]]a na [[Astrofizikalni observatorij na Krimu|Astrofizikalnem observatoriju na Krimu]] * |- | [[4316 Babinkova]] || {{mp|1979 TZ|1}} || * |- | [[4317 Garibaldi]] || {{mp|1980 DA|1}} || [[Giuseppe Garibaldi]], [[Italijani|italijanski]] narodni buditelj [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4317 †] |- | [[4318 Baťa]] || {{mp|1980 DE|1}} || [[Tomáš Bata]], [[Čehi|češki]] poslovnež <small>[MPC 16444]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4318 †] |- | [[4319 Jackierobinson]] || {{mp|1981 ER|14}} || [[Jack Roosevelt Robinson|Jack Roosevelt (Jackie) Robinson]], [[Američani|ameriški]] [[bejzbolist]]* |- | [[4320 Jarosewich]] || {{mp|1981 EJ|17}} || [[Eugene Jarosewich]], upokojeni raziskovalni kemik na [[Smithsonova ustanova|Smithsonovi ustanovi]] (Smithsonian Institution) [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4320 †] |- | [[4321 Zero]] || {{mp|1981 EH|26}} || naravno zaporedje števil: 4, 3, 2, 1, nič (zero), kjer zero pomeni ničlo* |- | [[4322 Billjackson]] || {{mp|1981 EE|37}} || [[Bill Jackson]]? * |- | [[4323 Hortulus]] || 1981 QN || [[Hortulus]], [[latinščina|latinska]] beseda za majhen, domač vrt <small>[MPC 34620]</small> |- | 4324 - || {{mp|1981 YA|1}} || * |- | [[4325 Guest]] || 1982 HL || [[John Edward Guest]], [[Britanci|britanski]] planetarni strokovnjak <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4326 McNally]] || {{mp|1982 HS|1}} || [[Derek McNally]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4327 Ries]] || {{mp|1982 KB|1}} || [[Judit Györgyey Ries]], na [[Madžarska|Madžarskem]] rojen [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4328 Valina]] || {{mp|1982 SQ|2}} || * |- | 4329 - || {{mp|1982 SX|2}} || * |- | [[4330 Vivaldi]] || {{mp|1982 UJ|3}} || [[Antonio Lucio Vivaldi]], [[Italijani|italijanski]] [[skladatelj]]* |- | [[4331 Hubbard]] || 1983 HC || * |- | [[4332 Milton]] || 1983 RC ||Daniel J. Milton, ameriški astrogeolog, |- | [[4333 Sinton]] || {{mp|1983 RO|2}} || [[William M. Sinton]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 16444]</small> |- | [[4334 Foo]] || {{mp|1983 RO|3}} || [[Lillian Foo]], singapurski svetovalec pri [[Svetovna banka|Svetovni banki]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4334 †] |- | [[4335 Verona]] || {{mp|1983 VC|7}} || mesto [[Verona]], [[Italija]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4336 Jasniewicz]] || {{mp|1984 QE|1}} || * |- | [[4337 Arecibo]] || 1985 GB || [[Observatorij Arecibo]], [[Puerto Rico]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4338 Velez]] || {{mp|1985 PB|1}} || [[Reinaldo Velez]], operater na [[teleskop]]u na [[Observatorij Arecibo|Observatoriju Arecibo]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4339 Almamater]] || 1985 UK || ''[[Alma mater]]'', v čast 650-letnice [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze v Pragi]], najstarejše univerze v srednji [[Evropa|Evropi]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4339 †] |- | [[4340 Dence]] || 1986 JZ || [[Michael R. Dence]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geolog]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4341 Poseidon]] || 1987 KF || [[Pozejdon]], bog iz [[grška mitologija|grške mitologije]]* |- | [[4342 Freud]] || {{mp|1987 QO|9}} || [[Sigmund Freud]], [[Avstrijci|avstrijski]] začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] * |- | [[4343 Tecuja]] || 1988 AC || [[Tecuja Fudži]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]]* |- | [[4344 Buxtehude]] || {{mp|1988 CR|1}} || [[Dieterich Buxtehude]], [[Danci|danski]] ali [[Nemci|nemški]] [[organist]] in [[skladatelj]]* |- | [[4345 Rachmaninoff]] || {{mp|1988 CM|2}} || [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]] ({{jezik-ru|Сергей Васильевич Рахманинов}}) (1873 – 1943), [[Rusi|ruski]] [[skladatelj]], [[pianist]] in [[dirigent]] * |- | [[4346 Whitney]] || {{mp|1988 DS|4}} || [[Mary Watson Whitney]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4347 Reger]] || {{mp|1988 PK|2}} || [[Max Reger]], [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4348 Poulydamas]] || 1988 RU || [[Poulidamas]], mitološka oseba, povezana s [[trojanska vojna|trojansko vojno]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4349 Tibúrcio]] || 1989 LX || [[Julio Cesar dos Santos Tibúrcio]], [[Brazilci|brazilski]] ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4350 Šibeča]] || {{mp|1989 UG|1}} || mesto [[Šibeča]], [[Japonska]] |- | [[4351 Nobuhisa]] || {{mp|1989 UR|1}} || [[Nobuhisa Kojima]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]] |- | [[4352 Kjoto]] || {{mp|1989 UW|1}} || mesto [[Kjoto]], [[Japonska]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4353 Onizaki]] || {{mp|1989 WK|1}} || mesto Onizaki, [[Tokoname, Aiči]], [[Japonska]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4354 Euclides]] || 2142 P-L || [[Evklid]], [[stari grki|starogrški]] [[matematik]] <small>[MPC 16594]</small> |- | [[4355 Memphis]] || 3524 P-L || [[Memfis, Egipt|Memfis]], nekdanje glavno mesto starega Egipta <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4356 Marathon]] || 9522 P-L || starodavno mesto [[Maraton, Grčija|Maraton]] , v stari [[Grčija|Grčiji]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4357 Korinthos]] || 2069 T-2 || mesto [[Korint (mesto)|Korint]], [[Grčija]] <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4358 Lynn]] || A909 TF || [[William Thynne Lynn]], asistent na [[Observatorij Greenwich|Observatoriju Greenwich]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4359 Berlage]] || 1935 TG || [[Hendrik Petrus Berlage (meteorolog)|Hendrik Petrus Berlage]], [[Nizozemci|nizozemski]] [[meteorolog]], sin [[arhitekt]]a z istim imenom <small>[MPC 18141]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4360 Šuji]] || {{mp|1964 TG|2}} || okraj [[Šuji]], [[Ljudska republika Kitajska]] |- | [[4361 Nezhdanova]] || {{mp|1977 TG|7}} || [[Antonina Vasiljevna Neždanova]] ([[ruščina|rusko]] Антонина Васильевна Нежданова) (1873 – 1950), [[Rusi|ruska]] [[opera|operna]] [[pevec|pevka]] * |- | [[4362 Carlisle]] || {{mp|1978 PR|4}} || * |- | [[4363 Sergej]] || {{mp|1978 TU|7}} || * |- | [[4364 Shkodrov]] || {{mp|1978 VV|5}} || [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[bolgarščina|bolgarsko]] Владимир Георгиев Шкодров) (rojen 1930), [[Bolgari|bolgarski]] [[astronom]] [http://astro.shu-bg.net/shkodrov.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415000743/http://astro.shu-bg.net/shkodrov.htm |date=2012-04-15 }} |- | [[4365 Ivanova]] || {{mp|1978 VH|8}} || * |- | [[4366 Venikagan]] || {{mp|1979 YV|8}} || * |- | [[4367 Meech]] || {{mp|1981 EE|43}} || [[Karen Jean Meech]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[4368 Pillmore]] || {{mp|1981 JC|2}} || [[Charles L. Pillmore|Charles (Chuck) L. Pillmore]], [[geolog]] [http://www.coloscisoc.org/news/2003/newsletter.0309.pdf †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927135233/http://www.coloscisoc.org/news/2003/newsletter.0309.pdf |date=2011-09-27 }} |- | [[4369 Seifert]] || 1982 OR || [[Jaroslav Seifert]], [[Čehi|češki]] [[pesnik]] <small>[MPC 25443]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4369 †] |- | [[4370 Dickens]] || 1982 SL || [[Charles Dickens]], [[Angleži|angleški]] [[pisatelj]] <small>[MPC 16445]</small> |- | [[4371 Fyodorov]] || {{mp|1983 GC|2}} || [[Svjatoslav Nikolaevič Fjodorov]], [[Rusi|ruski]] [[oftalmolog]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4372 Quincy]] || 1984 TB || * |- | [[4373 Crespo]] || 1985 PB || [[Antonio Crespo]], [[inženir]] elektrotehnike na [[Observatorij Arecibo|Observatoriju Arecibo]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4374 Tadamori]] || 1987 BJ || [[Taira no Tadamori]] (1096 – 1153), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4375 Kiyomori]] || 1987 DQ || [[Taira no Kijomori]] (1118 – 1181), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4376 Shigemori]] || 1987 FA || [[Taira no Šigemori]] (1138 – 1179), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4377 Koremori]] || 1987 GD || [[Taira no Koremori]] (1160 – 1184?), eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4378 Voigt]] || 1988 JF || [[Hans-Heinrich Voigt]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4379 Snelling]] || {{mp|1988 PT|1}} || * |- | [[4380 Geyer]] || {{mp|1988 PB|2}} || [[Edward H. Geyer]], [[astronom]] <small>[MPC 16249]</small> |- | [[4381 Uenohara]] || {{mp|1989 WD|1}} || mesto [[Uenohara, Jamanaši|Uenohara]], prefektura Jamanaši, [[Japonska]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4382 Stravinsky]] || {{mp|1989 WQ|3}} || [[Igor Stravinski|Igor Fjodorovič Stravinski]], ([[ruščina|rusko]] Игорь Фёдорович Стравинский) [[Rusi|rusko]]-[[Američani|ameriški]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4383 Suruga]] || 1989 XP || provinca [[Suruga]] (starodavno ime za vzhodni del prefekture [[Šizuoka]]), [[Japonska]] |- | 4384 - || 1990 AA || - |- | [[4385 Elsässer]] || 2534 P-L || [[Hans F. Elsässer]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]], nekdanji direktor Inštituta za astronomijo Max Planck <small>[MPC 18141]</small> |- | [[4386 Lüst]] || 6829 P-L || [[Reimar Lüst]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] <small>[MPC 18141]</small> [http://lexikon.umkreisfinder.de/reimar_l%E3%BCst/ †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928121415/http://lexikon.umkreisfinder.de/reimar_l%E3%BCst/ |date=2007-09-28 }} |- | [[4387 Tanaka]] || 4829 T-2 || [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]], [[Japonci|japonski]] astronom in astrofizik <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4388 Jürgenstock]] || 1964 VE || [[Jürgen Stock]], [[Nemci|nemški]] [[astronom]] [http://www.tayabeixo.org/ssolar/ast_venezuela.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050414075611/http://www.tayabeixo.org/ssolar/ast_venezuela.htm |date=2005-04-14 }} * |- | [[4389 Durbin]] || {{mp|1976 GL|3}} || * |- | [[4390 Madreteresa]] || {{mp|1976 GO|8}} || [[redovnica]] [[Mati Tereza]], ki je v [[Kalkuta|Kalkuti]] pomagala bolnim in revnim [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4390 †] |- | [[4391 Balodis]] || {{mp|1977 QW|2}} || * |- | [[4392 Agita]] || {{mp|1978 RX|5}} || * |- | [[4393 Dawe]] || {{mp|1978 VP|8}} || [[John Dawe]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]* |- | [[4394 Fritzheide]] || {{mp|1981 EB|19}} || [[Fritz Heide]], [[Nemci|nemški]] raziskovalec [[meteorit]]ov* |- | [[4395 Danbritt]] || {{mp|1981 EH|41}} || * |- | [[4396 Gressmann]] || 1981 JH || [[Michael Gressmann]], [[Nemci|nemški]] astrooptik in ljubiteljski [[astronom]] <small>[MPC 16446]</small> [http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm †] [http://www.memoware.com/?screen=hof ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017061153/http://memoware.com/?screen=hof |date=2012-10-17 }} |- | [[4397 Jalopez]] || {{mp|1981 JS|1}} || [[Jose Alberto Lopez]], v [[Argentina|Argentini]] rojen [[astronom]]?* |- | [[4398 Chiara]] || {{mp|1984 HC|2}} || * |- | [[4399 Ašizuri]] || 1984 UA || rt [[Ašizuri]], prefektura [[Koči]], [[Japonska]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4400 Bagryana]] || {{mp|1985 QH|4}} || [[Elisaveta Bagryana]], [[Bolgari|bolgarski]] [[pesnik]] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401" | 4401–4500 |- | [[4401 Aditi]] || 1985 TB || * |- | [[4402 Tsunemori]] || 1987 DP || [[Taira no Tsunemori]], eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | [[4403 Kuniharu]] || 1987 EA || [[Observatorij Kuniharu]], [[Japonska]] |- | [[4404 Enirac]] || 1987 GG || žena odkritelja [[Alain Maury|Alaina Mauryja]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4405 Otava]] || {{mp|1987 QD|1}} || reka [[Otava]], [[Češka]] <small>[MPC 34620]</small> [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4405 †] |- | [[4406 Mahler]] || {{mp|1987 YD|1}} || [[Gustav Mahler]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]] <small>[MPC 16446]</small> |- | [[4407 Taihaku]] || {{mp|1988 TF|1}} || [[Taihaku-ku, Sendai]], [[Japonska]] |- | [[4408 Zlatá Koruna]] || {{mp|1988 TH|2}} || [[Zlatá Koruna]], [[gotika|gotski]] [[samostan]] in [[vas]] v južni [[Češka|Češki]] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=4408 †] |- | [[4409 Kissling]] || 1989 MD || [[Warwick M. Kissling]], [[Novozelandci|novozelandski]] [[matematik]] [http://nzsm.webcentre.co.nz/article2340.htm †] |- | [[4410 Kamuimintara]] || 1989 YA || drugo ime za vulkansko gorsko skupino [[Daisetsuzan]] v mitologiji ljudstva [[Ainu]] - pomeni igrišče za [[Kamuj (mitologija)|Kamuje]] (božanska bitja) |- | [[4411 Kochibunkyo]] || 1990 AF || kulturna in vzgojna zveza prefekture Koči <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4412 Chephren]] || 2535 P-L || [[Kefren]] (Khafra), [[faraon]] iz [[4. dinastija Egipta|4. dinastije]], zgradil je znano piramido v [[Giza|Gizi]] in [[sfinga (staroegipčanska mitologija)|sfingo]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4413 Mycerinos]] || 4020 P-L || [[Mikerin]], [[faraon]] iz [[4. dinastija Egipta|4. dinastije]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4414 Sesostris]] || 4153 P-L || [[Senusret I]], [[Senusret II]] in [[Senusret III]], trije [[faraon]]i iz [[12. dinastija Egipta|12. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4415 Echnaton]] || 4237 P-L || [[Ehnaton]], [[faraon]] iz [[18. dinastija Egipta|18. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4416 Ramses]] || 4530 P-L || [[Ramesses II|Ramses]], [[faraon]] iz [[19. dinastija Egipta|19. dinastije Egipta]] <small>[MPC 18142]</small> |- | [[4417 Lecar]] || 1931 GC || [[Myron Lecar]], [[Američani|ameriški]] [[astrofizik]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4418 Fredfranklin]] || {{mp|1931 TR|1}} || [[Fred Aldrich Franklin]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4419 Allancook]] || 1932 HD || [[Allan F. Cook II]], [[Američani|ameriški]] astro[[fizik]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4420 Alandreev]] || 1936 PB || * |- | [[4421 Kayor]] || 1942 AC || [[Kay Williams]] in [[Roy Williams]], starši [[astronom]]a [[Gareth V. Williams|Garetha V. Williamsa]], ki je deloval v [[Središče za male palnete|Središču za male planete]] <small>[MPC 21131]</small> |- | [[4422 Jarre]] || 1942 UA || imenovanje v čast [[Francozi|francoskega]] [[skladatelj]]a [[Jean Michel Jarre|Jeana Michela Jarreja]] in njegovega očeta [[Maurice Jarre|Maurica Jarreja]]* |- | [[4423 Golden]] || 1949 GH || * |- | [[4424 Arkhipova]] || 1967 DB || [[Vera Petrovna Arkhipova]], [[Rusi|ruska]] [[astronom]]ka * |- | [[4425 Bilk]] || 1967 UQ || [[Düsseldorf-Bilk]], kjer je bil leta [[1843]] zgrajen [[Observatorij Düsseldorf-Bilk]] in porušen leta [[1943]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4425 †] |- | [[4426 Roerich]] || {{mp|1969 TB|6}} || [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] ([[ruščina|rusko]] Николай Константинович Рерих), [[Rusi|ruski]] [[slikar]], [[Elena Ivanovna Rerih]], [[Rusi|ruska]] [[pisatelj]]ica, [[Jurij Nikolajevič Rerih]], [[Rusi|ruski]] znanstvenik in [[Svjatoslav Nikolajevič Rerih]], [[Rusi|ruski]] [[slikar]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4427 Burnashev]] || {{mp|1971 QP|1}} || * |- | [[4428 Khotinok]] || 1977 SN || [[Roman Lvovič Hotinok]], [[Rusi|ruski]] raziskovalec [[meteorit]]ov <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4429 Chinmoy]] || {{mp|1978 RJ|2}} || * |- | [[4430 Govorukhin]] || {{mp|1978 SX|6}} || * |- | [[4431 Holeungholee]] || {{mp|1978 WU|14}} || fundacija Ho-Leung-Ho-Lee, ki so jo ustanovili 4 Kitajci |- | [[4432 McGraw-Hill]] || {{mp|1981 ER|22}} || [[Teleskop McGraw-Hill]] na [[Observatorij MDM|Observatoriju MDM]] [http://chichon.kpno.noao.edu/13_manual/mgh03.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709181332/http://chichon.kpno.noao.edu/13_manual/mgh03.html |date=2011-07-09 }} |- | [[4433 Goldstone]] || 1981 QP || [[Goldstone Deep Space Communications Complex]], [[Kalifornija]] <small>[MPC 16447]</small> |- | [[4434 Nikulin]] || {{mp|1981 RD|5}} || * |- | [[4435 Holt]] || {{mp|1983 AG|2}} || * |- | 4436 - || 1983 EX || - |- | [[4437 Yaroshenko]] || {{mp|1983 GA|2}} || * |- | [[4438 Sykes]] || 1983 WR || [[Mark V. Sykes]], planetarni strokovnjak na [[Observatorij Steward|Observatoriju Steward]], [[Arizona]] |- | [[4439 Muroto]] || 1984 VA || mesto [[Muroto, Koči]], [[Japonska]] <small>[MPC 25443]</small> |- | [[4440 Tchantchès]] || 1984 YV || * |- | [[4441 Toshie]] || 1985 BB || Tošie Seki (Toshie Seki), odkriteljeva mati* |- | [[4442 Garcia]] || {{mp|1985 RB|1}} || [[Jerry Garcia]], vodilni [[kitarist]] pri [[rock]] skupini [[Grateful Dead]] |- | 4443 - || {{mp|1985 RD|4}} || * |- | [[4444 Escher]] || 1985 SA || [[Maurits Cornelis Escher]], [[Nizozemci|nizozemski]] umetniški [[grafik]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4444 †] |- | [[4445 Jimstratton]] || 1985 TC || [[James Michael Stratton]], [[Američani|ameriški]] vesoljski [[inžiner]] [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4445 †] |- | [[4446 Carolyn]] || 1985 TT || [[Carolyn Shoemaker]], odkritelj [[komet]]ov in [[asteroid]]ov |- | [[4447 Kirov]] || {{mp|1985 VE|1}} || imenovan po mestu [[Kirov, Kirovska oblast|Kirov]] v [[Rusija|Rusiji]] ali po [[Gledališče Marinskega|Opernem in baletnem gledališču Kirova]] (Gledališče Kirova ali Мариинский театр) * |- | [[4448 Phildavis]] || 1986 EO || * |- | [[4449 Sobinov]] || {{mp|1987 RX|3}} || [[Leonid Sobinov]], [[Rusi|ruski]] [[opera|operni]] [[pevec]] * |- | [[4450 Pan]] || 1987 SY || [[Pan]], [[bog]] [[pastir]]jev, [[čred]]a, [[gozd]]ov in [[pašnik]]ov iz [[grška mitologija|grške mitologije]] |- | [[4451 Grieve]] || 1988 JJ || [[Richard Andrew Francis Grieve]], [[Kanadčani|kanadski]] [[geolog]] [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- | [[4452 Ullacharles]] || 1988 RN || * |- | [[4453 Bornholm]] || 1988 VC || [[otok]] [[Bornholm]], [[Danska]]* |- | [[4454 Kumiko]] || 1988 VW || Kumiko Kaneda, žena enega izmed odkriteljev |- | [[4455 Ruriko]] || 1988 XA || Ruriko Ueda, žena enega izmed odkriteljev |- | [[4456 Mawson]] || 1989 OG || Sir [[Douglas Mawson]], Antarctic explorer* |- | [[4457 van Gogh]] || 1989 RU || [[Vincent Willem van Gogh|Vincent van Gogh]] (1853 – 1890), [[Nizozemci|nizozemski]] [[slikar]] <small>[MPC 16595]</small> [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[4458 Oizumi]] || 1990 BY || vas [[Oizumi, Jamanaši]], [[Japonska]] |- | [[4459 Nusamaibaši]] || {{mp|1990 BP|2}} || most [[Nusamai]], [[Kuširo, Hokaido]], [[Japonska]] |- | [[4460 Bihoro]] || 1990 DS || mesto [[Bihoro, Hokaidof|Bihoro]], [[Japonska]] <small>[MPC 16595]</small> |- | [[4461 Sajama]] || 1990 EL || mesto [[Sajama, Saitama]], [[Japonska]] |- | [[4462 Vaughan]] || {{mp|1952 HJ|2}} || * |- | [[4463 Marschwarzschild]] || {{mp|1954 UO|2}} || [[Martin Schwarzschild]] (1912 – 1997), [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[astrofizik]] [http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/schwarzschild/ †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716193047/http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/schwarzschild/ |date=2012-07-16 }} |- | [[4464 Vulcano]] || 1966 TE || * |- | [[4465 Rodita]] || {{mp|1969 TD|5}} || [[Tatjana Mihajlovna Rodita]], [[Sovjetska zveza|sovjetska]] umetniška kritičarka <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4466 Abai]] || {{mp|1971 SX|1}} || * |- | [[4467 Kaidanovskij]] || {{mp|1975 VN|2}} || [[Naum Lvovič Kaidanovskij]], [[Rusi|ruski]] [[astronom]] |- | [[4468 Pogrebetskij]] || {{mp|1976 SZ|3}} || [[Mihail Pogrebetskij]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[hribolazec]] * |- | [[4469 Utting]] || {{mp|1978 PS|4}} || Muriel Utting, [[Avstralci|avstralski]] [[zgodovinar]] [[Observatorij Perth|Observatorija Perth]] |- | [[4470 Sergeev-Censkij]] || {{mp|1978 QP|1}} || [[Sergej Sergeev-Censki]], [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[pisatelj]]* |- | [[4471 Graculus]] || 1978 VB || * |- | [[4472 Navashin]] || {{mp|1980 TY|14}} || [[Mihail Sergeevič Navašin]], [[Rusi|ruski]] avtor knjige ''Teleskop ljubiteljskega astronoma'' * |- | [[4473 Sears]] || {{mp|1981 DE|2}} || [[Derek W. G. Sears]], [[Britanci|britanski]] strokovnjak za [[meteorit]]e [http://www.uark.edu/depts/cosmo/group/awards.htm †] |- | [[4474 Proust]] || {{mp|1981 QZ|2}} || [[Dominique Proust]], [[Francozi|francoski]] [[astrofizik]] |- | [[4475 Voitkevich]] || {{mp|1982 UQ|5}} || [[Georgij Vitoldovič Voitkevič]], [[Rusi|ruski]] [[geokemik]] <small>[MPC 22247]</small> |- | [[4476 Bernstein]] || 1983 DE || * |- | 4477 - || 1983 SB || - |- | [[4478 Blanco]] || {{mp|1984 HG|1}} || [[Victor Manuel Blanco]], [[Čilci|čilski]] [[astronom]]* |- | [[4479 Charlieparker]] || {{mp|1985 CP|1}} || [[Charlie Parker|Charlie "Bird" Parker]], [[Američani|ameriški]] [[saksofonist]], glavni odkritelj [[bebop]]a [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4479 †] |- | [[4480 Nikitibotania]] || {{mp|1985 QM|4}} || * |- | [[4481 Herbelin]] || 1985 RR || [[Claude Herbelin]], prijatelj odkritelja <small>[MPC 28089]</small> |- | [[4482 Frèrebasile]] || 1986 RB || * |- | [[4483 Petőfi]] || {{mp|1986 RC|2}} || [[Sándor Petőfi]], [[Madžari|madžarski]] [[pesnik]] <small>[MPC 22247]</small> [http://www.vcse.hu/vega55.html ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041027182904/http://www.vcse.hu/vega55.html |date=2004-10-27 }} |- | [[4484 Sif]] || 1987 DD || [[Sif]], [[bog]] v [[nordijska mitologija|nordijski mitologiji]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4485 Radonezhskij]] || {{mp|1987 QQ|11}} || [[Sergij Radonezhskij]], uradnik [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]] <small>[MPC 22502]</small> |- | [[4486 Mithra]] || 1987 SB || [[Mitra (mitologija)|Mitra]], [[bog]] v [[indo-iranska mitologija|indo-iranski mitologiji]] * |- | [[4487 Pocahontas]] || 1987 UA || [[Pocahontas]], domorodna [[Američani|ameriška]] ženska * |- | [[4488 Tokitada]] || 1987 UK || [[Taira no Tokitada]], eden izmed prvih [[samuraj]]ev |- | 4489 - || 1988 AK || - |- | [[4490 Bambery]] || 1988 ND || [[Raymond Bambery]] iz projekta iskanja [[blizuzemeljski asteroid|blizuzemeljskih asteroidov]] * |- | [[4491 Otaru]] || 1988 RP || mesto [[Otaru, Hokaido|Otaru]], [[Japonska]] |- | [[4492 Debussy]] || 1988 SH || [[Claude Achille Debussy|Claude Debussy]], [[Francozi|francoski]] [[skladatelj]]* |- | [[4493 Naitomicu]] || {{mp|1988 TG|1}} || Micu Naito, mati prve [[Japonci|japonske]] [[astronavt]]ke Čiaki Mukai [https://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=4493 †] |- | [[4494 Marimo]] || {{mp|1988 TK|1}} || zelena alga [[Marimo]] (Chlorophyta) |- | 4495 - || 1988 VS || * |- | [[4496 Kamimači]] || {{mp|1988 XM|1}} || mesto Kamimači v prefekturi [[Koči, Koči|Koči]], [[Japonska]], rojstni kraj odkritelja |- | [[4497 Taguči]] || {{mp|1989 AE|1}} || [[Takeo Taguči]], [[Japonci|japonski]] [[inženir]] [[optika|optike]] ?* |- | [[4498 Šinkojama]] || {{mp|1989 AG|1}} || [[Šin Kojama]], [[Japonci|japonski]] [[astronom]] |- | [[4499 Davidallen]] || {{mp|1989 AO|3}} || [[David Anthony Allen]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]] |- | [[4500 Pascal]] || 1989 CL || [[Blaise Pascal]], [[Francozi|francoski]] [[matematik]], [[filozof]] in [[fizik]] * |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (4001-4250)]]<br>[[Seznam asteroidov (4251-4500)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 3501–4000|3501–4000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 4501–5000|4501–5000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|004001–004500]] 2ldyilbwag0bs4gyu0cwyabioee28my 0 210060 6676278 6584628 2026-05-15T23:35:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676278 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|San Antonio}} {{Infopolje Naselje |name = San Antonio |official_name = City of San Antonio |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = |image_skyline = Downtown San Antonio.jpg |imagesize = |image_caption = Pogled na središče mesta |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = Bexar SanAntonio.svg |mapsize = |map_caption = Lega San Antonia v [[Teksas]]u |pushpin_map = USA2 |pushpin_map_caption = Geografski položaj v ZDA | coordinates_display = inline,title |coordinates_region = US-TX |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] <!--vrsta države--> |subdivision_name = {{USA}} <!--ime države--> |subdivision_type1 = [[zvezna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]] |subdivision_name1 = {{ikonazastave|Teksas}} [[Teksas]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- za kraje, ki imajo npr. tako župana kot tudi upravnika --> |leader_name1 = |established_title = <!-- naselitev --> |established_date = |established_title2 = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] <!-- ustanovitev (kraj) --> |established_date2 = 1718 |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto), mestne pravice --> |established_date3 = |area_total_km2 = 1067,3 |area_land_km2 = 1055,7 |area_water_km2 = 11,7 |population_as_of = 2010 |population_metro = 2194927 |population_total = 1327407 ([[Seznam mest v Združenih državah Amerike po prebivalstvu|7. največje]]) |population_density_km2 = 1313,1 |timezone = [[centralni standardni čas|CST]] |utc_offset = -6 |timezone_DST = [[CDT]] |utc_offset_DST = -5 |latd=29 |latm=32 |lats=1 |latNS=N |longd=98 |longm=28 |longs=11 |longEW=W |elevation_footnotes = <!--za reference: uporabljaj oznake <ref> </ref>--> |elevation_m = 198 |postal_code_type = <!-- vnesi postno številko, ZIP ... --> |postal_code = |area_code = |blank_name = |blank_info = |blank1_name = |blank1_info = |website = http://www.sanantonio.gov |footnotes = }} '''San Antonio''' je drugo največje mesto v ameriški zvezni državi [[Teksas]] in sedmo največje v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Leži v južnem Teksasu in je kulturno in geografsko središče ameriškega jugozahoda. San Antonio ima več kot 1,3 milijona prebivalcev in je med najhitreje rastočimi ameriškimi mesti<ref>[http://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/fastest_growing_cities/ CNNMoney.com - The fastest growing U.S. cities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130404170946/http://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/fastest_growing_cities/ |date=2013-04-04 }} {{ikona en}}, pridobljeno 20.4.2009.</ref>. Celotno velemestno območje je z dobrima dvema milijonoma prebivalcev tretje po velikosti v Teksasu (za [[Dallas, Teksas|Dallasom]] in [[Houston, Teksas|Houstonom]]). San Antonio nosi ime po [[Sveti Anton Padovanski|svetem Antonu Padovanskemu]], dali pa so mu ga [[kolonizacija Amerike|španski raziskovalci]], ko so prvič obiskali ta kraj na njegov [[god]] 13. junija 1691. Gradnja prve vojaške utrdbe se je začela leta 1716, dve leti kasneje pa so se tod naselili prvi vojaki in njihove družine. Mesto je bilo vse od svoje ustanovitve pomembno vojaško oporišče. Na ozemlju današnjega mesta j stala trdnjava [[Alamo (trdnjava)|Alamo]], znana po [[bitka za Alamo|bitki za Alamo]], enem najpomembnejših poglavij v [[teksaška revolucija|teksaški revoluciji]]. Tudi danes je v mestu in okolici več pomembnih vojaških objektov, med njimi kar tri [[letalska baza|zračne baze]] in več [[vojašnica|vojašnic]]. Bogata kulturna dediščina mesta, dva [[zabaviščni park|zabaviščna parka]] in najstarejši [[muzej moderne umetnosti]] v Teksasu privabijo v mesto okoli 26 milijonov turistov letno. == Pobratena mesta == San Antonio je pobraten z osmimi mesti<ref>[http://www.sanantoniotrade.org/sister-cities-program.html City of San Antonio International Affairs Dept] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090801094819/http://www.sanantoniotrade.org/sister-cities-program.html |date=2009-08-01 }} {{ikona en}}, pridobljeno 20.4.2009.</ref>: * {{ikonazastave|Mehika}} [[Monterrey]], [[Mehika]] * {{ikonazastave|Mehika}} [[Guadalajara]], [[Mehika]] * {{ikonazastave|Indija}} [[Chennai]], [[Indija]] * {{ikonazastave|Japonska}} [[Kumamoto]], [[Japonska]] * {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]], [[Južna Koreja]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Las Palmas]], [[Španija]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Santa Cruz de Tenerife]], [[Španija]] * {{ikonazastave|Tajvan}} [[Kaohsiung]], [[Tajvan]] == Opombe in sklici == {{sklici}} {{največja mesta ZDA}} {{us-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Teksasu]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1718]] {{normativna kontrola}} mn2itxeywuw8n1niyux3xd55bgyp7hr 0 211440 6676190 6584716 2026-05-15T18:23:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676190 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni|Raleigh}} {{Infopolje Naselje | name = Raleigh | official_name = City of Raleigh |native_name = |nickname = ''Mesto hrastov (City of Oaks)'' |settlement_type = Mesto |motto = |image_skyline = Downtown-Raleigh-from-Western-Boulevard-Overpass-20081012.jpeg |imagesize = |image_caption = Pogled na središče mesta | image_flag = Flag of Raleigh, North Carolina.svg | image_seal = Seal of Raleigh, North Carolina.svg |image_map = Raleigh map.svg |mapsize = 200px |map_caption = Lega Raleigha v [[Severna Karolina|Severni Karolini]] |pushpin_map = USA2 | pushpin_map_caption = Geografski položaj v ZDA <!-- Location --> | coordinates_display = inline,title | coordinates_region = US-NC |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{USA}} |subdivision_type1 = [[zvezna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]] |subdivision_name1 = {{ikonazastave|Severna Karolina}} [[Severna Karolina]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- za kraje, ki imajo npr. tako župana kot tudi upravnika --> |leader_name1 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 1792 <!-- Area --> | area_footnotes = | area_magnitude = | area_total_km2 = 375 | area_land_km2 = 369 | area_water_km2 = 2,5 <!-- Population --> | population_as_of = ocena 2011 | population_footnotes = <ref name=PopEstBigCities>{{navedi splet | url = http://www.census.gov/popest/cities/tables/SUB-EST2008-01.csv | title = Table 1: Annual Estimates of the Population for Incorporated Places Over 100,000, Ranked by July 1, 2008 Population: April 1, 2000 to July 1, 2008 | format = [[comma-separated values|CSV]] | work = 2008 Population Estimates | publisher = [[United States Census Bureau]], Population Division | date = July 1, 2008 | accessdate = July 2, 2009 | archive-date = 2009-07-05 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090705113316/http://www.census.gov/popest/cities/tables/SUB-EST2008-01.csv | url-status = dead }}</ref><ref name=PopEstCBSA>{{navedi splet | url = http://www.census.gov/popest/metro/files/2008/CSA-EST2008-alldata.csv | title = Annual Estimates of the Population of Metropolitan and Micropolitan Statistical Areas: April 1, 2000 to July 1, 2008 | format = [[comma-separated values|CSV]] | work = 2008 Population Estimates | publisher = [[United States Census Bureau]], Population Division | date = July 1, 2009 | accessdate = July 2, 2009 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423112315/http://www.census.gov/popest/metro/files/2008/CSA-EST2008-alldata.csv | url-status = dead }}</ref> | population_total = 416,468 ([[seznam mest v Združenih državah Amerike po prebivalstvu|42. največje]]) | population_blank1_title = [[United States metropolitan area|MSA]] | population_blank1 = 1163515<!-- Raleigh-Cary Metropolitan Statistical Area --> | population_blank2_title = [[Combined statistical area|CSA]] | population_blank2 = 1795750<!-- Raleigh-Durham-Cary Combined Statistical Area --> | population_density_km2 = 1097,17 <!-- General information --> |timezone = [[vzhodni standardni čas|EST]] |utc_offset = -5 |timezone_DST = [[EDT]] |utc_offset_DST = -4 |latd=35 |latm=49 |lats=8 |latNS=N |longd=78 |longm=38 |longs=41 |longEW=W | coordinates_display = inline,title |elevation_footnotes = | elevation_m = 96 | postal_code_type = ZIP koda | postal_code = 276xx | area_code = 919, 984 | blank_name = [[Federal Information Processing Standard|FIPS koda]] | blank_info = 37-55000{{GR|2}} | blank1_name = [[Geographic Names Information System|GNIS]] ID | blank1_info = 1024242{{GR|3}} | website = http://www.raleighnc.gov |footnotes = }} '''Raleigh''' ([[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]]: [ˈrɔːliː]) je [[glavno mesto]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Severna Karolina]]. Po najnovejših podatkih ima mesto približno 385.000 prebivalcev in je drugo največje v Severni Karolini za [[Charlotte|Charlottom]]. Mesto je znano po številnih hrastovih drevesih, po katerih je dobilo tudi vzdevek ''Mesto hrastov'' (''City of Oaks''). Raleigh je bil ustanovljen leta 1792 in načrtno zgrajen kot novo glavno mesto Severne Karoline. Ime nosi po siru [[Walter Raleigh|Walterju Raleighu]], angleškem pesniku iz 16. stoletja. Obstajata dve statistični velemestni območji: prvo, Raleigh-Cary, je ožje in ima 1.088.765 prebivalcev (2008).<ref>[http://www.census.gov/popest/metro/tables/2008/CBSA-EST2008-01.csv U.S. Census Bureau Metro Tables (2008)], pridobljeno 5.5.2009.</ref> Drugo, [[somestje Raleigh-Durham-Cary|Raleigh-Durham-Cary]], zajema tudi nekoliko stran ležeči Durham in šteje več kot 1,6 milijona prebivalcev. Širše velemestno območje Raleigha se večidel prekriva s tako imenovanim ''raziskovalnim trikotnikom'' (''[[Research Triangle]]''), tj. regijo, v kateri se nahaja eden največjih raziskovalnih kompleksov v ZDA ''[[Research Triangle Park]]''. Raleigh je med najhitreje rastočimi mesti v ZDA<ref>[http://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/258_fastest_growing_cities/index.htm CNN Money: The 258 fastest growing US cities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210227022145/https://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/258_fastest_growing_cities/index.htm |date=2021-02-27 }}, pridobljeno 5.5.2009.</ref>, delno tudi zaradi dobrih zaposlitvenih možnosti. == Opombe in sklici == {{sklici}} {{največja mesta ZDA}} {{us-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Severni Karolini]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1792]] {{normativna kontrola}} bby8ssed6qncgzy4olup1wd2tjxl3r3 10 221221 6676429 5983933 2026-05-16T11:39:30Z Yerpo 8417 disambig. 6676429 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Prekmurščina | title = [[Prekmurščina]] | bodyclass = hlist | above = * [[prekmurska knjižna norma]] * [[prekmurska književnost]] (<small>[[prekmurska evangeličanska književnost|evangeličanska]] * [[prekmurska katoliška književnost|katoliška]] * [[prekmurska posvetna književnost|posvetna]]</small>) | group1= Podnarečja | list1 = * [[dolinsko narečje|dolinsko]] * [[goričko narečje|goričko]] * [[porabsko narečje|porabsko]] * [[ravensko narečje|ravensko]] * [[soboško narečje|soboško]] | group2= Standardi<br/><small>'''[[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)|evangeličanski tiski]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)|katoliški tiski]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)|posvetnih tiskov]]'''</small><br/><small>'''[[Seznam prekmurskih časopisov in koledarjev (1875–1947)|časopisi in koledarji]]'''</small><br><small>'''[[Seznam prekmurskih rokopisov|rokopisi]]'''</small> | list2 = * [[ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni|ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé]] * [[ABC kni'zicza]] * [[Abeczedarium Szlowenszko]] * [[Abecednik za katholičanske vesnič e šolé po velejnyi|Abecednik]] * [[D. Luther Martina máli kátekismus]] * [[Diktomszke, versuske i molitvene kni'zicze]] * [[Dühovna hrána]] * [[Dühovni Áldovi]] * [[Düševni list]] * [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] * [[Evangeličanski kalendar]] * [[Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi|Evangeliomszke vere]] * [[Hodi k oltarskomi svestvi]] * [[Jezus moje po'selejnye]] * [[Kalendar Srca Jezušovoga]] * [[Katolicsanszki katekizmus z glávnimi zgodbami biblije]] * [[Katolicsanszki katekizmus za solare]] * [[Knige 'zoltárszke]] * [[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki návuk]] * [[Krátki návuk krsztsansztva]] * [[Krátka summa velikoga katekizmussa|Krátka summa]] * [[Krscsánszko katholicsánszke cerkvene peszmi]] * [[Krszcsansztva abéczé tô je krszcsanszke vere návuka prvi zacsétek|Krszcsansztva abéczé]] * [[Krsztsanszke czerkvene peszmi]] * [[Krsztsanszke mrtvecsne peszmi]] * [[Krscsanszke nôve peszmene knige]] * [[Mála biblia z-kejpami]] * [[Mála historia bibliszka]] * [[Máli katekizmuš od rázločka vadlüvánj]] * [[Marijikin ograček]] * [[Marijin list]] * [[Stara martjanska pesmarica|Martjanska pesmarica]] * [[Mali katechismus]] * [[Molite bratje!]] * [[Molitvena kniga]] * [[Molitvi na ſztári ſzlovenſzki jezik obrnyene]] * [[Moses i Josua]] * [[Mörszka krajina]] * [[Mrtvecsne peszmi]] * [[Návuk vogrszkoga jezika]] * [[Nedelni i svetešnji Evangeliumi]] * [[Nôve knige cstenyá za vesznícski sôl drügi zlôcs|Nôve knige cstenyá]] * [[Nôvi abeczedár]] * [[Nouvi Gráduvál]] * [[Nouvi Zákon]] * [[Novine]] * [[Perve knige – čtenyá za katholičánske vesničke šolê|Perve knige]] * [[Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo|Pobo'zne molítvi]] * [[Prijátel]] * [[Prirodopis s kepami|Prirodopis]] * [[Réd zvelicsánsztva]] * [[Szlovenszki silabikár]] * [[Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov|Sztarine]] * [[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa|Summa sztároga i nouvoga testamentoma]] * [[Szlovenszki abecedár]] * [[Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo|Sztarisinsztvo]] * [[Szvéti Angel csuvár]] * [[Szvéti evangyeliomi]] * [[Vend nyelvtan|Vend nyelvtan ''(Prekmurska slovnica)'']] * [[Vend-szlovenszka kniga cstenyá]] * [[Vogrszki-vendiski rêcsnik]] * [[Vöre krsztsánszke krátki návuk|Vöre krsztsánszke]] * [[Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona]] * [[Zgodbe vogerszkoga králesztva]] * [[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov|Zobriszani Szloven i Szlovenka]] * [[Zvráči me, Gospodne!]] | group3= Pomembni oblikovalci<br><small>'''[[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem|slovenski književniki<br>na Madžarskem]]'''</small> | list3 = * [[Imre Augustič]] * [[Jožef Bagari]] * [[Franc Bajlec]] * [[Mihael Bakoš]] * [[Mihael Barla]] * [[Ivan Baša]] * [[Jožef Borovnjak]] * [[Juri Cipot]] * [[Janoš Flisar]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Janoš Kardoš]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Jožef Klekl (duhovnik)|Jožef Klekl ml.]] * [[Peter Kolar]] * [[Franc Kolenc]] * [[Jožef Košič]] * [[Mihael Kotsmar]] * [[Števan Kovatš]] * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Adam Lutar]] * [[Štefan Lülik]] * [[Janoš Murkovič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Jožef Pustaj]] * [[Jožef Radoha]] * [[Jožef Sakovič]] * [[Štefan Selmar]] * [[Štefan Sijarto]] * [[Franc Temlin]] * [[Aleksander Terplan]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] | group4= Pomembni dogodki | list4= * [[Madžarizacija v Slovenski krajini na Ogrskem|Madžarizacija v Slovenski krajini]] * [[Prekmurska jezikovna vojna]] * [[Protireformacija v Slovenski okroglini]] * [[Reformacija v Slovenski okroglini]] * [[Sombotelska škofija]] }} <noinclude> [[Kategorija:Predloge za Slovenijo]] [[Kategorija:Jezikoslovne predloge]] </noinclude> d4lq0ks1kqsbhtuuw1axvkwi2cjmbpf 0 230594 6676292 6586046 2026-05-16T05:19:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676292 wikitext text/x-wiki {{zaa|[[tenis|teniški]] turnir s podobnim imenom|Shanghai ATP Masters 1000 2009}} {{Infobox Individual Snooker Tournament |slika= |velikost= |pod_sliko= |tournament_name=[[Shanghai Masters]] |dates=7. - 13. september 2009 |venue=[[Shanghai Indoor Stadium|Shanghai Grand Stage]] |location=[[Šanghaj]] |country=[[Ljudska republika Kitajska]] |organisation=[[WPBSA]] |format=jakostni turnir |Total prize fund=300.000 £ |winners_share=55.000 £ |highest_break=133 ([[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]]) |defending_champion={{ikonazastave|Anglija}} [[Ricky Walden]] |winner={{ikonazastave|Anglija}} [[Ronnie O'Sullivan]] |runner_up={{ikonazastave|Kitajska}} [[Liang Wenbo]]}} '''[[Roewe]] Shanghai Masters 2009''' je bil jakostni [[snooker]] turnir, ki je potekal od 7. do 13. septembra 2009 v [[Shanghai Grand Stage]]u, [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]]. Bil je prvi jakostni turnir v sezoni [[Snooker 2009/10|2009/10]] in tretji turnir [[Shanghai Masters]] v zgodovini. Turnir je osvojil [[Ronnie O'Sullivan]], ki je v finalu premagal domačina [[Liang Wenbo|Lianga Wenboja]] z izidom 10-5.<ref>[http://eurosport.yahoo.com/13092009/58/o-sullivan-triumphs-shanghai.html Eurosport: O'Sullivan slavil v Šanghaju]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref><ref>[http://prosnookerblog.com/ Pro Snooker Blog: O’Sullivan porazil Lianga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220412015541/http://www.prosnookerblog.com/ |date=2022-04-12 }} {{ikona en}}</ref><ref>[http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/8253375.stm BBC Sport: O'Sullivan kralj Šanghaja] {{ikona en}}</ref> ==Vidnejši dogodki== *Tretji igralec sveta po jakostni lestvici, Škot [[Stephen Maguire]], je nastop na turnirju odpovedal zaradi poškodbe rame (notranjega krvavenja mišice).<ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters09_news-69751.htm?tid=142 World Snooker News: Poškodba zaustavila Maguireja] {{ikona en}}</ref> ==Nagradni sklad== {{col-begin}} {{col-2}} Zmagovalec: 55.000 £<br /> Poraženec v finalu: 28.000 £<br /> Polfinalist: 14.000 £<br /> Četrtfinalist: 7.525 £<br /> Zadnjih 16 tekmovalcev: 5.370 £<br /> Zadnjih 32 tekmovalcev: 3.640 £<br /> Zadnjih 48 tekmovalcev: 2.050 £<br /> Zadnjih 64 tekmovalcev: 1.400 £<br /> {{col-2}} Najvišji niz kvalifikacij: 500 £<br /> Najvišji niz glavnega dela turnirja: 2.000 £ Niz 147 točk kvalifikacij: ? £<br /> Niz 147 točk glavnega dela turnirja: ? £<ref>[http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Prize-Fund.asp Global Snooker: nagradni sklad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105054848/http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Prize-Fund.asp |date=2010-01-05 }} {{ikona en}}</ref> Skupaj: 300.000 £ <ref>[http://snookerscene.blogspot.com/2009/07/shanghai-money-up.html Snooker Scene Blog: denarni sklad turnirja v Šanghaju] {{ikona en}}</ref> {{col-end}} ==Zastopanost po državah== Preglednica prikazuje število igralcev po državah, ki so se uvrstili na glavni del turnirja (v oklepaju je navedeno število igralci, ki so obstali v kvalifikacijah). Oznaka WC pomeni, da so igralci na turnirju nastopili s povabilom organizatorja (wildcard vstopnico). {| class="wikitable" border="1" |+ Število igralcev po državah^* |- | width = "25%" |16 (35): &nbsp; {{Flagcountry|Anglija}} | width = "25%" |5 (3): &nbsp; {{Flagcountry|Škotska}} | width = "25%" |3 (5): &nbsp; {{Flagcountry|Wales}} | width = "25%" |4 (6 + 3 WC) : &nbsp;{{Flagcountry|Kitajska}} |- | 1 (6): &nbsp; {{Flagcountry|Irska}} | 1 (1): &nbsp; {{Flagcountry|Avstralija}} | 1 (1): &nbsp; {{Flagcountry|Hong Kong}} | 3 (2): &nbsp; {{Flagcountry|Severna Irska}} |- | 0 (4): &nbsp; {{Flagcountry|Tajska}} | 0 (1): &nbsp; {{Flagcountry|Belgija}} | 0 (1): &nbsp; {{Flagcountry|Malta}} | 0 (1 WC): &nbsp; {{Flagcountry|Indija}} |- | 0 (1 WC): &nbsp; {{Flagcountry|Združeni arabski emirati|name=ZAE}} | | | |} ^* V snookerju se, podobno kot pri nekaterih ostalih športih, nesuverene administrativne divizije [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] obravnavajo kot ločene države zavoljo preglednosti in enostavnejše organizacije tekmovanj. ==Wildcard krog== Uvodni dan turnirja so priredili wildcard krog, v katerem se je pomerilo 7 na jakostni lestvici najslabše uvrščenih kvalifikantov in 7 lokalnih igralcev amaterjev. {| class="wikitable" style="font-size: 100%; margin: 1em auto 1em auto;" |- ! Dvoboj ! width=160| ! Izid ! width=160| |- | align="center" | WC1 | {{ikonazastave|SCO}} '''[[Marcus Campbell]]''' | align="center" | '''5'''-1 | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Tang Jun]] |- | align="center" | WC2 | {{ikonazastave|Anglija}} [[Andrew Higginson]] | align="center" | 1-'''5''' | {{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Tian Pengfei]]''' |- | align="center" | WC3 | {{ikonazastave|Republika Irska}} '''[[Ken Doherty]]''' | align="center" | '''5'''-0 | {{ikonazastave|Indija}} [[Aditya Mehta]] |- | align="center" | WC4 | {{ikonazastave|SCO}} '''[[Graeme Dott]]''' | align="center" | '''5'''-3 | {{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} [[Mohammed Shehab]] |- | align="center" | WC5 | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Nigel Bond]]''' | align="center" | '''5'''-4 | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Yu Delu]] |- | align="center" | WC6 | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Gerard Greene]] | align="center" | 4-'''5''' | {{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Li Yan (snooker)|Li Yan]]''' |- | align="center" | WC7 | {{ikonazastave|Anglija}} '''[[Matthew Selt]]''' | align="center" | '''5'''-0 | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Shi Hanqing]] |} ==Končnica== {{32TeamBracket-snooker | RD1 = '''1. krog'''<br />Največ 9 framov | RD2 = '''2. krog'''<br />Največ 9 framov | RD3 = '''Četrtfinale'''<br />Največ 9 framov | RD4 = '''Polfinale'''<br />Največ 11 framov | RD1-seed01=1 | RD1-team01={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ricky Walden]]''' | RD1-score01='''5''' | RD1-seed02= | RD1-team02={{ikonazastave|Anglija}} [[Mark King (snooker)|Mark King]] | RD1-score02=1 | RD1-seed03=11 | RD1-team03={{ikonazastave|SCO}} '''[[Stephen Hendry]]''' | RD1-score03='''5''' | RD1-seed04= | RD1-team04={{ikonazastave|SCO}} [[Marcus Campbell]] | RD1-score04=4 | RD1-seed05=15 | RD1-team05={{ikonazastave|Anglija}} [[Peter Ebdon]] | RD1-score05=1 | RD1-seed06= | RD1-team06={{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Liang Wenbo]]''' | RD1-score06='''5''' | RD1-seed07=6 | RD1-team07={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ali Carter]]''' | RD1-score07='''5''' | RD1-seed08= | RD1-team08={{ikonazastave|Kitajska}} [[Tian Pengfei]] | RD1-score08=3 | RD1-seed09=5 | RD1-team09={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]]''' | RD1-score09='''5''' | RD1-seed10= | RD1-team10={{ikonazastave|Anglija}} [[Michael Holt (snooker)|Michael Holt]] | RD1-score10=1 | RD1-seed11=13 | RD1-team11={{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Perry (snooker)|Joe Perry]] | RD1-score11=4 | RD1-seed12= | RD1-team12={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Jamie Cope]]''' | RD1-score12='''5''' | RD1-seed13=10 | RD1-team13={{ikonazastave|Avstralija}} [[Neil Robertson (snooker)|Neil Robertson]] | RD1-score13=4 | RD1-seed14= | RD1-team14={{ikonazastave|Republika Irska}} '''[[Ken Doherty]]''' | RD1-score14='''5''' | RD1-seed15=4 | RD1-team15={{ikonazastave|SCO}} [[Stephen Maguire]] | RD1-score15=p | RD1-seed16= | RD1-team16={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Barry Hawkins]]''' | RD1-score16='''z''' | RD1-seed17=3 | RD1-team17={{Nowrap|{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ronnie O'Sullivan]]}} | RD1-score17='''5''' | RD1-seed18= | RD1-team18={{ikonazastave|SCO}} [[Graeme Dott]] | RD1-score18=0 | RD1-seed19=9 | RD1-team19={{ikonazastave|Hong Kong}} '''[[Marco Fu]]''' | RD1-score19='''5''' | RD1-seed20= | RD1-team20={{ikonazastave|Anglija}} [[Nigel Bond]] | RD1-score20=4 | RD1-seed21=14 | RD1-team21='''{{ikonazastave|Kitajska}} [[Ding Junhui]] | RD1-score21='''5''' | RD1-seed22= | RD1-team22={{ikonazastave|Anglija}} [[Stephen Lee]] | RD1-score22=2 | RD1-seed23=8 | RD1-team23={{ikonazastave|Anglija}} [[Mark Selby]] | RD1-score23=3 | RD1-seed24= | RD1-team24={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Stuart Bingham]]''' | RD1-score24='''5''' | RD1-seed25=7 | RD1-team25={{ikonazastave|Wales}} '''[[Ryan Day]]''' | RD1-score25='''5''' | RD1-seed26= | RD1-team26={{ikonazastave|Kitajska}} [[Li Yan (snooker)|Li Yan]] | RD1-score26=3 | RD1-seed27=12 | RD1-team27={{ikonazastave|Severna Irska}} [[Mark Allen (snooker)|Mark Allen]] | RD1-score27=2 | RD1-seed28= | RD1-team28={{ikonazastave|Wales}} '''[[Matthew Stevens]]''' | RD1-score28='''5''' | RD1-seed29=16 | RD1-team29={{ikonazastave|Wales}} '''[[Mark J. Williams|Mark Williams]]''' | RD1-score29='''5''' | RD1-seed30= | RD1-team30={{ikonazastave|Severna Irska}} [[Joe Swail]] | RD1-score30=3 | RD1-seed31=2 | RD1-team31={{ikonazastave|SCO}} '''[[John Higgins (snooker)|John Higgins]]''' | RD1-score31='''5''' | RD1-seed32= | RD1-team32={{ikonazastave|Anglija}} [[Matthew Selt]] | RD1-score32=2 <!--2. KROG--> | RD2-seed01=1 | RD2-team01={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ricky Walden]]''' | RD2-score01='''5''' | RD2-seed02=11 | RD2-team02={{ikonazastave|SCO}} [[Stephen Hendry]] | RD2-score02=1 | RD2-seed03= | RD2-team03={{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Liang Wenbo]]''' | RD2-score03='''5''' | RD2-seed04=6 | RD2-team04={{ikonazastave|Anglija}} [[Ali Carter]] | RD2-score04=0 | RD2-seed05=5 | RD2-team05={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]]''' | RD2-score05='''5''' | RD2-seed06= | RD2-team06={{ikonazastave|Anglija}} [[Jamie Cope]] | RD2-score06=0 | RD2-seed07= | RD2-team07={{ikonazastave|Republika Irska}} '''[[Ken Doherty]]''' | RD2-score07='''5''' | RD2-seed08= | RD2-team08={{ikonazastave|Anglija}} [[Barry Hawkins]] | RD2-score08=4 | RD2-seed09=3 | RD2-team09={{Nowrap|{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ronnie O'Sullivan]]'''}} | RD2-score09='''5''' | RD2-seed10=9 | RD2-team10={{ikonazastave|Hong Kong}} [[Marco Fu]] | RD2-score10=2 | RD2-seed11=14 | RD2-team11={{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Ding Junhui]]''' | RD2-score11='''5''' | RD2-seed12= | RD2-team12={{ikonazastave|Anglija}} [[Stuart Bingham]] | RD2-score12=2 | RD2-seed13=7 | RD2-team13={{ikonazastave|Wales}} '''[[Ryan Day]]''' | RD2-score13='''5''' | RD2-seed14= | RD2-team14={{ikonazastave|Wales}} [[Matthew Stevens]] | RD2-score14=1 | RD2-seed15=16 | RD2-team15={{ikonazastave|Wales}} [[Mark J. Williams|Mark Williams]] | RD2-score15= 1 | RD2-seed16=2 | RD2-team16={{ikonazastave|SCO}} '''[[John Higgins (snooker)|John Higgins]]''' | RD2-score16='''5''' <!--3. KROG--> | RD3-seed01=1 | RD3-team01={{ikonazastave|Anglija}} [[Ricky Walden]] | RD3-score01=3 | RD3-seed02= | RD3-team02={{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Liang Wenbo]]''' | RD3-score02='''5''' | RD3-seed03=5 | RD3-team03={{ikonazastave|Anglija}} '''[[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]]''' | RD3-score03='''5''' | RD3-seed04= | RD3-team04={{ikonazastave|Republika Irska}} [[Ken Doherty]] | RD3-score04=0 | RD3-seed05=3 | RD3-team05={{Nowrap|{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ronnie O'Sullivan]]'''}} | RD3-score05='''5''' | RD3-seed06=14 | RD3-team06={{ikonazastave|Kitajska}} [[Ding Junhui]] | RD3-score06=3 | RD3-seed07=7 | RD3-team07={{ikonazastave|Wales}} [[Ryan Day]] | RD3-score07=1 | RD3-seed08=2 | RD3-team08={{ikonazastave|SCO}} '''[[John Higgins (snooker)|John Higgins]]''' | RD3-score08='''5''' <!--3. KROG--> | RD4-seed01= | RD4-team01={{ikonazastave|Kitajska}} '''[[Liang Wenbo]]''' | RD4-score01='''6''' | RD4-seed02=5 | RD4-team02={{ikonazastave|Anglija}} [[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]] | RD4-score02=5 | RD4-seed03=3 | RD4-team03={{Nowrap|{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Ronnie O'Sullivan]]}} | RD4-score03='''6''' | RD4-seed04=2 | RD4-team04={{ikonazastave|SCO}} [[John Higgins (snooker)|John Higgins]] | RD4-score04=1 <!-- FINALE--> |finale-besedilo=(''Največ 19 framov'') [[Shanghai Grand Stage]], [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]], 13. september 2009. Sodnik: [[Eirian Williams]] |finale1desno= [[Liang Wenbo]] <br/>{{CHN}} |finale1sredina= 5-'''10''' |finale1levo= '''[[Ronnie O'Sullivan]]''' <br/>{{ENG}} |finale2desno= 2-70, 59-66, 53-78, '''67'''-27, 0-87, '''81'''-0, 7-75, 31-99, '''89'''-0, '''63'''-9, 0-109, '''62'''-51, 26-85, 43-77, 0-71 |finale2sredina= 1 niz vsaj 100 točk:<br>0 (Liang), 1 (O'Sullivan) Najvišji niz Lianga: 81<br> Najvišji niz O'Sullivana: 109 |finale2levo= 2-'''70''', 59-'''66''', 53-'''78''', 67-27, 0-'''87''', 81-0, 7-'''75''', 31-'''99''', 89-0, 63-9, 0-'''109''', 62-51, 26-'''85''', 43-'''77''', 0-'''71''' |finale-povzetek=[[Ronnie O'Sullivan]] je osvojil [[Roewe]] [[Shanghai Masters]]. }} Vir:<ref>[http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Last-32-draw-and-results.asp Global Snooker: glavni del turnirja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100413153637/http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Last-32-draw-and-results.asp |date=2010-04-13 }} {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters09_draw.htm?tid=142 World Snooker: drevo končnice] {{ikona en}}</ref> ==Kvalifikacije== Kvalifikacije so potekale od 3. do 6. avgusta 2009 v [[Prestatyn]]u, [[Wales]].<ref>[http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-draw-and-results.asp Global Snooker: kvalifikacije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130929201839/http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-draw-and-results.asp |date=2013-09-29 }} {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters09_qualifying_draw.htm?tid=141 World Snooker: kvalifikacije] {{ikona en}}</ref> {{32TeamX4RoundBracket| | RD1 = '''1. krog'''<br />Največ 9 framov | RD2 = '''2. krog'''<br />Največ 9 framov | RD3 = '''3. krog'''<br />Največ 9 framov | RD4 = '''4. krog'''<br />Največ 9 framov | RD1-seed01 = {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team01 = '''[[Daniel Wells (snooker)|Daniel Wells]]''' | RD1-score01 ='''5''' | RD1-seed02 = {{ikonazastave|Wales}} | RD1-team02 =[[Ian Preece]] | RD1-score02 =3 | RD1-seed03 = {{ikonazastave|Kitajska}} | RD1-team03 =[[Li Hang]]<nowiki>*</nowiki> | RD1-score03 =p | RD1-seed04 = {{ikonazastave|Malta}} | RD1-team04 ='''[[Tony Drago]]''' | RD1-score04 ='''z''' | RD1-seed05={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team05 =[[Chris Norbury]] | RD1-score05 =2 | RD1-seed06 = {{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team06 ='''[[Brendan O'Donoghue]]''' | RD1-score06 ='''5''' | RD1-seed07 ={{ikonazastave|Belgija}} | RD1-team07 ='''[[Bjorn Haneveer]]''' | RD1-score07 ='''5''' | RD1-seed08 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team08 =[[David Gray (snooker)|David Gray]] | RD1-score08 =1 | RD1-seed09 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD1-team09 =[[Atthasit Mahitthi]] | RD1-score09 =3 | RD1-seed10 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team10 ='''[[Shailesh Jogia|Joe Jogia]]''' | RD1-score10 ='''5''' | RD1-seed11 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team11 ='''[[Craig Steadman]]''' | RD1-score11 ='''5''' | RD1-seed12 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD1-team12 =[[Zhang Anda]] | RD1-score12 =2 | RD1-seed13 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD1-team13 ='''[[Xiao Guodong]]''' | RD1-score13 ='''5''' | RD1-seed14 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD1-team14 =[[Thepchaiya Un-Nooh]] | RD1-score14 =4 | RD1-seed15 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team15 ='''[[Simon Bedford]]''' | RD1-score15 ='''5''' | RD1-seed16 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD1-team16 =[[David Hogan (snooker)|David Hogan]] | RD1-score16 =3 | RD1-seed17 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team17 =[[Stephen Rowlings]] | RD1-score17 =2 | RD1-seed18 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team18 ='''[[Jimmy Robertson (snooker)|Jimmy Robertson]]''' | RD1-score18 ='''5''' | RD1-seed19 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team19 ='''[[Matthew Couch]]''' | RD1-score19 ='''z''' | RD1-seed20 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD1-team20 =[[Mei Xiwen]]<nowiki>*</nowiki> | RD1-score20 =p | RD1-seed21 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team21 ='''[[Lee Spick]]''' | RD1-score21 ='''5''' | RD1-seed22 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team22 =[[Andrew Norman]] | RD1-score22 =1 | RD1-seed23 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team23 =[[Lee Page]] | RD1-score23 =2 | RD1-seed24 ={{ikonazastave|Wales}} | RD1-team24 ='''[[Michael White (snooker)|Michael White]]''' | RD1-score24 ='''5''' | RD1-seed25 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team25 ='''[[Ben Woollaston]]''' | RD1-score25 ='''5''' | RD1-seed26 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team26 =[[Sam Baird]] | RD1-score26 =4 | RD1-seed27 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD1-team27 ='''[[Patrick Wallace]]''' | RD1-score27 ='''5''' | RD1-seed28 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD1-team28 =[[Jordan Brown (snooker)|Jordan Brown]] | RD1-score28 =4 | RD1-seed29 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD1-team29 ='''[[Noppadol Sangnil]]''' | RD1-score29 ='''5''' | RD1-seed30 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD1-team30 =[[James Wattana]] | RD1-score30 =2 | RD1-seed31 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD1-team31 ='''[[Matthew Selt]]''' | RD1-score31 ='''5''' | RD1-seed32 ={{ikonazastave|SCO}} | RD1-team32 =[[Mark Boyle (snooker)|Mark Boyle]] | RD1-score32 =2 <!--2. KROG--> | RD2-seed01 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team01 ='''[[Joe Delaney (snooker)|Joe Delaney]]''' | RD2-score01 ='''5''' | RD2-seed02 ={{ikonazastave|Wales}} | RD2-team02 =[[Daniel Wells (snooker)|Daniel Wells]] | RD2-score02 =3 | RD2-seed03 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team03 =[[David Morris (snooker)|David Morris]] | RD2-score03 =4 | RD2-seed04 ={{ikonazastave|Malta}} | RD2-team04 ='''[[Tony Drago]]''' | RD2-score04 ='''5''' | RD2-seed05 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team05 ='''[[David Gilbert (snooker)|David Gilbert]]''' | RD2-score05 ='''5''' | RD2-seed06 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD2-team06 =[[Brendan O'Donoghue]] | RD2-score06 =2 | RD2-seed07 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team07 ='''[[Jimmy White]]''' | RD2-score07 ='''5''' | RD2-seed08 ={{ikonazastave|Belgija}} | RD2-team08 =[[Bjorn Haneveer]] | RD2-score08 =0 | RD2-seed09 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team09 =[[Mark Joyce]] | RD2-score09 =2 | RD2-seed10 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team10 ='''[[Shailesh Jogia|Joe Jogia]]''' | RD2-score10 ='''5''' | RD2-seed11 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team11 ='''[[Robert Milkins]]''' | RD2-score11 ='''5''' | RD2-seed12 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team12 =[[Craig Steadman]] | RD2-score12 =1 | RD2-seed13 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team13 ='''[[Rod Lawler]]''' | RD2-score13 ='''5''' | RD2-seed14 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD2-team14 =[[Xiao Guodong]] | RD2-score14 =4 | RD2-seed15 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD2-team15 =[[Liu Song (snooker)|Liu Song]] | RD2-score15 =0 | RD2-seed16 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team16 ='''[[Simon Bedford]]''' | RD2-score16 ='''5''' | RD2-seed17 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team17 =[[Barry Pinches]] | RD2-score17 =4 | RD2-seed18 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team18 ='''[[Jimmy Robertson (snooker)|Jimmy Robertson]]''' | RD2-score18 ='''5''' | RD2-seed19 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD2-team19 =[[Jin Long]] | RD2-score19 =4 | RD2-seed20 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team20 ='''[[Matthew Couch]]''' | RD2-score20 ='''5''' | RD2-seed21 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team21 =[[Tom Ford (snooker)|Tom Ford]] | RD2-score21 =2 | RD2-seed22 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team22 ='''[[Lee Spick]]''' | RD2-score22 ='''5''' | RD2-seed23 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team23 =[[John Parrott]] | RD2-score23 =0 | RD2-seed24 ={{ikonazastave|Wales}} | RD2-team24 ='''[[Michael White (snooker)|Michael White]]''' | RD2-score24 ='''5''' | RD2-seed25 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team25 ='''[[Peter Lines]]''' | RD2-score25 ='''5''' | RD2-seed26 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team26 =[[Ben Woollaston]] | RD2-score26 =3 | RD2-seed27 ={{ikonazastave|Wales}} | RD2-team27 =[[Paul Davies (snooker)|Paul Davies]] | RD2-score27 =3 | RD2-seed28 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD2-team28 ='''[[Patrick Wallace]]''' | RD2-score28 ='''5''' | RD2-seed29 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team29 =[[David Roe]] | RD2-score29 =3 | RD2-seed30 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD2-team30 ='''[[Noppadol Sangnil]]''' | RD2-score30 ='''5''' | RD2-seed31 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team31 =[[Andy Hicks]] | RD2-score31 =4 | RD2-seed32 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD2-team32 ='''[[Matthew Selt]]''' | RD2-score32 ='''5''' <!--3. KROG--> | RD3-seed01 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team01 ='''[[Stuart Pettman]]''' | RD3-score01 ='''5''' | RD3-seed02 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD3-team02 =[[Joe Delaney (snooker)|Joe Delaney]] | RD3-score02 =2 | RD3-seed03 ={{ikonazastave|SCO}} | RD3-team03 ='''[[Marcus Campbell]]''' | RD3-score03 ='''5''' | RD3-seed04 ={{ikonazastave|Malta}} | RD3-team04 =[[Tony Drago]] | RD3-score04 =4 | RD3-seed05 ={{ikonazastave|SCO}} | RD3-team05 =[[Alan McManus]] | RD3-score05 =0 | RD3-seed06 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team06 ='''[[David Gilbert (snooker)|David Gilbert]]''' | RD3-score06 ='''5''' | RD3-seed07 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team07 ='''[[Andrew Higginson]]''' | RD3-score07 ='''5''' | RD3-seed08 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team08 =[[Jimmy White]] | RD3-score08 =2 | RD3-seed09 ={{ikonazastave|SCO}} | RD3-team09 ='''[[Jamie Burnett]]''' | RD3-score09 ='''5''' | RD3-seed10 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team10 =[[Shailesh Jogia|Joe Jogia]] | RD3-score10 =4 | RD3-seed11 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team11 ='''[[Anthony Hamilton (snooker)|Anthony Hamilton]]''' | RD3-score11 ='''5''' | RD3-seed12 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team12 =[[Robert Milkins]] | RD3-score12 =4 | RD3-seed13 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD3-team13 ='''[[Ken Doherty]]''' | RD3-score13 ='''5''' | RD3-seed14 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team14 =[[Rod Lawler]] | RD3-score14 =2 | RD3-seed15 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team15 =[[Ian McCulloch (snooker)|Ian McCulloch]] | RD3-score15 =1 | RD3-seed16 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team16 ='''[[Simon Bedford]]''' | RD3-score16 ='''5''' | RD3-seed17 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team17 =[[Mike Dunn (snooker)|Mike Dunn]] | RD3-score17 =0 | RD3-seed18 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team18 ='''[[Jimmy Robertson (snooker)|Jimmy Robertson]]''' | RD3-score18 ='''5''' | RD3-seed19 ={{ikonazastave|Wales}} | RD3-team19 ='''[[Dominic Dale]]''' | RD3-score19 ='''5''' | RD3-seed20 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team20 =[[Matthew Couch]] | RD3-score20 =2 | RD3-seed21 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD3-team21 =[[Michael Judge]] | RD3-score21 =1 | RD3-seed22 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team22 ='''[[Lee Spick]]''' | RD3-score22 ='''5''' | RD3-seed23 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team23 ='''[[Mark Davis (snooker)|Mark Davis]]''' | RD3-score23 ='''5''' | RD3-seed24 = {{ikonazastave|Wales}} | RD3-team24 =[[Michael White (snooker)|Michael White]] | RD3-score24 =3 | RD3-seed25 = {{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team25 ='''[[Martin Gould]]''' | RD3-score25 ='''5''' | RD3-seed26 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team26 =[[Peter Lines]] | RD3-score26 =0 | RD3-seed27 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team27 =[[Rory McLeod (snooker)|Rory McLeod]] | RD3-score27 =3 | RD3-seed28 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD3-team28 ='''[[Patrick Wallace]]''' | RD3-score28 ='''5''' | RD3-seed29 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team29 ='''[[Adrian Gunnell]]''' | RD3-score29 ='''5''' | RD3-seed30 ={{ikonazastave|Tajska}} | RD3-team30 =[[Noppadol Sangnil]] | RD3-score30 =2 | RD3-seed31 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team31 =[[Jimmy Michie]] | RD3-score31 =1 | RD3-seed32 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD3-team32 ='''[[Matthew Selt]]''' | RD3-score32 ='''5''' <!--4. KROG--> | RD4-seed01 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team01 ='''[[Mark King (snooker)|Mark King]]''' | RD4-score01 ='''5''' | RD4-seed02 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team02 =[[Stuart Pettman]] | RD4-score02 =4 | RD4-seed03 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team03 =[[Judd Trump]] | RD4-score03 =2 | RD4-seed04 ={{ikonazastave|SCO}} | RD4-team04 ='''[[Marcus Campbell]]''' | RD4-score04 ='''5''' | RD4-seed05 ={{ikonazastave|Kitajska}} | RD4-team05 ='''[[Liang Wenbo]]'''<nowiki>**</nowiki> | RD4-score05 ='''5''' | RD4-seed06 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team06 =[[David Gilbert (snooker)|David Gilbert]] | RD4-score06 =2 | RD4-seed07 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team07 =[[Dave Harold]] | RD4-score07 =2 | RD4-seed08 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team08 ='''[[Andrew Higginson]]''' | RD4-score08 ='''5''' | RD4-seed09 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team09 ='''[[Michael Holt (snooker)|Michael Holt]]''' | RD4-score09 ='''5''' | RD4-seed10 ={{ikonazastave|SCO}} | RD4-team10 =[[Jamie Burnett]] | RD4-score10 =4 | RD4-seed11 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team11 ='''[[Jamie Cope]]''' | RD4-score11 ='''5''' | RD4-seed12 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team12 =[[Anthony Hamilton (snooker)|Anthony Hamilton]] | RD4-score12 =0 | RD4-seed13 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD4-team13 =[[Fergal O'Brien]] | RD4-score13 =4 | RD4-seed14 ={{ikonazastave|Republika Irska}} | RD4-team14 ='''[[Ken Doherty]]''' | RD4-score14 ='''5''' | RD4-seed15 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team15 ='''[[Barry Hawkins]]''' | RD4-score15 ='''5''' | RD4-seed16 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team16 =[[Simon Bedford]] | RD4-score16 =1 | RD4-seed17 ={{ikonazastave|SCO}} | RD4-team17 ='''[[Graeme Dott]]''' | RD4-score17 ='''5''' | RD4-seed18 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team18 =[[Jimmy Robertson (snooker)|Jimmy Robertson]] | RD4-score18 =4 | RD4-seed19 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team19 ='''[[Nigel Bond]]''' | RD4-score19 ='''5''' | RD4-seed20 ={{ikonazastave|Wales}} | RD4-team20 =[[Dominic Dale]] | RD4-score20 =4 | RD4-seed21 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team21 ='''[[Stephen Lee]]''' | RD4-score21 ='''5''' | RD4-seed22 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team22 =[[Lee Spick]] | RD4-score22 =3 | RD4-seed23 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team23 ='''[[Stuart Bingham]]''' | RD4-score23 ='''5''' | RD4-seed24 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team24 =[[Mark Davis (snooker)|Mark Davis]] | RD4-score24 =2 | RD4-seed25 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD4-team25 ='''[[Gerard Greene]]''' | RD4-score25 ='''5''' | RD4-seed26 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team26 =[[Martin Gould]] | RD4-score26 =3 | RD4-seed27 ={{ikonazastave|Wales}} | RD4-team27 ='''[[Matthew Stevens]]''' | RD4-score27 ='''5''' | RD4-seed28 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD4-team28 =[[Patrick Wallace]] | RD4-score28 =1 | RD4-seed29 ={{ikonazastave|Severna Irska}} | RD4-team29 ='''[[Joe Swail]]''' | RD4-score29 ='''5''' | RD4-seed30 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team30 =[[Adrian Gunnell]] | RD4-score30 =1 | RD4-seed31 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team31 =[[Steve Davis]] | RD4-score31 =4 | RD4-seed32 ={{ikonazastave|Anglija}} | RD4-team32 ='''[[Matthew Selt]]''' | RD4-score32 ='''5''' }} <nowiki>*</nowiki> Li Hang in Mei Xiwen nista uspela nastopiti v kvalifikacijah zaradi težav z vizami.<ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters09_qualifying_news-58144.htm?tid=141 World Snooker: domačina z neurejenima vizama] {{ikona en}}</ref><br/> <nowiki>**</nowiki> Liangov dvoboj so prestavili na kasnejši termin in ga nato odigrali kar v Šanghaju. ==Seznam nizov vsaj 100 točk== Vir:<ref>[http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Century-Breaks.asp Global Snooker: seznam nizov vsaj 100 točk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925153016/http://www.global-snooker.com/Shanghai-Masters-2009-Century-Breaks.asp |date=2013-09-25 }} {{ikona en}}</ref> {{Col-begin}} {{Col-2}} ===Kvalifikacije=== *138 [[Dominic Dale]] *135 [[Gerard Greene]] *129, 120 [[Jordan Brown (snooker)|Jordan Brown]] *127 [[Martin Gould]] *126 [[Mark Davis (snooker)|Mark Davis]] *118, 113, 102 [[Xiao Guodong]] *115 [[Patrick Wallace]] *114 [[Andrew Higginson]] *113 [[Graeme Dott]] *112 [[Robert Milkins]] *110, 103 [[Lee Spick]] *108 [[Rod Lawler]] *105 [[Bjorn Haneveer]] *105 [[Matthew Selt]] *105 [[Judd Trump]] *101 [[Andrew Higginson]] *100 [[Tony Drago]] {{Col-2}} ===Glavni del turnirja=== *133, 123, 106 [[Shaun Murphy (snooker)|Shaun Murphy]] *132, 101 [[Ding Junhui]] *129 [[Ken Doherty]] *128, 104 [[Matthew Selt]] *122, 103 [[Ricky Walden]] *120, 118 [[Matthew Stevens]] *118, 102 [[Liang Wenbo]] *111 [[Ryan Day]] *110, 101 [[Tian Pengfei]] *109, 101, 101 [[Ronnie O'Sullivan]] *102 [[Graeme Dott]] *101 [[Mark J. Williams|Mark Williams]] *101 [[Stuart Bingham]] {{Col-end}} ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/gallery(1)-40.htm Galerija slik na World Snooker] {{ikona en}} {{-}} {{Snooker season 2009/2010}} [[Kategorija:Shanghai Masters|2009]] [[Kategorija:2009 v snookerju]] apq13trzkoipqs8v713coep76jrlip4 0 230642 6676067 6676049 2026-05-15T12:39:05Z Upwinxp 126544 rv 6676067 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pencils hb.jpg|thumb|220px|Sprednji in zadnji konec HB svinčnika]] '''Svinčnik''' je [[pisalo]] s sredico (mino) iz mešanice [[Grafit|grafita]] in [[Glina|gline]], obdano z držalom iz [[les]]a, [[plastika|plastike]] ali podobnega materiala. Večji delež grafita vsebuje svinčnikova mina, bolj mehka je. Če pa je v njej večji delež gline, je trša. Svinčniki z oznako 4B so zelo mehki, oznaka 4H pa pomeni zelo trd svinčnik. Najbolj vsestranski so svinčniki s srednjo trdoto - HB. Nekateri svinčniki imajo na zgornjem koncu nameščeno [[radirka|radirko]]. Valjasto oblikovano radirko vstavijo v kovinski ali plastični obroček, ki ga prilepijo ali stisnejo na vrh svinčnika. == Zgodovina == Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec, temveč pripada družini čistih naravnih ogljikov: [[diamant]]i, [[premog]]. Poimenovali so ga [[grafit]], čeprav mu številni še vedno pravijo [[svinec]] (izvor besede svinčnik). == Postopek izdelave == # grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije. # iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino in osušijo. # tanke plošče, običajno iz cedrovine, nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po dolžini vrežejo vzporedne utorčke. # narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke. # čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se lepilo posuši. # strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali okroglo obliko. # naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska. === Evropski standardi trdote svinčnikov === Uporabniki svinčnikov so za potrebe [[Umetnost|umetniških]] in [[Tehnika|tehniških]] risb zahtevali različne trdote min v svinčnikih. Proizvajalci svinčnikov v Evropi so zato sprejeli poseben [[standard]] za izdelavo trdote svinčnikov, kot ga prikazuje sledeča tabela: {| style="margin:auto; text-align:center;" |- style="height:10px" | style="background:#ddd; width:25px;" | || style="background:#ccc; width:25px;" | || style="background:#c7c7c7; width:25px;" | || style="background:#bbb; width:25px;" | || style="background:#b7b7b7; width:25px;" | || style="background:#aaa; width:25px;" | || style="background:#999; width:25px;" | || style="background:#888888; width:25px;" | || style="background:#777; width:25px;" | || style="background:#666; width:25px;" | || style="background:#555; width:25px;" | || style="background:#4a4a4a; width:25px;" | || style="background:#444; width:25px;" | || style="background:#3a3a3a; width:25px;" | || style="background:#333; width:25px;" | || style="background:#2a2a2a; width:25px;" | || style="background:#222; width:25px;" | || style="background:#1a1a1a; width:25px;" | || style="background:#111; width:25px;" | || style="background:black; width:25px;"| |- | 9H || 8H || 7H || 6H || 5H || 4H || 3H || 2H || H || F || HB || B || 2B || 3B || 4B || 5B || 6B || 7B || 8B || 9B |- | colspan=3, style="text-align:left"|Najtrša|| colspan=5|→ ||colspan=4|Srednja||colspan=5|→||colspan=3 style="text-align:right"|Najmehkejša |} [[Kategorija:Pisala]] {{normativna kontrola}} o1r7vd4vip2l7cnqg5liuromrq773dk 0 232386 6676236 6635303 2026-05-15T21:07:47Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Dela leta 1847]]; dodal [[Kategorija:Knjige leta 1847]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676236 wikitext text/x-wiki [[Slika:Wuthering.jpg|thumb|200px|Naslovnica prve izdaje.]] '''Viharni vrh''' (v angleškem izvirniku ''Wuthering Heights'') je [[Angleški romani|angleški roman]], ki ga je napisala [[Emily Brontë|Emily Brontë]]. Leta [[1847|1847]] je bil izdan pod njenim psevdonimom, Ellis Bell. ==Zgodba== Viharni vrh je ljubezenski [[Roman|roman]], ki je kmalu postal klasika angleške književnosti. Po delu so nastale mnoge gledališke predstave, opere in številni filmi. Heatchliffa in Cathy, osrednja lika v delu, ki sta polna strasti, pisateljica postavlja v kontrast trem likom resničnega sveta. O poteku nesmrtne ljubezni med glavnima junakoma in dogodkih na Viharnem vrhu nam pripoveduje prav Lockwood. Opisuje namreč zgodbo, ki mu jo pripoveduje hišna, Nelly Dean, ki je živela z dvema generacijama družine Lintonovih in Earnshowih. Lockwood je gospod, ki je obiskal yorshirska močvirja in ki želi postati najemnik Drozgove pristave, ki je last Heatchliffa. Ob obisku Viharnega vrha, ga je pritegnila lepota mlade Cathy, zato se je kljub neprijaznostim gostiteljem vračal nazaj. Zaradi neurja, ki je divjalo zunaj je bil Locwood prisiljen preživeti noč na Viharnem vrhu. Nastanili so ga v sobi Cathtrine Linton, kjer jo je v sanjah videl kot duha in ravno ta dogodek ga je pripravil do povpraševanja gospe Deanove, ki mu skozi roman razlaga vsi zgodovino teh dveh družin. Premožna družina Earsnhaw, je med seboj sprejela najdenčka Heatchliffa. Oče, ga je na našel na ulicah Liverpoola in ga pripeljal s seboj na Viharni vrh. Že na začetku pisateljica zamolči poreklo Heatchliffa, kasneje pa tudi ne pojasni izvira njegovega poznejšega bogastva. S tem, in s krajem dogajanja ki je na yorshirskih močvirjih, naredi vso zgodbo mračnejšo in skrivnostnejšo. Hindley Earnshaw je imel še dva otroka – Hindleya in Catherine. Oba sta najprej zavračala družbo Heatchiffa, a zaradi naklonjenosti njunega očeta sta ga morala sprejeti. Catherine in Heatchliff sta tako postala zelo dobra prijatelja, zaveznika in vse večja predrzneža. Po smrti očeta, je skrb nad družino prevzel nastarejši brat – Hindley, ki se je vrnil s kolidža in s seboj pripeljal ženo. Ta je ob porodu sina Haretona umrla. Hindley je lahko z vlogo novega očeta prevzel nadzorovanje nad družino. Izločil je Heatcliffa, kar je povzročilo še večjo navezanost mladih prijatljev. Cathy je zato postala še bolj predrzna, in vse manj ubogljiva. V tej družini, je še zraven služabnice in hišnice Nelly, živel pomočnik Joseph. Nelly je bila Cathyjina edina prijateljica, zato je tudi prva zvedela, da goji Cathy močna čustva do Heatchliffa, a ker je bil mlada gospodična zvišena, se je zavedala da s poroko z njim ne bo nič profitirala, zato se je poročila s Edgarjem Lintonom. Edgar je pripadal družini Linton, ki je živela na Drozgovi pristavi, par milj vstran od Viharnega vrha. Bil je ugleden, učen mladenič. S svojo sestro Issabel in Catherine so bili že od malih nog prijatelji. Ker je Cathy po značaju vihrava in nestanovita, je Heatchliffa užalila do te mere da je zapustil Viharni vrh. Cahty je to takoj obžalovala, a se je vseeno poročila z Lintonom in se preselila na Drozgovo pristavo. Edgarja je vzljubila in on je ljubil njo. Vendar v srecu je hrepena za Heatchliffom. Hindley, se je zapil, svojega sina je prepuščal Josephu in se vedno manj brigal za svoje premoženje. Po nekaj letni odsotnostni, se Heatchliff vrne, kot gospod in poln bogastva. Odloči se maščevati Cathrine. Vseli se nazaj na Viharni vrh k Hindleyu, kjer skupaj živita v razvratu. Kmalu Hindley zakocka svoje posestvo in tako lastnik Viharnega vrhu postane prav Heatchliff, ki je bil nekoč pregnan z Hindleyeve strani. Po svojem skrbno načrtovanem načrtu se poroči z Edgarjevo sestro, Issabel. Catherine ob porodu mlajše Catherine umre, kar Hetchliffa še močneje stre. Edgar skrbno skrbi za svojo hči, čeprav ve za čustva njegove že pokojne žene. Issabel kmalu obžaluje svojo odločitev in pobegne od Heatchiffa. Prav tako rodi sina in ga imenuje za Lintona. Po nekaj letih umre, in sina prepusti v skrb svojemu bratu. Mala Catherine svojega bratranca takoj vzljubi, zato ji je neizmerno težko, ko mora mali Linton odditi k svojemu očetu – na Viharni vrh. == Seznam vidnejših oseb == '''Heathcliff''' - sirota, ki ga je iz [[Liverpool|Liverpoola]] na Viharni vrh prinesel g. Earnshaw. Kasneje se Heathcliff zaplete v razmerje z Earnshawovo hčerjo, Catherine. '''Catherine''' - hči g. Earnshawa. Je lahkomiselna, včasih tudi razvajena, arogantna in lepa. V zgodbi je razdvojena med ljubeznijo do Heatcliffa in njeno družbeno pripadnostjo. '''Edgar Linton''' - lepo vzgojen, bogat, civiliziran vendar tudi razvajen človek. '''Nelly Dean''' - predstavnica naravne »zdrave pameti«. Dobra ženska, ki jo lahko srečamo vsak dan v življenju, polna vsakdanjih laži, izdaj in pristranosti. V delu deluje kot pripovedovalka celotne zgodbe. '''Linton Heathcliff''' - Heathcliffov in Isabellin sin. Šibak, zahteven in stalno bolan. Živi v Londonu pri materi, za svojega očeta izve šele pri trinajstih. '''Hindley Earnshaw''' - Catherinin brat in Earnshawov sin. Že od začetka ne mara Heatcliffa. Po smrti svojega očeta Hindley podeduje celotno posest in začne zlorabljati Heatcliffa. Kasneje pade v depresijo in alkoholizem. '''Isabella Linton''' - Edgarjeva sestra. Pade v ljubezensko razmerje z Heatcliffom in se z njim tudi poroči. V njem vidi romatično osebo. '''g. Earnshaw''' - Catherinin in Hindleyev oče Cahtherine. Posvoji Heatcliffa. '''ga. Earnshaw''' - že od začetka ne zaupa Heatcliffu. Umre zgodaj po njegovem prihodu v Viharni vrh. '''Joseph''' - dolgočasen, versko blazen starejši služabnik, ki že dolga leta deluje na Viharnem vrhu. Je med drugim tudi neprijazen, trmast in čudaški. '''Frances Earnshaw''' - Hindleyjeva preprosta, naivna žena, ki je zelo kruta do Heatcliffa. == Zunanje povezave == * [http://www.wuthering-heights.co.uk/ Reader's guide] {{ikona en}} [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] {{normativna kontrola}} t6agrilh2nwtz8dvumsvt65px2fpl2p 0 239613 6676257 5408475 2026-05-15T21:53:30Z ~2026-13659-49 255600 6676257 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}{{slog}} '''Lado Klinc''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] ''Anton Ladislav Klinc'') [[Slovenci|slovenski]] partizan, [[politik]] in posestnik, * [[22. junij]] [[1907]] [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice|Gorenje Polje]], pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], † [[13. januar]] [[2007]], [[Novo mesto]]. Bil je sin Antona Klinca, [[župan]]a in poslanca v parlamentu [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] in gostilničarke Marije Klinc, rojene Šušteršič. Bil aktiven udeleženec [[NOB|narodnoosvobodilnega boja]] od 1941, kot borec in aktivist. Udeleženec Kočevskega zbora, Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1. - 3.10.1943, kot odposlanec artilerijskega diviziona 14. divizije. Pred vojno je bil aktiven kot občinski odbornik v občini Dolenjske Toplice, politično aktiven je bil tudi po vojni, po nacionalizaciji večjega dela posestva pa se je umaknil iz družbenopolitičnih aktivnosti. Bil je rezervni vojaški starešina, odličen strelec. Zaradi poškodbe hrbtenice v NOB je bil vojaški vojni invalid. Anton Ladislav Klinc je bil kmet, posestnik, na svoji kmetiji na Gorenjem Polju, nekaj let pa je bil tudi zaposlen kot ekonom v Zdravilišču Dolenjske Toplice (danes Terme Krka). Poročen je bil z Milico Globevnik, aktivistko NOB, (rojena 27.2.1910, umrla 31.12.1993) iz Novega mesta, hčerko odvetnika dr. Josipa Globevnika in Emilije Globevnik - rojene Seidl - sestre prof. Ferdinanda Seidla po katerem se imenuje Seidlova cesta v Novem mestu. Anton Ladislav Klinc je s svojo soprogo od leta 1939 živel v domači hiši na Gorenjem Polju, rodili so se jima štirje otroci: Jožek, Milica, Marjanca in Marko. {{DEFAULTSORT:Klinc, Lado}} [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} ceri3lro3ei5wt69j7j6a5egocrso9a 6676268 6676257 2026-05-15T22:46:21Z ~2026-13659-49 255600 6676268 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}{{slog}} '''Lado Klinc''' ([[partizani|partizansko]]? [[ime]] ''Anton Ladislav Klinc'') [[Slovenci|slovenski]] partizan, [[politik]] in posestnik, * [[22. junij]] [[1907]] [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice|Gorenje Polje]], pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], † [[13. januar]] [[2007]], [[Novo mesto]]. Bil je sin Antona Klinca, [[župan]]a in poslanca v parlamentu [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] in gostilničarke Marije Klinc, rojene Šušteršič. Bil aktiven udeleženec [[NOB|narodnoosvobodilnega boja]] od 1941, kot borec in aktivist. Udeleženec Kočevskega zbora, Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1. - 3.10.1943, kot odposlanec artilerijskega diviziona 14. divizije. Pred vojno je bil aktiven kot občinski odbornik v občini Dolenjske Toplice, politično aktiven je bil tudi po vojni, po nacionalizaciji večjega dela posestva pa se je umaknil iz družbenopolitičnih aktivnosti. Bil je rezervni vojaški starešina, odličen strelec. Zaradi poškodbe hrbtenice v NOB je bil vojaški vojni invalid. Anton Ladislav Klinc je bil kmet, posestnik, na svoji kmetiji na Gorenjem Polju, nekaj let pa je bil tudi zaposlen kot ekonom v Zdravilišču Dolenjske Toplice (danes Terme Krka). Poročen je bil z Milico Globevnik, aktivistko NOB, (rojena 27.2.1910, umrla 31.12.1993) iz Novega mesta, hčerko odvetnika dr. Josipa Globevnika in Emilije Globevnik - rojene Seidl - sestre prof. Ferdinanda Seidla po katerem se imenuje Seidlova cesta v Novem mestu. Anton Ladislav Klinc je s svojo soprogo od leta 1939 živel v domači hiši na Gorenjem Polju, rodili so se jima štirje otroci: Jožek, Milica, Marjanca in Marko. {{DEFAULTSORT:Klinc, Lado}} [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] [[Kategorija:Osebnosti druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Udeleženci Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]] {{soldier-stub}} n5ldrqs4psif2b485brjd5785ssa1d1 0 242566 6676131 5488157 2026-05-15T15:59:16Z ~2026-29084-58 259945 6676131 wikitext text/x-wiki '''Konvekcija''' je gibanje [[molekula|molekul]] v [[Kapljevina|tekočini]] ([[Tekočina|kapljevini]] in [[Plin|plinu]]). Ne more potekati v trdnem stanju. Konvekcija je eden glavnih načinov prenosa [[toplota|toplote]] in prenosa [[snov]]i. Konvekcija prenosa toplote in snovi poteka skozi difuzijo-naključno [[Brownovo gibanje]] posameznih delcev v tekočini in advekcija, v katerih se snov in toplota prenaša v tekočini. == Konvektivni prenos toplote == Je mehanizem prenosa toplote, ki se ponavlja zaradi razsutega gibanja tekočine. To se lahko v nasprotju s [[prevod]]om za prenos toplote, ki je pri prenosu energije do vibracij na molekularnem nivoju skozi trdna ali tekoča in sevalni prenos toplote, prenos energije z elektromagnetnimi valovi. == Naravne konvekcije == === Naravne konvekcije prenosa toplote === Ko se toplota prenese med prometom tekočin zaradi vzgona od gostote sprememb, ki jih povzroča samo ogrevanje, potem je proces znan kot naravna konvekcija. Znani primeri so navzgor pretok zraka zaradi požara ali vročega predmeta in kroženje vode v lonec, da se segreva od spodaj. === Nastop naravne konvekcije === Naravna konvekcija se pojavi, ko postane sistem nestabilen in se zato premeša z gibanjem mase. Naravne konvekcije bodo hitrejše z večjo spremembo v gostoti med dvema tekočinama in večjim težnostnim pospešekom, ki poganja konvekcijo. == Prisilna konvekcija == V prisilno konvekcijo toplote, prenos toplote je posledica gibanja v tekočini, ki izhaja iz številnih drugih sil, kot so npr. ventilator ali črpalka. Konvekcijska pečica deluje tako, da s prisilno konvekcijo hitro kroži vroč zrak sil toplote v živila hitreje, kot bi se zgodilo zaradi preprostega ogrevanja brez ventilatorja. Aerodinamično ogrevanje je oblika prisilne konvekcije. == Vzgon povzroči konvekcija ne toplota == Splošni izraz za to je gravitacijska konvekcija. Različne sile vzgona, ki proizvajajo konvekcije v težo področij lahko izhajajo iz virov, ki niso sprememba toploten gostote, kot so spremenljive sestave. Na primer gravitacijsko konvekcijo, so lahko videli v razširjanje vira suhe soli navzdol na mokra tla zaradi vzgona sveže vode v fiziološko raztopino. Spremenljivka slanost v vodi in vsebnosti vode razlikuje v zračnih mas, so pogosti vzroki konvekcije v oceanih in atmosferi, ki ne vključujejo vročine, ali pa vključujejo dodatne sestave dejavniki gostoto razen gostote spremembe od toplotne razteznosti. Podobno spremenljivo sestavo v notranjosti Zemlje, ki še ni dosegel maksimalno stabilnost in minimalno energijo še naprej povzroča del konvekcijske tekočine in staljene kovine v notranjosti Zemlje. == Oceanska konvekcija == Sončno sevanje vpliva tudi na oceanih. Topla voda iz ekvatorja po navadi kroži proti poloma, medtem ko se hladna voda polarna napoti proti ekvatorju. Oceansko konvekcijo tudi pogosto poganja gostota. == Vibracije konvekcije v resnih področjih == Vibracije, ki jih povzroča konvekcija, se pojavlja v prahu in zrnih snovi v posodah pod tresljaji, gravitacijsko polje. Ko posodo pospešuje navzgor, dno posode potisne celotno vsebino navzgor. == Obseg in stopnja konvekcije == Konvekcija se lahko zgodi v tekočinah v vseh velikostnih razredih večjih od nekaj atomov. Konvekcija se pojavi v velikem obsegu v atmosferi, oceanih in planetarne mrežice. == Viri == * Frank P. Incropera; David P. De Witt (1990). Osnove Prenos toplote in snovi * Donald L. Turcotte; Gerald Schubert (2002). Geodinamika [[Kategorija:Prevajanje toplote]] {{normativna kontrola}} o97f44phhfsq79xhr9ata7ksbh92n4n 0 243313 6676238 5771162 2026-05-15T21:09:24Z Yerpo 8417 rektgr 6676238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Dvakrat 52 Bibliszke Historie | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Dvakrat 52 Bibliszke Historie.JPG|200px]] | image_caption = Prvi natis | author = [[Aleksander Terplan]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] | publisher = v [[Kiseg]]u, pri [[Károly Reichard|Károlyu Reichardu]] | release_date = [[1847]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} [[Slika:Lev buja prorouka; Iles (DPDBH).JPG|thumb|desno|200px|Lev pomori proroka, ki je opozarjal izraelskega kralja Jerobeáma zaradi njegovega poganstva; Elija ob potoku Kerítu (Prva knjiga kraljev).]] '''Dvakrat 52 Bibliszke Historie''' ''(Dvakrat dvainpetdeset biblijskih zgodb)'' je šolska veroučna knjiga, ter prevod [[Sveto pismo|Biblije]] v [[prekmurščina|prekmurščini]], ki jo je napisal [[Aleksander Terplan]] [[Puconci|puconski]] [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[duhovnik|dušni pastir]], izdali so jo [[1847]] v [[Kiseg]]u na [[Madžarska|Ogrskem]]. Celotnega Svetega pisma nikoli niso prevedli v prekmurščino, čeprav je [[Štefan Küzmič]], avtor [[Nouvi Zákon|Nouvega Zákona]] načrtoval pripraviti prevod [[Stara zaveza|Stare Zaveze]] tudi. Najprej je [[Mikloš Küzmič]] pripravljal skrajšni prevod iz Stare Zaveze [[1796]]. [[1840]] pa je [[Janoš Kardoš]] napisal veroučno knjigo ''[[Mála historia bibliszka]]'' iz daljših izpisov. Aleksander Terplan in Janoš Kardoš sta bila zadnja prekmurska avtorja, ki sta se ukvarjala s prevajanjem Stare Zaveze. Dvakrat 52 Bibliszke Historie ima največ biblijskih historij, skupno stoštirih. Terplan z novimi elementi obnovi prekmurski knjižni jezik, katere je delno iz [[štajerska slovenščina|štajerskoslovenskega knjižnega jezika]] izposodil: ''jas'' (nam. ''jes, ges, dja,'' itn.), ''szem'' (nam. ''szan''), ''práh'' (nam. ''práj''), ''popolna'' (nam. ''popuna,'') toda ohranil je staro opuščanje končnega ''-h (vsê, neverni, njegovi),'' opuščal končni ''-j (zakâ, zdâ),'' iz etimoloških prizadevanj pisal: ''szkrivomá, zdühávanye, prêdti, szprhnenya, miloscsa, nazveszcseno,'' itn. napačno pisal ''h'' v primerih: sühne, tühim, itn. Najmočneje se je uveljavila Terplanova jezikovna ustvarjalnost v besednem zakladu, kot pri knjigi ''Knige 'zoltárszke'' se ni naslanjal na dotedanje slovenske prevode, kakor prevodi Mikloša Küzmiča in Kardoša, ohranil je iz živega govora dokaj [[madžarščina|madžarskih]] in [[nemščina|nemških]] izraízov ter zgledov v skladnji (napr.: ''fali, gráta, serege, örecsino, vöszpelao''), tvoril na podlagi domačih besed oblike za pojmovne in druge njegovemu govoru neznane izraze (napr. ''vno'zinoszt, zlocsasztnoszt''). {{navedek|'''Prigod Absaloma.'''<br> Szmrt sziná je szamo zacsétek bíla neszrecse Dávidove. Véksa szo naszledüvala. Absalom, Dávida szin, je bujo brata szvojega Ammona. Záto ga je v nemiloszcsi méo Dávid, na stero je Absalom namêno ocso szvojega od thronusa szpraviti. Mre'ze szo k tomi dugo nabérane; Ahitofel, eden ti náj prednyêsi tanácsnikov Dávida je 'z nyim navküpe dr'zao, i kre nyega szopelo tüdi vnogo lüdsztva, ár 'ze z tém, ka je náj lepsi mo'z bio vu czêlom Izraeli, je priéten bio vnôgim, ali od toga ji vecs z szvojov kácskov jálnosztjov na szvoj sztran nagno. Gda je eden gvüsen dén, té glász razneseni v Jerusálemi: “'Ze Absalom kralüje v Hebroni!” prepadnolo je tomi drügacs bátrivnomi Králi szrcze, i krícsao je: “Sztanmo i pobegnimo, da nász eti nezatiszne, ár eti v Jerusálemi nebode mogôcse vujdti pred Absalomom. Teda je Dávid bôsz sao prêk Kídron potoka, na oliveczko goro, plakajôcsi zevszêmi, kí szo ga szprevájali. Gvüsen mo'z z roda Saulovoga u iménom Símei, ga je z kaményom lűcsao za krvi'zelnoga psza nyega pszüvajôcsi, steri je Abisai stéo glavo odtrgnoti, ali Dávid je erkao: “Nihájte ga, ár nyemi je Bôg zapovedo.” Dávid sze je v gradics Mahanaim sztiszno; Absalom je pa podzájao thronus v Jerusálemi, i tak batrivnoga szebé stímao, da bi lo jezerim vu Izraeli zapovedati méo, naj ocso nyegovoga, 'zívoga ali mrtvoga vö dájo. Ali ti verni vu der'zéli szo sze hitro okôli Dávida vküpe szpravili, i dokecs je na bojno prislo, je Joab tüdi oprávleni bio z dobro oro'znátov vojszkov tomi okornomi színi sze prôti posztaviti. Tomi sztáromi Králi szo nej dopűsztili, ka bi 'z nyimi sao, govorécso: “Ti szi szam, liki nász deszét jezér, záto je bôgse, da tí nász vö z meszta pomágas.” Zapovedao je pa vojom szvojim vu nyíhovom tá odhájanyi: “Lepô szi dete z színom mojim Absalomom.” Vojszka tej, kí szo sze poreberili, je sztrasno pobitta. Absalom szam je vu szvojem pobêgi za szvoje lêpe i dúge vlaszé obiszno na ednom rasztej, to 'zivicsne – mezeg – pod nyim tá be'zécse. Tô vidôcsi eden bojnik je povedao Joábi, kí nyemi erkao: “Zaka szi ga nej tam taki doli vdaro?” On je pa odgôvoro Joabi: ”Csi bi mi taki jezero szrebrni pênez v rôke moje zvágo, dönok nebi polo'zo rôk moji na sziná Králevszkoga, – ár szem dobro csüp rêcs Krála: szmileno szi dente” – “Nemrem sze tak dugo müdití z tebom, v rêcs nyemi vdári Joáb, i vzeme trí szpicze, i zmláti je v szrcze Absaloma, da je ete escse 'zív bio na rasztej.<br> Obládanya glászi szo Králi zaprvá nêbili k radoszti, za volo szmrti sziná nyegovoga. Csesztô je gori szkrícsao: “Absalom, moj szin! moj szin! bár bi jasz mro meszto tébe!”|}} Knjigo je v Kisegu izdal tiskar [[Károly Reichard]]. [[1878]] se je pripravila druga izdaja v [[Budimpešta|Budimpešti]] ''Dvakrat pedeszet i dve Bibliszke Historie,'' ki jo je izdal [[Kornel Terplan]], [[Monošter|monoštrski]] [[notar]], sin Aleksandra Terplana. Delno je po Terplanu napisal [[Štefan Selmar]] svojo veroučno knjigo: ''[[Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona]]'' ([[1873]]). == Viri == * {{navedi knjigo |author=Anton Trstenjak |year=2006 |title=Slovenci na Ogrskem : narodopisna in književna črtica : objava arhivskih virov |publisher=Maribor : Pokrajinski arhiv |isbn=961-6507-09-5 |cobiss=56228353 |pages=}} * [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3771/VIEW/ Aleksander Terplan (Slovenski biografski leksikon)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Glej tudi == {{commons|Dvakrat 52 Bibliszke Historie}} * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] * [[Knige 'zoltárszke]] * [[Mála historia bibliszka]] * [[Moses i Josua]] {{prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Prevodi Svetega pisma]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] 2gxy91xcesl7q2ukosxbvplgxco722k 0 258533 6676382 6596519 2026-05-16T10:10:09Z Engelbert 76895 pp 6676382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Fergusson, 7. baronet |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |branch=[[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit=[[Royal Berkshire Regiment]] |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija]] |relations= |laterwork=[[Generalni guverner Nove Zelandije]] }} [[General (Združeno kraljestvo)|General]] [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Fergusson, 7. baronet''' [[Red kopeli|GCB]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|GCMG]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Kraljevi viktorijanski red|MVO]], * [[17. januar]] [[1865]], † [[20. februar]] [[1951]]. Bil je tretji [[generalni guverner Nove Zelandije]] med letoma 1924 in 1930<ref name="governors">{{cite|author=[[Gavin McLean]]|title=The Governors, New Zealand Governors and Governors-General|publisher=Otago University Press|url=http://www.otago.ac.nz/press/booksauthors/2006/governors.html|isbn=978 1 877372 25 4|year=oktober 2006|accessdate=2010-08-23|archive-date=2013-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130624194345/http://www.otago.ac.nz/press/booksauthors/2006/governors.html|url-status=dead}}</ref>. == Življenje == Izobrazbo je prejel na [[Kolidž Eton|Kolidžu Eton]] in na [[Kraljeva vojaška akademija Sandhurst|Kraljevi vojaški akademiji Sandhurst]]. Leta 1883 se je pridružil [[Grenadirski gardisti (Združeno kraljestvo)|Grenadirskim gardistom]] in v letih 1890–1894 je postal bataljonski adjutant. Naslednje leto je bil dodeljen egipčanski vojski, v sestavi katere je bil nameščen v [[Sudan]]u (1896–1898). Leta 1899 je postal poveljnik [[15. sudanski polk (Združeno kraljestvo)|15. sudanskega polka]], naslednje leto poveljnik Omdurmskega okrožja, leta 1901 [[generaladjutant]] egipčanske vojske, leta 1904 poveljnik 3. bataljona Grenadirskih gardistov, in leta 1907 je bil premeščen v generalštab Irskega poveljstva. V letih 1909–1913 je bil inšpektor pehote. Udeležil se je bojev med prvo svetovno vojno in po vojni je bil eno leto vojaški guverner okupiranega nemškega ozemlja. Iz vojaške službe se je upokojil leta 1922<ref>[http://www.kcl.ac.uk/lhcma/locreg/FERGUSSON1.shtml King's College London]</ref>. Med letoma 1924 in 1930 je bil [[generalni guverner Nove Zelandije]] in [[vrhovni poveljnik Nove Zelandije]]. V tej vlogi je bil udeležen tudi v železniški nesreči 20. junija 1929, ki se je zgodila po potresu<ref name="governors"/>. Med letoma 1937 in 1951 (do smrti) je bil tudi [[Lord poročnik Ayrshira]]. == Družina == 18. julija 1901 se je poročil z [[Lady]] [[Alice Mary Boyle]], hčerko [[David Boyle, 7. vojvoda Glasgowa|Davida Boyla, 7. vojvoda Glasgowa]] (ki je bil tudi guverner Nove Zelandije), s katero je imel pet otrok: * Helen Dorothea Fergusson (1902–?), * Sir [[James Fergusson, 8. baronet]] (1904–1973), * Reverend [[Simon Charles David Fergusson]] (1907–1982), * brigadir [[Bernard Edward Fergusson, Baron Ballantrae]] (1911–1980) in * [[Charles Fergusson, mlajši|Charles Fergusson]] (1917–1917)<ref>[http://www.thepeerage.com/p5280.htm#i52794 ThePeerage.com]</ref>. Njegov oče, [[James Fergusson]], je bil guverner in njegov sin, Bernard, pa je bil tudi generalni guverner Nove Zelandije. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Foster, B. J. 'FERGUSSON, General Sir Charles, G.C.B., G.C.M.G., D.S.O., M.V.O., LL.D. (Glasgow), Bt.' ''Encyclopaedia of New Zealand'' == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Sir Charles Fergusson, 7th Baronet}} {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.gg.govt.nz/utilities/popupimage.asp?ID=17 Uradna biografija] * [http://www.TeAra.govt.nz/1966/F/FergussonGeneralSirCharlesGcbGcmg/en TeAra.govt.nz] {{start box}} {{s-off}} {{succession box | before=[[John Jellicoe]]| title=[[Generalni guverner Nove Zelandije]] | years=1924&ndash;1930 | after=[[Charles Bathurst, 1st Viscount Bledisloe|The Viscount Bledisloe]]}} {{s-hon}} {{succession box | title = [[Lord poročnik Ayrshira]] | years = 1937&ndash;1951 | before = [[Archibald Kennedy, 3rd Marquess of Ailsa|The Marquess of Ailsa]] | after = [[Geoffrey Hughes-Onslow|Sir Geoffrey Hughes-Onslow]] }} {{s-reg|sct-bt}} {{succession box | before=[[James Fergusson, 6. baronet]] | after=[[James Fergusson, 8. baronet|James Fergusson]] | title=[[Baroneti Fergusson|Baronet]]<br /> '''(Kilkerrana) | years='''1907&ndash;1957}} {{end box}} {{Governors-General of New Zealand}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fergusson, Charles}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Baroneti Fergusson|Charles]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Škotski Novozelandci]] [[Kategorija:Generalni guvernerji Nove Zelandije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Britanski prostozidarji]] 7gdjmrwisicjd5fu6h3vxt5u07n7169 0 261995 6676286 6673034 2026-05-16T00:46:04Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6676286 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1930?—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (*1947) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (* 1936) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (* 1974) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] (* [[1928]]) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] jlw9ckijj33zdmw927r8bhtrct9zhdv 4 263555 6676106 6441089 2026-05-15T14:21:12Z ~2026-29358-22 259938 Pri navodilih sem glagole kot "opišite" spremenil v "tu bi vi opisali". 6676106 wikitext text/x-wiki Govorilne ure za Verzno besedilo in Starejšo književnost ob ponedeljkih in torkih po predavanju <big>2024 – 90 UR</big> <big>V seminarju imate dve obveznosti:</big> # <big>Napisati seminarsko nalogo o pesniku ali pisnici in jo v dvojni šolski uri predstaviti v obliki visokošolskega ali dobrega gimnazijskega predavanja o izbranem pesniku, pesnici. Obseg je 6 do 8 strani razpravnega besedila, ne računajoč citate iz pesmi, naslovnico, kazala in seznama literature. V njej mdr. natančneje interpretirate okoli 3 pesmi, odvisno od zahtevnosti pesmi, pri čemer gola obnova ne šteje za interpretacijo. Na tej spletni strani pred nastopom objavite linke na te pesmi.</big> # <big>Prebrati te 3, 4 pesmi, ki jih bodo sošolke in sošolci interpretirali in polinkali, in sodelovati v razpravi. tudi to ocenjujem. Za ta del prebrati geslo o dotičnem pesniku/ci iz spletnega Slovenskega biografskega leksikona, vsaj del o poeziji.</big> <big>Časovnica: Pesnika/pesnico za analizo izberite v enem tednu, do prihodnjega torka. Ob njegovo ime napišite svoje ime in najmanj čez 3 tedne (11. marca) še naslove in linke interpretiranih pesmi.</big> <big>18. marca (čez 4 tedne) boste v razredu predstavili osnutek vaše seminarske z vsemi vprašanji in problemi, na katere ste naleteli. Osnutek mi boste na uri oddali. (En teden pred svojim predvanjem mi lahko na uri oddali še seminarsko nalogo.) Referirali boste: 1. aprila, pa 8. in 15. in 22. in 29. aprila. Ob svoje ime napišite datum svojega nastopa.</big> <big>Referat o pesniku/pesnici naj obsega ta poglavja (na VISu so štiri datotete z navodili za analizo pesmi):</big> <big>a) kratek življenjepis s poudarkom na za literaturo pomembnih etapah, usodnih življenjskih odločitvah in zanimivih anekdotah, do 3 točke</big> <big>b) prikaz celotne pisateljeve poetike – tematika in/ali motivika, pesniške vrste, stil (gl. VISove datoteke). Za vsako ugotovitev oz. trditev obvezno NAŠTEJTE VSAJ DVE PESMI, ki izkazujejo to, kar trdite, in na citatih iz pesmi POKAŽITE, razložite pravilnost te trditve. Primer trditve z wikipedije o Jenku: »''Jenko je pisal domoljubne pesmi'' (tu bi vi našteli vsaj dve pesmi, opisali tematiko domoljubnih pesmi in razložili s citatom iz pesmi), ''refleksivno'' (tu bi vi našteli vsaj tri pesmi in ker je refleksivnost nedefiniran pojem, te tematike določili natančneje in razložili s citatom iz pesmi) ''in parodično-satirično poezijo'' (enako, tri primere in opišite predmet satire in parodije ter razložite ob odlomku iz pesmi) ''ter dosegel vrh z nežno in trpko ljubezensko'' (enako) ''ter razpoloženjsko liriko'' (enako). ''Prepoznaven je tudi po pesmih iz narave''« (enako.). 8 točk</big> <big>c) morebiten vplivi drugih avtorjev: katerih, kako, na katere pesmi 2 točki</big> <big>č) jedro referata je vaša lastna netrivialna analiza in interpretacija okoli treh pesmi, zato izberite pesmi, ki vas miselno in čustveno intrigirajo in ki so oblikovno in/ali vsebinsko toliko kompleksne, da zahtevajo razlago (če je avtor_ica na kako konkretno tematiko napisal več pesmi, kot npr. Aškerc o protestantizmu ali orientu ali Stritrar o aneksiji Bosne in vojni v Bolgariji, lahko namesto dveh pesmi obdelate CEL SKLOP). Obnova oz. povzetek ni interpretacija in je odveč, saj bodo sošolci pesmi itak prebrali. Povejte jim to, do česar sami niso prišli, kar razume vsak študent slovenistike, razlage ne potrebuje (recimo, razlage najbrž ne potrebujeta 2. in 3. kitica Slovesa od mladosti). Če izbranih pesmi še ni na spletu, postavljanje na wikviir nagrajujem. 12 točk</big> <big>d) pisateljev siceršnji umetnostni in svetovni (politični, etični, verski) nazor, 2 točki</big> <big>e) sočasna recepcija njegovih del. do 2 točki</big> <big><br /> Pri točkah a, b, c, d, e se zahteva vsaj toliko, kot pove wikipedija o Stanku Vrazu in Josipu Stritarju.</big> <big><br /> Način ocenjevanja (29 točk, 16 za pozitivno):</big> <big>a) samostojnost in koherentnost analize in interpretacije pesmi (točka (č) zgoraj): negativno ocenjujem golo povzemanje vsebine, golo naštevanje stilnih sredstev, pri lastni interpretaciji (točka č) prevelik delež tuje interpretacije, pozitivno pa (a) samostojnost analize in interpretacije pesmi kot celote in (b) usmerjenost posameznih elementov (metafor, simbolov, ritma, pomenskih konotacij rim …, gl. VISove datoteke) k razumevanju višjih segmentov pesmi in pesmi kot celote, (c) povezovanje interpretiranih pesmi z drugimi pesmimi iste teme, (d) refleksijo nad tematiko, problematiko;</big> <big>(b) informativnost ali redundantnost podatkov,</big> <big>(c) koherentnost posameznih poglavij</big> <big>(č) in koherentnost seminarske kot celote</big> <big>(d) obseg in relevantnost uporabljene strokovne literature,</big> <big>(e) samostojnost pri povzemanju strokovne literature (dobesedno prepisovanje ni dovoljeno),</big> <big>(f) dosledno navajanje virov (razen kjer gre za splošno znane stvari).</big> <big><br /> STROKOVNO literaturo iščete takole: najprej boste prebrali standardne priročnike kot SBL, Enciklopedijo Slovenije in zlasti glavne literarne zgodovine: Matičino Zgodovino slovenskega slovstva, Slodnjakovo, Pogačnik-Zadravčevo Zgodovino slovenskega slovstva, Kosovo Primerjalno zgodovino slov. lit. in seveda opombe v zbranih delih in v Kondorju. Po teh začetnih korakih so obvezne monografije (Po teh začetnih korakih so obvezne monografije (o Modrinjaku Kotnik-Pogačnik, o Jenku France Bernik, o Gregorčiču France Koblar, o Aškercu Marja Boršnik, o Koseskem Andrej Inkret in Kozma Ahačič, o Vrazu Andraž Jež idr). Če pesnik strokovne monografije nima, iščite po znanstvenih izdajah njihovih del (o Jarniku Erich Prunč) in po strokovnih člankih (ne le na DLIB-u, ampak tudi v papirnih revijah). Wikipedija in bognedaj dijaški.net ne pridejo v poštev. Zgled primerno najdene strokovne literature je na VISu (kolegica iz 1. letnika prve stopnje je za Koseskega našla kar 21 knjig in člankov).</big> <big>Teorijska literatura je našteta v VISovih datotekah (Splošna navodila za seminarske, potem slovenska Vodila za analizo pesmi in še angleška navodila za analizo pesmi Reading Poetry ter datoteka o recitaciji pesmi - eno od pesmi poskusite v razredu odrecitirati). Osnovnih literarnih pojmov (ženska rima, lirski subjekt ...) ne razlagajte; o zahtevnejših se poučite iz obsežnih znanstvenih enciklopedij in slovarjev (recimo Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics), ne pa iz SSKJ, ki pač ni literarnovedni slovar.</big> <big>Pesniki imajo različno obsežen opus: če njegovo opus obsega več pesniških zbirk (npr. Aškerc, Gregorčič), izberite prvi dve ali pa tiste, ki jo strokovna literatura najbolj pohvali; na sploh pa boste prelistali vse. Pri pesnikih/pesnicah, ki lastnih zbirk niso izdal in je opus majhen (Jarnik, Modrinjak), preberite vse njihove pesmi.</big> <big>Od VIS-ovih "Splošnih navodil za seminarske naloge" morate nujno upoštevati vsaj teh šest:</big> <big>(a) Vse pesmi, ki jih omenjate, morate tudi prebrati</big> <big>(b) iz strokovne literature ne povzemati, česar sami ne razumete;</big> <big>(c) pri povzemanju tujega znanja ne uporabljati istih formulacij, ampak isto POVEJTE PO SVOJE;</big> <big>(č) ne privzemati tujih vrednostnih ocen! oz. le, če so argumentirane in če znate argumente tudi zagovarjati;</big> <big>(d) za prevzete trditve sproti in dosledno navajajte vire;</big> <big>(e) še enkrat: strokovnih pojmov ne definiramo s SSKJ, ampak z literarnoteoretskimi leksikoni, enciklopedijami.</big> <big>Referat napišite za sošolke in sošolce: povejte jim nekaj tehtnega, ne se osmešiti s trivialnostmi. Od vas se moramo nekaj naučiti in nad izbranim pesnikom tudi navdušiti.</big> <big>ZAVRAČANJE in POPRAVLJANJE SEMINARSKIH NALOG: Večino seminarskih vam bom po prvem branju vrnil v popravljanje. V popravljeno verzijo svoje spremembe in dodatke OZNAČITE z rumeno BARVO.</big> <big>Prisotnost vsaj 11-krat, za odsotnost tipkanje za Wikivir.</big> <big> Avtorjiin avtorice 2025 - dopiši se in polinkaj pesmi</big> *Simon Gregorčič - Sara Žmavc https://sl.wikisource.org/wiki/So%C4%8Di_(Simon_Gregor%C4%8Di%C4%8D), https://sl.wikisource.org/wiki/Mojo_sr%C4%8Dno_kri_%C5%A1kropite, https://sl.wikisource.org/wiki/Nazaj_v_planinski_raj! *Stanko Vraz - Florjan Skaza https://sl.wikisource.org/wiki/Zvon%C4%8Dki_(1835) https://sl.wikisource.org/wiki/Slovo_od_mladosti_(Stanko_Vraz)<nowiki/>https://sl.wikisource.org/wiki/Sonca_dolshajanje_(1831) *Jovan Vesel Koseski *Simon Jenko - Ana Kovačič (https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Angelj_tu%C5%BEnih, https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Obuj%C3%A9nke, https://sl.wikisource.org/wiki/%C4%8Clovek_(Simon_Jenko)<nowiki/>) *Janez Trdina *Jakob Alešovec *Pavlina Pajk *Luiza Pesjak - Maja Kastelic ([[s:Vijolice:_Pesmi_za_mladost#Jagodov_cvet_in_soln%C4%8Dni_%C5%BEarki.|https://sl.wikisource.org/wiki/Vijolice:_Pesmi_za_mladost#Jagodov_cvet_in_soln%C4%8Dni_%C5%BEarki.]], https://sl.wikisource.org/wiki/Vijolice:_Pesmi_za_mladost#Ro%C5%BEica, https://sl.wikisource.org/wiki/Vijolice:_Pesmi_za_mladost#MI%C5%A1ko) *Anton Aškerc *Andrej Šuster Drabosnjak sati<nowiki/>rične pesmi <nowiki/>in ver<nowiki/>ske igre,<nowiki/> npr. <nowiki/>Izgubljeni sin)<nowiki/> *Pek<nowiki/>el, vice <nowiki/>in nebe<nowiki/><nowiki/>sa v vers<nowiki/>ki poe<nowiki/>ziji 17. in <nowiki/>18. stol (K<nowiki/>alobš<nowiki/>ki, Lavreč<nowiki/>ič, Steržina<nowiki/>r) <nowiki/> *Zlati oče<nowiki/>naši k<nowiki/>ot primer ljudsk<nowiki/>e religioznosti *Marica Nadliš<nowiki/>ek Bartol ==Navodila za poletni seminar iz Starejše književnosti== To so navodila za tiste seminarske naloge, ki bodo gesla za Wikipedijo. Geslo bo obsegalo ok. 4 do največ 8 tipkanih strani (teoretična gesla bodo krajša od gesel o pisateljih in literarnih delih). Gesla naj bodo oblikovana tako, kot so v velikih enciklopedijah oz. kakršna so obširna wikipedična gesla. Prevajanje angleške Wikipedije ali prepisovanje vsebin literarnih del iz Janeža ipd. ni dovoljeno. Teoretska gesla se začnejo z definicijo in nadaljujejo z opisom zgradbe in funkcioniranja danega pojma: definicija in zgradba nista isto. Razmerje med njima je, za ilustracijo, tako: definicija moškega je "človek s kromosomskim parom XY", opis telesne in duševne zgradbe moškega in njegovega psihičnega in socialenga funkcioniranja pa je neprimerljivo obsežnejši. Optimalen zgled teoretičnega gesla je kar wikipedično geslo ''[[:en:Chromosome|chromosome]]'' {{ikona en}}; dober zgled sta npr. gesli [[parodija]] in [[dnevnik (književnost)]], komajda sprejemljiv zgled je [[groteska]]; nesprejemljivo pa je geslo [[naratologija]], ker je prekratko, fragmentarno in nerazumljivo (in ker je prevod enako slabega angleškega gesla); dober zgled pa je nemško geslo ''[[:de:Narratologie|Narratologie]]''. K opisu zgradbe sodijo primeri iz slovenske (in tuje) književnosti, ki jih boste poiskali sami. Primerov ne boste zgolj citirali, ampak jih boste analizirali. Definicije in razlage teoretskih gesel se bodo po enciklopedijah, učbenikih in monografijah razlikovale - če so razlike bistvene, naštejte dve ali največ tri definicije in opozorite na bistvene razlike (npr. substitucijska, interakcijska in kognitivna teorija metafore). Na prvem mestu naj bo definicija, ki vam pojasni največ primerov. Nekateri pojmi imajo več pomenov, npr. alegorija in parabola: alegorija kot literarni trop, alegorija kot pripovedna vrsta, alegorija kot slikarski pojem. Pri teoretskih geslih boste upoštevali čim več vam dostopnih enciklopedij, učbenikov in monografij; od tujejezičnih enciklopedij npr. Princeton Encyclopedia of Poetry and Poetics, Rečnik književnih termina, Dupriez/A Dictionary of Literary Devices, Słownik terminów literackich, Encyclopedia of Contemporary Literary Theory, Routledge Encyclopedia of Narrative Theory itd. itd. Mnogi teoretični pojmi so obdelani v monografijah (npr. Juvan, Intertekstualnost, Hladnik, Trivialna literatura, Kos, Razsvetljenstvo, Margaret Rose, Parody), poleg enciklopedij so to vaši glavni viri. Tujejezične, zlasti angleške knjige in članke dobite tudi na "google books" in "google scholar". Primere boste seveda jemali iz slovenske književnosti, iskali jih boste po leksikonu Literatura in po literarnih zgodovinah. Pri predstavitvi slovenskih literarnih del sledite strukturi, kakršno ima npr. angleška wikipedija o Shakespearovem ''[[:en:Hamlet|Hamletu]]'' {{ikona en}} ali nemška wikipedija o Goethejevem ''[[:de:Faust. Eine Tragödie.|Faustu]]'' {{ikona de}}, ki so ji sledila zgledna gesla o npr. [[Martin Krpan|Martinu Krpanu]], [[Visoška kronika|Visoški kroniki]] in [[Abadon (roman)|Abadonu]]. Pri tem si boste pomagali s komentarji v Zbranih delih, Kondorju, Hramu, Klasju in drugih komentiranih izdajah in seveda z monografijami in članki. Administratorjevo poseganje v vaš tekst, češ da je geslo predolgo, argumentirajte s sklicevanjem, da so gesla o svetovnih klasikah (Shakespearjevih, Goethejevih, Mickiewiczevih, Kafkovih itd.) tudi obširna. Geslo mora vsebovati najmanj naslov, podnaslov, prva objava, knjižne objave, prevodi v tuje jezike, datum nastanka in rokopisi, zelo kratek povzetek vsebine, zelo kratka karakterizacija glavnih oseb; sledijo obširnejše informacije o kritičnih odzivih in zlasti pregled vseh ali večine interpretacij. Poiskali boste čim več interpretacij, ne le s pomočjo COBISS-a, ampak tudi s pomočjo LISTKOVNEGA kataloga v naši knjižnici in NUK-u. Za gesla o pisateljih boste prebrali večino del dotičnega pisatelja - brez tega neposrednega stika o pisatelju ne morete pisati. Geslo mora nujno vsebovati (za zgled naj bodo mdr. angleška ali nemška gesla, npr. o Dickensu, Steinbecku, E. T. A. Hoffmannu, Thomasu Mannu): a) kratek življenjepis (pol do največ ene tipkane strani), b) njegov svetovni nazor, literarni in umetnostni nazor, stiki z drugimi pisatelji, umetniki, filozofi in znanstveniki); c) njegov kulturni, politični, etični angažma; č) na kratko označite glavna dela, nekoliko podrobneje pa 3-5 najpomembnejših del, njegova dela obravnavajte po zvrsteh (v posebnem poglavju poezijo, v posebnem pripovedništvo, v posebnem dramatiko, v posebnem kritiko, esejistiko, urednikovanje ipd., gl. npr. gesli [[Stanko Vraz|Stanko Vraz]] ali [[Josip Stritar|Josip Stritar]]); d) pisateljeva poetika; e) vplivi na pisatelja; f) njegovi vplivi na druge pisatelje; g) (sočasna) recepcija njegovih del; h) (izbran) seznam njegovih del (event. prevodi v tuje jezike); i) seznam strokovne literature; j) linki. Seznam avtorjevih pomembnih del naj bo polinkan na morebitna obstoječa gesla o dotičnih delih, npr. pri [[Janez Mencinger|Mencingerju]] na [[Abadon (roman)|Abadona]]. Seznama ne polinkati na cobiss, ker druge Wikipedije tovrstne prakse nimajo in zna Krpana vsak poiskati v Cobissu; link na Cobiss je priporočljiv pri naslovih starejših knjig, ker si jih večina ne more zapomniti, npr. pri Trubarjevi Catechismus in der windischenn Sprach. Na dnu v poglavju ''Glej tudi'' ali ''Zunanje povezave'' naredite povezavo na Wikivir z uporabe predloge '''<tt><nowiki>{{Wikivir}}</nowiki></tt>'''. V rubriki "zunanje povezave" naj bo link na avtorjeva dela v DLIB-u, v okvirčkih spodaj desno pa na Wikivir in Wikimedijo. Na začetku gesla v okvirju desno stojijo osnovni podatki kot rojstvo, smrt, narodnost, poklic, vlivi od in vplivi na, glavna dela, ev. še slika pisateljevega podpisa (gl. npr. geslo o [[France Prešeren|Prešernu]] ali ''[[:en:Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]''). Gesla o manj kapitalnih avtorjih bodo krajša; dober zgled je geslo o [[Peter Božič|Petru Božiču]]. Za gesla o pisateljih in literarnih klasikah boste najprej prebrali standardne priročnike kot SBL, Enciklopedijo Slovenije in zlasti glavne literarne zgodovine: Matičino, Slodnjakovo, Pogačnik-Zadravčevo, Slovensko književnost 1945-65, Slovensko književnost III, Kosovo Primerjalni zg. slov. lit. in za starejšo književnost Kidričevo Zgodovino slovnskega slovstva in seveda opombe v zbranih delih in Kondorju. Po teh začetnih korakih boste poiskali monografije in članke o svojem predmetu (na DLIB-u je vedno več člankov iz strokovnih revij). Za gesla o glasbenikih se zgledujte npr. po geslih o ''[[:en:Leonard Cohen|Leonardu Cohenu]]'', ''[[:en:Bob Dylan|Dylanu]]'', ''[[:en:U2|U2]]'', posebej se osredinite na teme in ideje njihovih besedil, vendar tudi na glasbeni stil oz. žanr, morebitni politični aktivizem, recepcijo in kritike njihove glasbe in besedil, njihov vpliv (angl. influence, legacy), za zgled slednjega ''[[:en:Sex Pistols|Sex Pistols]]'', ''[[:en:Public Enemy|Public Enemy]]''. Za gesla o revijah oz. časopisih se lahko zgledujete po geslu o [[Zora (časopis)|Zori]]. Vaša gesla bodo ali povsem nova ali pa boste dopolnjevali in popravljali obstoječa, zlasti škrbine. Osnovne napotke za dopolnjevanje obstoječih najdete na [[http://sl.wikiversity.org/wiki/Magistrski_seminar_2013/14]]. Pri širitvi obstoječih gesel imate tudi pravico [[Wikipedija:Bodite pogumni|odstraniti oziroma spremeniti faktografsko napačne podatke]]; v splošnem pa velja [[Wikipedija:Pravila urejanja|pravilo]], da se obstoječe vsebine gesel ne povozi z na novo napisano vsebino, ampak se obstoječo vsebino nadgradi, izboljša in preuredi. Ker administrator upravičeno posega v vaše delo, ga opremite z napisom, da je geslo "v delu" (na '''vrh gesla''' lahko za največ dan ali dva dodate predlogo '''<tt><nowiki>{{v delu}}</nowiki></tt>''') in da poteka v okviru projekta "Slovenska literarna veda" (na '''pogovorno stran gesla''' vstavite predlogo '''<tt><nowiki>{{Sodelovanje-WP|Slovenska literarna veda}}</nowiki></tt>'''. Geslo najprej napišite na papir in mi ga najmanj dva tedna pred nastopom prinesite v popravek. Geslo boste na Wikipedijo postavili šele potem, ko ga bom odobril oz. ko bodo potrebni le še majhni popravki, v razredu pa ga bomo skupaj pregledali in komentirali. Če pa bodo pripombe obširne in besedilo pred nastopom še ne bo požegnano, boste v razredu nastopili z različico v Wordu (ali drugem urejevalniku). Spodnji seznami so odprti in si lahko izberete svojega avtorja, delo, revijo, kulturno ustanovo (ne le [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinsko gledališče]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Tržaško gledališče]], ampak tudi [[AKC Metelkova mesto|Metelkova Mesto]], [[Center urbane kulture Kino Šiška|Kino Šiška]] ipd.), teoretski pojem, literarno vrsto ali žanr, literarno smer ipd. ali celo literarno področje - dober zgled slednjega je geslo [[Nemška književnost na Slovenskem]]. Erasmusovci lahko napišete geslo o književnosti dežele, kamor potujete oz. odkoder prihajate, npr. poljskem romantizmu, modernizmu, ukrajinski književnosti, Janku Kral'u, ipd. Predvideni čas za izdelavo seminarske naloge je 60 ur. ==PISATELJI, DELA, ČASOPISI za Wikipedijo== #[[Marko Pohlin]] #[[Jovan Vesel Koseski]] #[[Janez Mencinger]] #[[Janez Trdina]] #[[Jakob Aleševec]] #[[Josip Cimperman]] #[[Fran Govekar]] #[[Josip Ogrinec]] #[[Marica Nadlišek Bartol]] #[[Julius Kugy]] #[[Anton Medved]] #[[Zadruga]] novomeško in ljubljansko dijaško društvo (Kette, Murn, Župančič) #[[Joža Lovrenčič]] #[[Anton Vodnik]] #[[Slavko Grum]] dramatika in prozna dela #[[Drago Jančar]] #[[Marjan Tomšič]] #[[Evald Flisar]] #[[Dušan Jelinčič]] #[[Jure Detela]] pesmi #[[Jure Detela]] eseji o poeziji in umetnosti: zapisi o umetnosti; Orfični fragmenti #[[Barbara Korun]] #[[Miklavž Komelj]] #[[Brane Mozetič]] #[[Primož Čučnik]] #[[Klement Jug]] Matic Kotar #[[pisatelji, pesniki, dramatiki po vašem izboru]] ČASOPISI, REVIJE IN KULTURNE USTANOVE #[[Academia operosorum Labacensium]] #[[Slovenka]] #[[Drobtinice]] #[[Slovenska bčela]] #[[Slovenski glasnik]] #[[Besednik]] #[[Vrtec]] #[[Koledar Mohorjeve družbe]] #[[Kres (revija)]] #[[revija po vašem izboru]] #[[kulturna ustanova po vašem izboru]] ==SEMINAR IZ STAREJŠE SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI 2021 in 2022== poletni semester 2020, 2021, 2024 – 90 UR V seminarju imate dve obveznosti: # Napisati seminarsko nalogo o pesniku ali pisateljici (ali pisatelju ali literarnem delu) in jo v ok. 30 minutah predstaviti (obseg je 5 do 8 strani neto, ne računajoč naslovnico in seznam literature). V njej mdr. natančneje interpretirate 3 do 4 pesmi, odvisno od zahtevnosti pesmi, pri čemer gola obnova ne šteje za interpretacijo. Na wikiverzi 3 tedne pred nastopom objaviti linke na te pesmi. # Pripraviti kratek, do 5-minuten koreferat k sošolkinemu referatu. Koreferat je lahko rokopisen (ni potrebno natipkati niti ga ni potrebno oddati, lahko govorite na pamet, kot želite). Koreferat lahko sestoji ali iz (a) lastne interpretacije dveh pesmi (alternativne interpretacije tistim pesmim, ki jih interpretira sošolka, ali pa dveh drugih pesmi), tudi tu obnova ne šteje za interpretacijo; (b) ali pa s komentarjem o pesnikovi poetiki, svetovnem nazoru ali posebno zanimivem ali pomembnem dogodku iz življenja. Koreferent_ka naj se poveže s sošolko, da skupaj pripravita prezentacijo. Prezentacija traja največ eno šolsko uro (za katedrom sedita obe). Ob izbrano temo se na Wikiverzi napiše tudi koreferent/ka. # Prebrati pesmi, ki jih bodo sošolke in sošolci interpretirali in polinkali, in sodelovati v razpravi. Pesnika/pesnico za analizo si izberite v enem tednu, torej do torka 22. februarja. Ob njegovo ime napišite svoje ime in najmanj 3 tedne pred nastopom napišite naslove in linke interpretiranih pesmi. Seminarsko ODDAJTE najpozneje dva tedna (= dve srečanji) pred nastopom; skupaj ga bova pogledala po torkovi uri. Prva nastopajoča lahko odda, če bo nuja, en teden pred nastopom. Referat o pesniku/Pesnici/pisateljici naj obsega ta poglavja: a) kratek življenjepis (do pol tipkane strani) s poudarkom na za literaturo pomembnih etapah, do 3 točke b) prikaz celotne pisateljeve poetike – tematika in/ali motivika, pesniške vrste, stil. Za vsako ugotovitev oz. trditev obvezno NAŠTEJTE VSAJ DVE PESMI, ki izkazujejo to, kar trdite, in na njih POKAŽITE pravilnost te trditve. Primer z wikipedije o Jenku: »''Jenko je pisal domoljubne pesmi'' (tu bi NAŠTELI 3 PESMI in opisali tematiko domoljubnih pesmi), ''refleksivno'' (NAŠTEJ NAJMANJ 3 PRIMERE; ker je refleksivnost nedefiniran pojem, te tematike določi natančneje in ilustriraj s citatom iz pesmi) ''in parodično-satirično poezijo'' (NAŠTEJ NAJMANJ 3 PRIMERE in opiši predmet satire in parodije ter ilustriraj z odlomkom iz pesmi) ''ter dosegel vrh z nežno in trpko ljubezensko'' (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE) ''ter razpoloženjsko liriko'' (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE). ''Prepoznaven je tudi po pesmih iz narave.'' (RAZLOŽI IN NAŠTEJ 3 PRIMERE)«. 8 točk c) morebiten vplivi drugih avtorjev (kako, v katerih pesmih to opazimo), 2 točki č) jedro referata je vaša lastna netrivialna analiza in interpretacija treh ali štirih pesmi (obnove oz. povzetki ne štejejo za interpretacijo), zato izberite pesmi, ki vas miselno in čustveno intrigirajo in ki so oblikovno in/ali vsebinsko toliko kompleksne, da zahtevajo razlago (če je avtor_ica na kako konkretno tematiko napisal več pesmi, kot npr. Aškerc o protestantizmu ali orientu ali Stritr o aneksiji Bosne in vojni v Bolgariji, lahko namesto dveh pesmi obdelate CEL SKLOP). Interpretacija naj NE bo trivialna: kar razume vsak študent slovenistike, razlage NE potrebuje. Če izbranih pesmi še ni na spletu, postavljanje na wikviir nagrajujem. 12 točk d) pisateljev siceršnji umetnostni in svetovni (politični, etični, verski) nazor, 2 točki e) sočasna recepcija njegovih del. do 2 točki Pri točkah a, b, c, d, e se lahko zgledujete pri wikipedičnih geslih o Stanku Vrazu in Josipu Stritarju. Način ocenjevanja (29 točk, 16 za pozitivno): a) samostojnost in koherentnost analize in interpretacije pesmi (točka (č) zgoraj): negativno ocenjujem golo povzemanje vsebine, prevelik delež golega naštevanja stilnih sredstev, prevelik delež tuje interpretacije, pozitivno pa (a) samostojnost analize in interpretacije pesmi kot celote in (b) usmerjenost interpretacije posameznih elementov (metafor, simbolov, aliteracij …..) k razumevanju višjih segmentov pesmi in pesmi kot celote, (c) povezovanje interpretiranih pesmi z drugimi pesmimi iste teme, (d) refleksijo nad tematiko, problematiko; (a) informativnost ali redundantnost podatkov, (b) koherentnost posameznih poglavij (c) in koherentnost seminarske kot celote (d) obseg in relevantnost uporabljene strokovne literature, (e) samostojnost pri povzemanju strokovne literature (dobesedno prepisovanje ni dovoljeno), (f) dosledno navajanje virov (razen kjer gre za splošno znane stvari). STROKOVNO literaturo iščete takole: najprej boste prebrali standardne priročnike kot SBL, Enciklopedijo Slovenije in zlasti glavne literarne zgodovine: Matičino, Slodnjakovo, Pogačnik-Zadravčevo, Kosovo Primerjalno zgodovino slov. lit. in seveda opombe v zbranih delih in Kondorju. Po teh začetnih korakih so obvezne monografije (o Modrinjaku Kotnik-Pogačnik, o Jenku Bernik, o Gregorčiču Koblar, o Aškercu Boršnik itd., o Koseskem Inkret in Kozma Ahačič, o Vrazu Jež idr.). Če je pesnik strokovne monografije nima, iščite po znanstvenih izdajah njihovih del (o Jarniku Erich Prunč) in po strokovnih člankih (ne le na DLIB-u, ampak tudi v papirnih revijah). Wikipedija in bognedaj dijaški.net ne pridejo v poštev. Zgled primerno najdene strokovne literature je na VISu (kolegica iz 1. letnika prve stopnje je za Koseskega našla kar 21 knjig in člankov). Pesniki imajo različno obsežen opus: če njegovo opus obsega več pesniških zbirk (npr. Aškerčev, Gregorčičev), praviloma izberite prvo ali pa tisto, ki jo strokovna literatura najbolj pohvali. Pri pesnikih/pesnicah, ki lastnih zbirk niso izdal (Jarnik, Modrinjak), preberete vse njihove pesmi. V VIS-u so troja navodila: splošna navodila za seminarske, potem slovenska in še angleška navodila za analizo pesmi. Od splošnih navodil morate nujno upoštevati vsaj teh šest: (a) Vse pesmi, ki jih omenjate, morate tudi prebrati (b) iz strokovne literature ne povzemati, česar sami ne razumete; (c) Pri povzemanju tujega znanja ne uporabljati istih formulacij, ampak isto POVEJTE PO SVOJE; (č) ne privzemati tujih vrednostnih ocen; (d) za prevzete trditve sproti in dosledno navajajte vire; (e) strokovnih pojmov ne definiramo in razlagamo s SSKJ, ampak z literarnoteoretskimi leksikoni, enciklopedijami. Referat napišite za sošolke in sošolce: povejte jim nekaj tehtnega, ne se osmešiti s trivialnostmi. Od vas se morajo nekaj naučiti in nad izbranim pesnikom tudi navdušiti. ZAVRAČANJE in POPRAVLJANJE SEMINARSKIH NALOG: Večino seminarskih vam bom po prvem branju vrnil v popravljanje. V popravljeno verzijo svoje spremembe in dodatke OZNAČITE z rumeno BARVO. V enem tednu, torej najpozneje do torka 22. februarja ob izbranega pesnika/pesnico napišite svoje ime in najmanj 3 tedne pred nastopom naslove in linke interpretiranih pesmi. Prisotnost vsaj 11-krat, za odsotnost tipkanje za Wikvir. #Pavlina Pajk, romani in povesti (za interpretacijo izberete enega ali dva), referentka, koreferentka MATEJA JELASKA (Matija Kodelja), 5. april #Simon Jenko, referent EMA OBLAK, koreferentka, 12. april: Po slovesu [[https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Po_slovesu]], Zakaj me ne ljubiš? [[https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Zakaj_me_ne_ljubi%C5%A1?]], Slovenska zgodovina [[https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Slovenska_zgodovina]], Morski duhovi[[https://sl.wikisource.org/wiki/Pesmi_(Simon_Jenko)#Morski_duhovi]] #Jovan Vesel Koseski MATIJA KODELJA (Mateja Jelaska), 19. april: Potažba [[https://sl.wikisource.org/wiki/Pota%C5%BEba]], Vojaška [https://sl.wikisource.org/wiki/Voja%C5%A1ka], Kdo je mar? [https://sl.wikisource.org/wiki/Kdo_je_mar%3F] #Urban Jarnik in t.i. opisna poezija narave in druge (V vigredi [[https://sl.wikisource.org/wiki/V_vigredi]], Gromite gromači [[https://sl.wikisource.org/wiki/Gromite_groma%C4%8Di]], Zvezdje [[https://sl.wikisource.org/wiki/Zvezdje]], Moj sedajni kraj [[https://sl.wikisource.org/wiki/Moj_sedajni_kraj]]) referentka, koreferentka BLAŽ JAKLJEVIČ , Ema Oblak 26 april #Simon Gregorčič, referentka , koreferentka #Stanko Vraz (pisal je tudi v hrvaščini) – ljubezenske pesmi, referentka, koreferentka #Josip Stritar (morda sastire kot Dunajski soneti, Preširnov god v Eliziji) referentka, koreferentka #Anton Aškerc, referentka, koreferentka #Katerikoli drug pesnik ali pesnica/pisateljica pred moderno #Anton Funtek (lahko ga pripravite za wikipedijo po navodilih na vrhu te strani) #Josip Cimperman (lahko ga pripravite za wikipedijo po navodilih na vrhu te strani) #Lipe Haderlap (lahko ga pripravite za wikipedijo po navodilih na vrhu te strani) TUDI NA VOLJO #Andrej Šuster Drabosnjak (pesmi in igra Izgubljeni sin) #Pekel, vice in nebesa v verski poeziji 17. in 18. stol (Kalobški, Lavrečič, Steržinar), referentka, koreferentka #Zlati očenaši kot primer ljudske religioznosti, referentka, koreferentka #Prešernove ljubezenske balade (iz Poezij ter nezbrane kot Ponočnjak, Romanca od Strmega grada) v primerjavi z ljubezenskimi soneti in Gazelami, referentka, koreferentka #Luiza pesjak, romani, povesti, pesmi (za interpretacijo izberete enega), referentka, koreferentka #Krajnska čbelica 1-4 #[[Anton Mahnič: 12 večerov]] njegova estetska teorija in načela vrednotenja literature #poljubi pisatelj_ica iz 19. stoletja, ki ga/je v 1. letniku nismo obravnavali PESNIKI IN PISTELJICE - VIROZNI SEMINAR 2020 Študenti, ki ste gradivo za seminar dobili, nalogo izpeljite. Tisti, ki ga niste, boste predstavili pesniški opus Gregorčiča (Poezije 1), Levstika (Tonine in Franjine), Jenka in Aškerca (Balade in romance). Obdelali boste vse pesmi, pomagali si boste s Slodnjakovim Slovenskim slovstvom, ki ste ga imeli v 1 letniku in je na VISu, ter z gradivom, kolikor ga je na DLIBu (tam je npr. Aškerčeva čitanka s Prijateljevim uvodom). Poglavja seminarskih se spremenijo takole: 1) poudarek je na točki (b) poetika, kjer boste predstavili čim več pesmi iz zbirk, ki sem jih predpisal (Gregorčič Poezije 1, Aškerc Balade in romance, Jenko Pesmi 1865, Levstik Pesmi 1854 in Tonine ter Franjine); zaželeno, da jih predstavite po tematikah: ljubezenske, zgodovinske, socialne, kulturno-politične, kakršen je pač pesnikov opus. 2) Točko (č) realizirajte ali pa ne, glede na to, kako podrobno boste realizirali točko (b). Poglavje "sočasna recepcija" lahko odpade. DATUMI ODDAJE: prvih pet študentov do 15. maja, drugih pet do 20. maja. OBSEG SEMINARSKE: do 20.000 znakov brez naslovnice in kazala. Zato pišite zgoščeno in brez balasta. VERSKA KNJIŽEVNOST # Protestantske pesmi # Škofjeloški pasijon #Dramatika Andreja Šusterja Drabosnjaka #Kapelski pasijon #tema po lastnem izboru # Pesmi Leopolda Volkmerja #Faust in Lovrenčičev Sholar iz Trente # Pesmi Blaža Potočnika # Pesmi Lovra Tomana # Skalarjev rokopis: Šola tega premišljevanja (premišljevanje skrivnosti Rožnegqa venca, ok. 50 strani), Vselej ali nikoli, to je večnost (misterij pekla, ok-. 5 strani; to besedilo postaviti v okvir srednjeveških teoloških teorij pekla, Breuilolquium sv. Bonaventure, pogovor med dušo in človekom o združenju z Bogom # Martjanska (cerkvena) pesmarica == za Wikipedijo== #[[Simon Jenko]] #[[Škofjeloški pasijon]] #[[Kapelski pasijon]] #[[Anton Mahnič: 12 večerov]] njegova estetska teorija in načela vrednotenja literature #[[Katekizem (1550)|Primož Trubar: Katekizem 1550]] #[[Pavel Knobl]] #[[Trubar: Ena dolga predgovor]] #[[Artikuli|Primož Trubar: Artikuli]] #[[Karel Mihael Attems]] #[[Zoisov krožek]] #[[Adam Skalar]] #[[Jernej Basar]] pridigar #[[Blaž Potočnik]] pesnik #[[frančiškanski pridigarji]] (Lauer, Brešan, Nikel) #[[Mučeniki|Anton Aškerc: Mučeniki]] #[[Primož Lavrenčič]] in njegova pesmarica #[[Martjanska pesmarica]] prekmurska zbirka cerkvenih in posvetnih pesmi #[[Tinjska pesmarica]] koroška cerkvena pesmarica #[[Loška pesmarica]] #[[Janez Svetokriški]] pridigar #[[Miss Jenny Love]] Linhartova nemška drama #[[Štefan Modrinjak]] pesnik prd Prešernom #[[Kolomonov žegen]] čarovniške bukve #[[Valentin Vodnik]] ==za Wikipedijo POPULARNA GLASBA== #[[Pankrti]] #[[Lačni Franz]] #[[Center za dehumanizacijo]] #[[Andrej Trobentar]] (Na lepem prijazni) #[[Marko Brecelj]] #[[Jani Kovačič]] #[[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]] #[[September (glasbena skupina)]] #[[Sedmina]] #[[Vlado Kreslin]] #[[Zoran Predin]] #[[Mia Žnidarič]] #[[Niet]] #[[Katja Šulc]] #[[Miladojka youneed]] #[[AKC Metelkova mesto]] #[[Peter Andrej]] #[[Dani Bedrač]] #[[Kladivo, konj in voda]] #[[Matej Krajnc]] #[[Tadej Vesenjak]] #[[Tomi Lorber]] #[[Martin Ramoveš Band]] #[[Robert Jukič]] #[[Janc Galič & Peter Meze]] #[[Mihael Lajlar]] #[[Katarina Juvančič]] #[[Same babe]] #[[Dejan Lapanja]] #[[Xenia Jus]] # po svoji izbiri s pogojem, da avtor ali skupina ni povsem triavialen, gl. npr. seznam [[Slovenske glasbene skupine]] ==za Wikipedijo ZVRSTI== #[[slovenski punk|slovenski punk – besedila]] #[[slovenski emo rock]] #[[slovenski indie rock]] #[[slovenski metal]] #[[slovenski jazz rock]] #[[slovenski jazz]] ==za Wikipedijo TEORETSKI POJMI== #[[afektivna zmota]] #[[alpinistični roman]] #[[antologija]] + [[seznam slovenskih antologij]] #[[antifona]] #[[antiutopija]] #[[avtobiografija]] #[[avtomatska pisava]] #[[avtor]] #[[balada]] #[[božična zgodba]] #[[cenzura]] #[[dvorna poezija]] (študent romanist) #[[ekokritika]] angl. ecocriticism #[[elegija]] #[[eksempel]] #[[enjambement]]/[[verzni prestop]] #[[epigram]] #[[ep]] #[[epika]] #[[estetska funkcija]] #[[estetika]] (študent filozof ali umetn. zgodovinar) #[[estetika recepcije]] #[[fantastična književnost]] #[[humor]] #[[gazela]] #[[groteska]] #[[himna]] #[[hermenevtika]] (štud. filozof ali komparativist) #[[horizont pričakovanja]] #[[intencionalna zmota]] #[[karnevalizacija]] #[[katahreza]] #[[kirielejson]] #[[literarni dnevnik]] #[[literarni kanon]] #[[literarni opis]] #[[legenda]] #[[lirika]] #[[lirski subjekt]] #[[literarni junak]] (mdr. po [[Mihail Mihajlovič Bahtin|Bahtinu]]) #[[liturgična drama]] #[[ustno slovstvo]]/[[slovstvena folklora]] #[[mimezis]] #[[konceptualna metafora]] #[[motiv]] #[[tema]], [[tematika]] #[[muze]] (študent um. zgodovinar) #[[personifikacija]], [[animizacija]], [[antropomorfizacija]] stvari, živali, nebesnih teles, pojmov #[[pesem v prozi]] #[[postila]] #[[pridiga]] #[[pripovedovalec]] #[[rokovnjači]] #[[silabotonizem]] #[[tonizem]] #[[naratologija]] #[[verzifikacija]] #[[verz]] ==LITERARNA OBDOBJA (prednost imajo študenti nemcisti, romanisti, germanisti, filozofi, zgodovinarji, um. zgodovinarji)== #[[reformacija]] #[[barok]] #[[bidermajer]] #[[slovenska moderna]] #[[modernizem]] #[[simbolizem]] #[[futurizem]] #[[ekspresionizem]] #[[impresionizem]] #[[Eksistencializem|eksistencializem v literaturi]] #[[avantgarda]] #[[dadaizem]] #[[dekadenca]] ==ŽE OBDELANO== #[[:pl:Janez Svetokriški]] Krzystof Rzap 27. 5. 2014 #[[Ernestina Jelovšek]] #[[Anton Podbevšek teater]] (Jana Zajc) #[[Tomaž Pengov]] Luka Gartner #[[Viki Grošelj]] Erika Može #[[Balade in romance|Anton Aškerc: Balade in romance]] Nika Zadravec #[[intertekstualnost]] Gregor Vinter #[[Na klancu]] (Katja Kožuh) #[[:pl:Ciril Kosmač]] Anna Ławicka 27. 5. 2014 #[[Miroslav Vilhar]] Pavlina Škrlj #[[Ana Ahmatova]] Urška Barut #[[Gazele]] Martina Prezelj 18. 3. #[[Ljubezenski soneti]] Urša Gluščič 25. 3 #[[Sonetje nesreče]] Teja Koren 25. 3. #[[Ernestina Jelovšek]] Manca Černivec 25. 3. #[[jamb]], [[trohej]], [daktil]], [[amfibrah]], [[anapest]] Eva Pavletič 6. 5. #[[Ivan Cankar: Na klancu]] Katja Kožuh 1. 4. #[[Valentin Stanič]] Klavdija Karničar 8. 4. #[[Melanholiki]] Anja Andrejčič 8.4 #[[Gal Gjurin]] Petra Ivanetič 15.4. #[[Miklova Zala]] Kristina Anželj 15.4. #[[Viki Grošelj]] Erika Može 22. 4. #[[Prešernovo gledališče Kranj]] Tjaša Čebašek 22.4. #[[Julija Primic]] Ana Malešič 6. 5. #''[[:pl:Gregor Strniša]]'' Weronika Woźnicka 13. 5. #[[Tomaž Pengov]] Luka Gartner 13. 5. #[[Fran Levec]] Anja Markelc 20. 5. #[[N'toko]] Eva Bizjan 20. 5. #[[Anton Podbevšek teater]] Jana zajc 20. 5. #[[Laibach]] Katarina Rošer 27. 5. #[[Feliks Dev|Feliks Anton (Janez Damascen) Dev]] : Urška Nemanič, 28. nov. 2011 #[[Franc Veriti]] Špela Antloga, 14. 5. 2013 #[[Janez Cigler]] Eva Starašinič, 28. nov. 2011 #[[Fran Erjavec]] Katja Ogorevc, 5. dec. 2011 #[[Mihael Opeka]] Mojca Šakanovič, 5. dec. 2011 #[[Triptih Agate Schwarzkobler]] Petra Šabič, 12. dec. 2011 #[[glosa]] (študent hispanist) Alenka Vasič, 12. dec. 2012 #[[Abadon (roman)|Abadon (Mencinger)]] Martin Uranič, 19. dec. 2011 #[[Čarovnikov vajenec]] Urška Spitzer, 9. jan. #[[duma]] (študent rusist) Klara Vrtač, 9. jan. PRESTAVLJENO NA 5. marec #[[Anton Martin Slomšek]] Jasna Živec, 9. jan. #[[Alojz Rebula]] Sergeja Seljak, 20. feb. #[[Biblija (Dalmatin)|Jurij Dalmatin: vsebinski opis predgovora k Bibliji]] Tamara Škraban, 20. feb. #[[V krvi]] Doroteja Piber #[[Fran Levstik]] Tanja Hribar, 27. feb. #[[fikcija]] - kot lastnost literature. Nadina Štefančič, 5. mar. #[[duma]] (študent rusist) Klara Vrtač, 5. marec. #[[Josip Stritar]] Tjaša Langerholc, 12. mar. #[[Anton Aškerc]] vanja cebin #[[Simon Gregorčič]] Mojca Mavri, 12. mar. #[[Zofka Kveder]] Simona Žagar, 26. mar. #[[Ivan Pregelj]] Ines Zrnec, 26. mar. #[[sodobna pravljica|sodobna/moderna/avtorska/knjižna pravljica]] Petra Radak, 26. marec #[[Miran Jarc]] Tonja Planinc, 2. apr. #[[Vladimir Levstik]] Ana Leskovšek, 2. apr. #[[Veliki briljantni valček|Jančar: Veliki briljantni valček]] Tina Centa, 2. apr. #[[Cerkovna ordninga|Primož Trubar: Cerkovna ordninga]] Minca Šegula 17. april #[[Ta celi catehismus (pesmarica 1584)|Jurij Dalmatin: Ta celi catehismus (pesmarica 1584)]] Meta Primožič 17. april #[[Postila slovenska|Sebastijan Krelj: Postila slovenska]] Patricija Peterlin 17. april #[[Otročja biblija|Krelj: Otročja biblija]] Nina Arh (brez predstavitve, izredni študent) #[[Bogovec Jernej|Ivan Pregelj: Bogovec Jernej]] Andreja Kogovšek 17. april #[[Primož Trubar (pesnitev)|Anton Aškerc: Primož Trubar]] Jerca Marenče 24. april #[[Primož Trubar zapušča Ljubljano|Gorazd Kocijančič: Primož Trubar zapušča Ljubljano]] Lucija Kotar 24. april #[[Valentin Cundrič]] Jernej Kusterle, 28. 5. 2013 #[[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki: vsebinska analiza, liturgična funkcija]] Mateja Novak 24. april #[[Stiški rokopis|Stiški rokopis: pretipkava besedila, vsebinska analiza, liturgična funkcija]] Kaja Naglič 24. april #[[Alasia da Sommaripa]] Petra Logar 24. april #[[Matija Kastelec]] Nika Birsa 24. april #[[Kalobški rokopis]] Kaja Jošt 15. maj #[[Oče Rogerij|Rogerij Ljubljanski/Mihael Krammer]] Jera Tavčar 15. maj #[[Miha Frančišek Paglovec|Mihael Paglovec]] Anamari Mavrin, 15. maj #[[Ahacij Stržinar]] Maja Weiss (brez predstavitve) #[[bukovništvo]] Duša Race 15. maj #[[Andrej Šuster|Andrej Šuster Drabosnjak]] Tina Vehovec 15. maj #[[Leopold Volkmer]] Sara Starič 22. maj #[[Urban Jarnik]] Nika Bajec 22. maj #[[klasicizem]] Jasna Černjak 22. maj #[[razsvetljenstvo]] 2 študenta Mojca Sitar, Kaja Bajt 22. maj #[[heksameter]] Karmen Ševerkar 22. maj #[[aleksandrinec]] Alex Devetak 22. maj #[[Pesme za pokušino|Valentin Vodnik: Pesme za pokušino]] Barbara Pintar, 22. maj #[[alpska poskočnica]] Blanka Blagotinšek 29. maj #[[Belin (opera)|Devova Opereta]] Miša Hernčič 29. maj #[[Lepa Vida]] v ljudski pesmi in umetni književnosti od Prešerna do Roze Marija Topole 29. maj #[[Sonetni venec]] Nina Tramšek 29. maj #[[Stanko Vraz]] Olga Koplan 29. maj #[[Pevcu]] Ana Marija Lednik, 9. 4. 2013 #[[Otročja Biblia]] #[[Slovo od mladosti]] Maja Urbanc, 23. 4. 2013 #[[Kam]] Urška Bister, 9. 4. 2013 #[[ukrasni pridevek]] Nika Ftičar Kotnik #[[parodija]] Katarina Dovč #[[Visoška kronika]]([[Uporabnik:Ziwika|Živa Mrzlikar]], ziwika, ) #[[pravljica]] (Karmen Fink, Karmi F,) #[[metonimija]] (Neža Gaberšček) #[[alegorija]] (Elžbieta Kržičnik,Elžbieta) #[[prilika]] (Jasmina Slapar, Jesska) #[[ironija]] (Tina Časar, tinacasar) #[[Krst pri Savici]](Monika Sušanj) #[[realizem]] (Tatjana Gjerkeš) #[[metafora]] (Adrijana Leskovšek, Rdeckica) #[[postmoderna literatura]] (Robert Kuret, Vozač) #[[esej]] (Katja Škapin) #[[romantična književnost]] (Kaja Horvat, KajaHorvat) #[[Galjot|Jančar: Galjot]] Metka Božič,14. 5. 2013 #[[Alojzij Remec]] Gaja Jezernik Ovca, 14. 5. 2013 #[[silabizem]] #[[pasijon]] #[[Nemška književnost na Slovenskem]] (Manja Pranjič, Manjaaa) {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Izobraževalni program Slovenska literarna veda|Bjelčevič]] cq2wtlc1tr6npo9vt4gloqlb24fm9hv 0 265931 6676099 6597421 2026-05-15T13:53:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676099 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Portlandit | boxwidth = 300px | category = IV. razred - Oksidi in hidroksidi | image = | imagesize = | alt = | caption = | formula = Ca(OH)₂ | strunz = 04.FE.05 | dana = 06.02.01.04 | symmetry = Heksagonalni skalenoeder ({{overline|3}} 2/m), [[prostorska skupina]] P {{overline|3}}m1 | unit cell = a = 3,589 Å, c = 4,911 Å; Z = 1 | molweight = | color = Brezbarvna, bela do zelenkasto bela | colour = | habit = Šestrobe ploščice, velike do 6 cm, običajno vlaknat, prašnat ali masiven | system = [[Trigonalni kristalni sistem|Trigonalni]] | twinning = | cleavage = Popopolna na {0001} | fracture = | tenacity = Lahko se reže, rezine so upogljive | mohs = 2 | luster = Na razkolih bisern | streak = | diaphaneity = Prozoren | gravity = 2,23 | density = | polish = | opticalprop = Enoosen (-) | refractive = n_ω = 1,574 n_ε = 1,547 | birefringence = δ = 0,027 | pleochroism = | 2V = | dispersion = | extinction = | length fast/slow = | fluorescence= | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = Topen v vodi, raztopina je alkalna | other = | alteration = Z ogljikovim dioksidom iz vode prehaja v CaCO₃ | references = <ref name=Handbook>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/portlandite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-12-03 |archive-date=2010-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100703151330/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/portlandite.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3264.html Portlandite at Mindat.org]</ref><ref name=Webmin>[http://www.webmineral.com/data/Portlandite.shtml Portlandite at Webmineral]</ref><ref>Palache, C., H. Berman, C. Frondel, ''Dana’s System of Mineralogy,'' Wiley, 1944, 7. izdaja, vol. I, str. 641–642</ref> }} '''Portlandit''' je redek hidroksidni mineral, naravna oblika kalcijevega hidroksida<br>(Ca(OH)₂). Portlandit je kalcijev analog [[brucit]]a (Mg(OH)₂). Mineral so prvič opisali leta 1933 na njegovem tipskem nahajališču Scawt Hill na [[Severna Irska|Severnem Irskem]]. Ime je dobil po [[cement|portlandskem cementu]], ker je kalcijev hidroksid osnovni produkt njegove hidrolize.<ref name=Mindat/><ref name=Handbook/> ==Nahajališča== Portlandit se pojavlja v zelo različnih okoljih. V Scawt Hillu je nastal s pretvorbo [[kalcij]]evih [[silikat]]ov v kontaktnih [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamninah]], ki vsebujejo minerala [[larnit]] (Ca₂SiO₄) in [[spurit]] (Ca₅(SiO₄)₂CO₃). Pojavlja se tudi v [[fumarola]]h ([[Vezuv]], [[Italija]]), kot oborina v alkalnih izvirih, ki prihajajo iz ultramafičnih kamnin (Jebel Awq, [[Oman]]), kot produkt zgorevanja [[premog]]a ([[Čeljabinsk]]i premogovniški bazen, [[Ruska federacija]]) in v sedimentnih skladih, ki so metamorfirali pri visoki temperature in nizkam tlaku med spontanim zgorevanjem [[bitumen|bitumna]] (Hatrurim, [[Izrael]] in področje Maqarin, [[Jordanija]]). Na področju rudnikov [[mangan]]a Kuruman v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] se pojavlja v velikih kristalih in kristalnih gmotah.<ref name=Mindat/><ref name=Handbook/> Spremljajoči minerali so [[afvilit]], [[kalcit]], [[larnit]] in [[spurit]] (Scawt Hill, Irska), kalcit, [[halit]] (Jebel Awq, Oman), kalcit, [[brownmilerit]], [[hidrokalumit]], [[majenit]] in [[etringit]] (Eifel, [[Nemčija]]).<ref name=Handbook/> ==Sklici== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] * [[Seznam mineralov v Sloveniji]] [[Kategorija:Kalcijevi minerali]] [[Kategorija:Hidroksidni minerali]] q13opywmdc3zvpxde2qxoolmlprud47 0 269053 6676296 6598020 2026-05-16T05:40:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676296 wikitext text/x-wiki {{infobox mineral | name = Siderotil | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = | imagesize = | alt = | caption = | category = VI. razred - [[Sulfat]]i,<br>[[halkantit]]ska skupina | formula = {{chem2|Fe(2+)SO4*5H2O}} | strunz = 07.CB.20 | dana = 29.06.07.02 | symmetry = Triklinska {{overline|1}}, [[prostorska skupina]] P{{overline|1}} | unit cell = a = 6,26 Å, b = 10,63 Å,<br>c = 6,06 Å; α = 97,25°,<br>β = 109,67°, γ = 75°; Z = 2 | molweight = 241,99 g/mol | color = Bledo zelena, rumenkasta, bela | colour = | habit = Vlaknat ali prašnat, redko tudi igličasti kristali | system = [[Triklinski kristalni sistem|Triklinski]] | twinning = | cleavage = | fracture = | tenacity = | mohs = 2,5 | luster = Steklast do svilnat | streak = | diaphaneity = Prozoren do proosojen | gravity = | density = 2,1 - 2,2 g/cm³ | polish = | opticalprop = Dvoosen (-) | refractive = n_α = 1,513 - 1,515,<br>n_β = 1,525 - 1,526,<br>n_γ = 1,534 - 1,536 | birefringence = δ = 0,021 | pleochroism = | 2V = Izmerjen: 50°, izračunan: 80° - 86° | dispersion = Močna | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = Topen v vodi | impurities = | alteration = | other = | references = <ref name=Mindat>Mindat.org http://www.mindat.org/min-3643.html</ref><ref name=HBM>Handbook of Mineralogy http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderotil.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100703111002/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderotil.pdf |date=2010-07-03 }}</ref><ref name=Webmin>[http://www.webmineral.com/data/Siderotil.shtml Webmineral data]</ref> }} '''Siderotil''' je [[železo]]v [[sulfat]]ni [[mineral]] s kemijsko formulo {{chem2|Fe(2+)SO4*5H2O}} (železov sulfat pentahidrat), ki nastaja z dehidracijo [[melanterit]]a.<ref name=Mindat/> Železo je pogosto zamenjano z [[baker|bakrom]]. Mineral je običano vlaknat ali prašnat, včasih tudi igličast.<ref name=HBM/> Siderotil je bil prvič nepopolno opisan leta 1891 po odkritju v [[Rudnik Idrija|idrijskem rudniku živega srebra]] in morda ni bil siderotil.<ref name=HBM/> Njegovo ime je sestavljeno iz [[grščina|grških]] besed {{lang|grc|σίδηρος}}, {{translit|grc|sideros}}, {{lit|železo}} in {{lang|grc|τίλος}}, {{translit|grc|tilos}}, {{lit|vlakno}}, ki se nanašata na njegovo kemijsko sestavo in vlaknato strukturo. ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] * [[Seznam mineralov v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Železovi minerali]] [[Kategorija:Sulfatni minerali]] 9ingti7ph3ogzu0wnj5y5z62ttxgm21 0 274411 6676279 6598844 2026-05-15T23:50:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676279 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Sanidin | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Sanidine.jpg | imagesize = | alt = | caption = Sanidin (Puy de Sancy, [[Auvergne]], [[Francija]]);<br>velikost: 5 × 4,5 cm | category = VIII. skupina – [[Silikat]]i,<br>podrazred: paličasti silikati (tektosilikati),<br>skupina: [[glinenec|glinenci]] | formula = (K,Na)(Si,Al)₄O₈ | strunz = 09.FA.30 | dana = 76.01.01.02 | symmetry = Monoklinska prizmatična (2/m),<br>[[prostorska skupina]]: C 2/m | unit cell = a = 8,562 Å, b = 12,996 Å,<br>c = 7,193 Å, Z = 4, β = 116,016°, V = 719.28 ų | molweight = 274,30 g/mol | color = Brezbarvna do bela, siva, rumankasto bela, rdečkasto bela | habit = Ploščati, včasih tudi igličasti kristali | system = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]] | twinning = Karlovarsko, redko tudi bavensko in manebaško | cleavage = Popolna na {001}, dobra na {010} | fracture = Neraven | tenacity = Krhek | mohs = 6 | luster = Steklast, na razkolih bisern | streak = Bela | diaphaneity = Prozoren do prosojen | gravity = | density = 2,56 - 2,62 g/cm³,<br>izračunana: 2,56 g/cm³ | polish = | opticalprop = [[Dvoosni mineral|Dvoosen (-)]]| refractive = n_α = 1,518 – 1,525,<br> n_β = 1,523 – 1,530,<br> n_γ = 1,525 – 1,531 | birefringence = δ = 0,006 - 0,007 | pleochroism = Brezbarven | 2V = Izračunan: 48º - 64º,<br> izmerjen: 60º – 0º | dispersion = Razločna, r < v | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = Ne | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | impurities = [[železo|Fe]], [[kalcij|Ca]], [[natrij|Na]], [[Voda|H₂O]] | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=Handbook>http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100627003656/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf |date=2010-06-27 }} Handbook of Mineralogy</ref><ref name=Mindat>http://www.mindat.org/min-3521.html Mindat.org</ref><ref name=Webmin>http://www.webmineral.com/data/Sanidine.shtml Webmineral data</ref> | var1 = Druga imena | var1text = Steklasta sljuda, grencerit, riakolit }} '''Sanidin''' je visokotemperaturna oblika [[kalij]]evega [[glinenec|glinenca]] s kemijsko formulo (K,Na)(Si,Al)₄O₈, ki spada med paličaste [[aluminij|alumo]][[silikat]]e. Mineral kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]].<ref name=Handbook/> Pri nižjih temperaturah je obstojen njegov monoklinski [[Polimorfizem (kristalografija)|polimorf]] [[ortoklaz]], pri še nižjih temperturah pa [[triklinski kristalni sistem|triklinski]] polimorf [[mikroklin]]. Najpogosteje se pojavlja v [[felzičnost|felzičnih]] vulkanskih kamninah, na primer v [[obsidijan]]u, [[riolit]]u in [[trahit]]u. Zaradi visoke temperature in hitrega ohlajanja lahko v svoji strukturi vsebuje več [[natrij]]a kot njegova nizkotemperaturna polimorfa. Sanidin in [[albit]] tvorita niz [[trdna raztopina|trdnih raztopin]] s srednjo sestavo imenovano [[anortoklaz]]. Njegovo ime je sestavljeno iz [[grščina|grških]] besed ''σανις'' [sanis] – ''ploščica'' in ''είδος'' [eidos]– ''videz'' in se nanaša na videz njegovih kristalov.<ref>{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf |title=Mineraldatenblatt - Sanidine |accessdate=2011-02-23 |archive-date=2010-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100627003656/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Slika:AzuliciteTaillée.jpg|thumb|left|Brušen modrikast sanidin]] Nahajališča sanidina so v Kjustendilu ([[Bolgarija]]), Laacher Seeju ([[Nemčija]]), Roc de Courlandeju ([[Francija]]) in [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]] ([[Kanada]]). Sanidin na splošno nima nobene uporabne verdnosti. Lepo oblikovani kristali se brusijo za nakit.<ref>Walter Schumann: ''Edelsteine und Schmucksteine''. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley & Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Petr Korbel|author2=Milan Novák |year=2002 |title=Mineralien Enzyklopädie |publisher=Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim |isbn=3-89555-076-0 |cobiss= |pages=}} ==Glej tudi== * [[Seznam mineralov]] [[Kategorija:Kalijevi minerali]] [[Kategorija:Natrijevi minerali]] [[Kategorija:Aluminijevi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] t6bvkzxq0usktgz3syarf5390vxcur3 0 276223 6676412 6598903 2026-05-16T11:07:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676412 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Stavrolit | boxwidth = 300px | boxbgcolor = | image = Staurolite-26463.jpg | imagesize = | alt = | caption = Stavrolit s polotoka Kola ([[Ruska federacija]]); velikost: 25 × 22 × 10 mm | category = VIII. razred – [[Silikat]]i,<br>podrazred: otočni silikati (nezosilikati) | formula = Fe₂Al₉Si₄O₂₂(OH)₂<br> (železov aluminijev silikat hidroksid) | strunz = 09.AF.30 | dana = 52.02.03.01 | symmetry = Monoklinska prizmatična (2/m),<br>[[prostorska skupina]]: C 2/m | unit cell = a = 7,86 Å, b = 16,6 Å, c = 5,65 Å,<br>β = 90,45°, Z = 2 | molweight = 811,89 g/mol | color = Temno rdečkasto rjava do črnkasto rjava, rumenkasto rjava, redko tudi modra, v tankih rezinah bledo zlatorumena | habit = Po navadi prizmatični kristali | system = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]]; psevdo [[ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] | twinning = Običajno dvojčki s kotom 60°, manj običajno v obliki križa s kotom 90° | cleavage = Razločna na {010} | fracture = Podškoljkast | tenacity = Krhek | mohs = 7 – 7,5 | luster = Podsteklast do smolast | streak = Bela do siva | diaphaneity = Prozoren do neprozoren | gravity = Izmerjena: 3,74 – 3,83,<br>izračunana: 3,686 | density = 3,65 – 3,77 g/cm³,<br>povprečna: 3,71 g/cm³ | polish = | opticalprop = [[Dvoosni mineral|Dvoosen (+)]] | refractive = n_α = 1,736 – 1,747,<br>n_β = 1,740 – 1,754,<br> n_γ = 1,745 – 1,762 | birefringence = δ = 0,009 – 0.015 | pleochroism = x: brezbarven,<br>y: bledo rumen,<br>z: zlatorumen | 2V = Izmerjen: 88°,<br>izračunan: 84° - 88° | dispersion = Šibka, r > v | extinction = | length fast/slow = | fluorescence = Ne | absorption = | melt = | fusibility = | diagnostic = Barva, spremljajoči minerali, dvojčičenje in kristalni habit | solubility = Netopen v [[kislina]]h | impurities = [[Ti]], [[Cr]], [[Mn]], [[Co]], [[Zn]], [[Li]], [[voda|H₂O]] | alteration = | other = | prop1 = | prop1text = | references = <ref name=Handbook>Handbook of Mineralogy [http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/staurolite.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415072553/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/staurolite.pdf |date=2012-04-15 }}</ref><ref name=Mindat>Mindat.org [http://www.mindat.org/show.php?id=3753&ld=1&pho=]</ref><ref name=Webmin>Webmineral data [http://webmineral.com/data/Staurolite.shtml]</ref><ref name=VM>{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}</ref> | var1 = Domača imena | var1text = Črni granatit, nordmarkit | var2 = | var2text = }} '''Stavrolit''' je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren [[silikat]]ni [[mineral]] iz skupine otočnih silikatov. S [[kobalt]]om bogat različek stavrolita je [[lusakit]]. Njegovo ime je sestavljenu iz [[grščina|grških]] besed ''σταυρός'' [stavrós] – ''križ'' in ''λίθος'' [líthos] – ''kamen'', ki opisujeta značilno obliko njegovih [[dvojčičenje|dvojčičkov]]. ==Lastnosti== Mineral kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]] in ima precej zapleteno kemijsko sestavo - (Fe,Mg,Zn)₂Al₉(Si,Al)₄O₂₀(OH)₄. Razmerja med [[železo]]m, [[magnezij]]em in [[cink]]om so zelo različna. Posebna lastnost stavrolita je pogosto [[dvojčičenje]] v značilni obliki pravokotnega ali poševnega križa, kristali sami pa so prizmatični. Pogosto so večji od obkrožujočih mineralov in se zato imenjejo porfiroblasti. V tankih rezinah imajo podobno dvolomnost kot [[kremen]]. ==Nahajališča== Najpogosteje se pojavlja v [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamninah]] kot so [[sljuda|sljude]] in [[gnajs]]i, ki so nastali pri višjih temperaturah in tlakih.<ref>The Audubon Society Field Guide to North American Rocks and Minerals, Chesterman and Knopf.</ref> Spremljajoči minerali so [[granat]] [[almandin]], sljude in [[kianit]], pa tudi [[albit]], [[biotit]] in [[silmanit]]. Srednjetamepraturni stavrolit je indikator [[amfibol]]skih facijev. V [[Slovenija|Sloveniji]] so ga našli pri [[Cezlak]]u na [[Pohorje|Pohorju]].<ref name=VM/> ==Uporaba== Stavrolit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je potekal metamorfizem. Nekoč se je uporabljal kot brusilno in polirno sredstvo, za izdelavo livarskih kalupov in polnilo,<ref>velebil.net [http://www.velebil.net/mineraly/staurolit]</ref> danes pa nima velikega gospodarskaga pomena. Uporabljal se je tudi za izdelavo [[amulet]]ov, za katere se je izkazalo, da so večinoma temno rjavo pobarvani ponaredki.<ref> Klein, C., Mineralógia. Oikos-Lumon, Bratislava (2006), str. 658.</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Magnezijevi minerali]] [[Kategorija:Železovi minerali]] [[Kategorija:Cinkovi minerali]] [[Kategorija:Silikatni minerali]] {{normativna kontrola}} 47av0ta777zx027qppnptwowt7ew3fm 0 279083 6676326 5926369 2026-05-16T07:31:17Z Engelbert 76895 pp 6676326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Evelyn Farwell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|OBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Evelyn Farwell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Farwell/Arthur_Evelyn/Great_Britain.html generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Farwell, Arthur Evelyn}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1976]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 32p92fo01yd5o310abn42w2jrihvapb 6676327 6676326 2026-05-16T07:31:34Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1976]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676327 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Arthur Evelyn Farwell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[red britanskega imperija|OBE]] |relations= |laterwork= }} '''Arthur Evelyn Farwell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Farwell/Arthur_Evelyn/Great_Britain.html generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Farwell, Arthur Evelyn}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 35qdus7hobttzsui1ch46nhp9ctzhfl 0 279084 6676328 5926997 2026-05-16T07:35:20Z Engelbert 76895 pp 6676328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cecil John Fearfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–? |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cecil John Fearfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1891]], † [[21. december]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fearfield/Cecil_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fearfield, Cecil John}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bikooj8lgg46jvdv0l6vpg08ajbz7p9 6676329 6676328 2026-05-16T07:35:56Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1975]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cecil John Fearfield |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–? |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cecil John Fearfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1891]], † [[21. december]] [[1975]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Fearfield/Cecil_John/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fearfield, Cecil John}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6x0p1xq81su7i106scv1jo25eaq7mtw 0 279085 6676331 5934866 2026-05-16T07:42:16Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6676331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Randle Guy Feilden |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Randle Guy Feilden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1904]], † [[27. oktober]] [[1981]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Feilden/Randle_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Feilden, Randle Guy}} [[Kategorija:Rojeni leta 1904]] [[Kategorija:Umrli leta 1981]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d5tny9uhpgpqq18od1ju4pax2gl2p29 6676332 6676331 2026-05-16T07:45:41Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Randle Guy Feilden |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1925–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Randle Guy Feilden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[14. junij]] [[1904]], † [[27. oktober]] [[1981]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Feilden/Randle_Guy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Feilden, Randle Guy}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] aopkikxjwdzily3roa77abk09eo55yh 0 279086 6676379 5934968 2026-05-16T10:03:25Z Engelbert 76895 pp, zp 6676379 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Reginald William Lyon Fellows |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Reginald William Lyon Fellows''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1895]], † [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fellows/Reginald_William_Lyon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fellows, Reginald William Lyon}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d8k7d64rdpznd38k4imcwxsern6gkec 0 279088 6676385 5928326 2026-05-16T10:22:12Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6676385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Wogan Festing |lived= |image= |caption= |nickname=»Front-Line Frankie« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1921–1961 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Francis Wogan Festing''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[28. avgust]] [[1902]], † [[3. avgust]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih feldmaršalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Festing/Francis_Wogan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{Chief of the General Staff}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Festing, Francis Wogan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1902]] [[Kategorija:Umrli leta 1976]] [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] k86b6b4ivus1zg4upwimhwgv10bz0m5 6676387 6676385 2026-05-16T10:24:47Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Francis Wogan Festing |lived= |image= |caption= |nickname=»Front-Line Frankie« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1921–1961 |rank=[[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] |unit= |commands=[[Načelnik Imperialnega generalštaba]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Francis Wogan Festing''', [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[28. avgust]] [[1902]], † [[3. avgust]] [[1976]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih feldmaršalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Festing/Francis_Wogan/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{Chief of the General Staff}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Festing, Francis Wogan}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Imperialnega generalštaba]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 7yfsjblqmr3fbpoz6vx9uj5evi4cvqv 0 279089 6676413 5927394 2026-05-16T11:09:23Z Engelbert 76895 pp, zp 6676413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=David Fettes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1950]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''David Fettes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1891]], † [[24. september]] [[1954]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fettes/David/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fettes, David}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1954]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški kirurgi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] igqgzku3nhonz5a9zn14a5uek30nl7g 6676414 6676413 2026-05-16T11:09:41Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1954]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676414 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=David Fettes |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=?–[[1950]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''David Fettes''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1891]], † [[24. september]] [[1954]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Fettes/David/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Fettes, David}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški kirurgi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] etf5zuvwvf1u6t6j7l1y0xl25i830ii 0 279090 6676416 5932084 2026-05-16T11:13:50Z Engelbert 76895 pp, zp 6676416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leonard Frank Field |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1952]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leonard Frank Field''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Field/Leonard_Frank/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Field, Leonard Frank}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rlu2yulpwj72ca4ls3ycm3b3fu6u7cc 0 279091 6676422 5932233 2026-05-16T11:25:55Z Engelbert 76895 pp, zp 6676422 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lionel Hugh Knightley Finch |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1943 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lionel Hugh Knightley Finch''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. julij]] [[1888]], † [[23. oktober]] [[1982]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Finch/Lionel_Hugh_Knightley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finch, Lionel Hugh Knightley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 6qa6hxyhvx5ezsn42wbbm4sliq7bvp8 0 279092 6676424 5928851 2026-05-16T11:31:05Z Engelbert 76895 pp, zp 6676424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George William Marshall Findley |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George William Marshall Findley''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. januar]] [[1893]], † [[14. marec]] [[1952]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Findley/George_William_Marshall/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Findley, George William Marshall}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]] b2d30j3mhsgbaqg19nf1d0adxl3aiqr 0 279093 6676430 5931039 2026-05-16T11:40:35Z Engelbert 76895 pp, zp 6676430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Alexander Finlay |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Alexander Finlay''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1896]], † [[26. marec]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Finlay/John_Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finlay, John Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] n51q6c51zeky06a1leodjgfjecjspa9 0 279094 6676427 5925949 2026-05-16T11:35:27Z Engelbert 76895 pp 6676427 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alexander Montague Finlayson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1957 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alexander Montague Finlayson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1904]], † [[1989]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Finlayson/Alexander_Montague/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finlayson, Alexander Montague}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9srvcwemwzxkwu0thkba9wr5vnc4kmz 0 279095 6676440 6065004 2026-05-16T11:53:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6676440 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Finnis |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1909–1945 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Finnis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. april]] [[1890]], † [[31. maj]] [[1945]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Finnis/Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finnis, Henry}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] i0ecemnq6dxiq35fivcnrj4ajk6cmc5 6676441 6676440 2026-05-16T11:54:15Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1945]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henry Finnis |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1909–1945 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Henry Finnis''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. april]] [[1890]], † [[31. maj]] [[1945]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Finnis/Henry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Finnis, Henry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] mypq9fey89r1edlunyncef9c3181zv3 4 282723 6676383 6673957 2026-05-16T10:13:58Z Anzet 118843 /* Prevod za "volume" */ nov razdelek 6676383 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:Uporabnik:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[Meta:Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) 3uz6c03huh1xp9l5p6hpkr6he7o90r9 6676388 6676383 2026-05-16T10:26:00Z Upwinxp 126544 /* Prevod za "volume" */ pomislek 6676388 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:Uporabnik:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[Meta:Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ik4qso38mimehzd4i1dejk9i6wgwvi2 6676392 6676388 2026-05-16T10:29:16Z A09 188929 /* Prevod za "volume" */ odgovor 6676392 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:Uporabnik:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[Meta:Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Meta:Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) nt79t370oj2qodh453i77xdjlnfurwj 0 287035 6676096 6557438 2026-05-15T13:35:52Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6676096 wikitext text/x-wiki '''Frelih''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 707 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 325. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Frelih-Larsen]], agronomka, ekologinja * [[Boštjan Frelih]] (*1993), nogometaš * [[Črtomir Frelih]] (*1960), slikar in grafik, pedagog *[[Darja Frelih|Darja (Božidara) Frelih]] (1953–2010), muzikologinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Drago Frelih]] (*1948), športnik kolesar in alpinist? * [[Emil Frelih]] (1912–2007), operni režiser, scenograf in publicist *[[Franc Frelih]], podjetnik (poslovnež) *[[Irena Trenc Frelih]] (*1944), prevajalka, urednica, založnica * [[Ivo Frelih]] (1907–1991), fotograf, organizator * [[Janez Frelih]] (*1942), športni delavec in sodnik za skoke in teke (komunalni gospodarstvenik) * [[Jasmin B. Frelih]] (*1986), pisatelj *[[Josip Frelih]], vinar *[[Jure Frelih]], naravoslovni fotograf * [[Lovro Frelih]], glasbenik, zborovodja * [[Luka Frelih]] (*1974), računalniški umetnik, programer, odprtokodni aktivist * [[Majda Frelih Ribič]] (1930–2014), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Marko Frelih]] (*1962), arheolog, etnološki muzealec (za Afriko in Ameriko) * [[Marta Frelih]] (1967–2025), filmsko-gledališka ustvarjalka, kostumografka, scenografka, režiserka dokumentarnih filmov * [[Martina Frelih]] (*1977), geografka, knjižničarka, speleologinja * [[Matej Frelih]] (1828–1892), duhovnik, pisatelj, pesnik, prevajalec * [[Matevž Frelih]] (1905–1944), alpinist, smučar, gorski reševalec, partizan *[[Nataša Polajnar Frelih]], umetnostna zgodovinarka * [[Polona Frelih (namizna tenisačica)|Polona Frelih]] (*1970), namizna tenisačica * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] (*1984), novinarka, dopisnica * [[Polona Frelih (odbojkarica)|Polona Frelih]] (*2004), odbojkarica * [[Rok Frelih]] (*1994), prvak in virtuoz na diatonični harmoniki, avtor, skladatelj * [[Sandi Frelih]] (*1948), radijski novinar, urednik * [[Saša Frelih]] - Mišo (1947–2025), organist v frančiškanski cerkvi in "hišni" skrbnik orgel v Cankarjevem domu * [[Tone Frelih]] (*1945), filmski delavec, režiser in pisatelj *[[Uroš Frelih]], fotograf *Velibor - Borči Frelih, starosta mariborske košarke, trener *[[Veronika Frelih]], vinarka, šolana v Franciji * [[Žiga Frelih]] (*1998), nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Fröchlich]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Frelih}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ih79bbjjl6qmonxvqpsqf6p2o7fp4yt 0 288487 6676082 5715000 2026-05-15T12:57:49Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6676082 wikitext text/x-wiki '''Gobec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 692 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 341. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926—2020), slovensko-ameriški filozof, sociolog, antropolog, narodni delavec in leksikograf *[[Lado Gobec]] (*1946), kegljavec, trener *[[Matej Gobec]] (*1986), oblikovalec zvoka, producent (mdr. Laibach) *[[Mitja Gobec|Mitja (Dimitrij Radovan) Gobec]] (*1938), zborovodja, glasbeni pedagog in urednik *[[Regina Gobec]] (1889—1972), pedagoška piska * [[Radovan Gobec]] (1909—1995), skladatelj, dirigent in zborovodja * [[Sebastjan Gobec]] (*1979), nogometaš *[[Stanislav Gobec]] (*1970), farmacevt, univ. prof. * [[Tanja Gobec]] (*1949), kegljavka *[[Tanja Gobec]], TV novinarka in voditeljica *[[Vinko Gobec]] (1934—2015), politik, gospodarstvenik == Živali == '''[[gobec (žival)|Gobec]]''' je prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem.<ref>Fran[https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gobec]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gobec}} {{priimek}} 2bwx347bta3ut6zan10k18welvt8nxz 6676084 6676082 2026-05-15T13:03:28Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6676084 wikitext text/x-wiki '''Gobec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 692 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 341. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Edward Gobec|Edward (Edi) Gobec]] (1926—2020), slovensko-ameriški filozof, sociolog, antropolog, narodni delavec in leksikograf *[[Lado Gobec]] (1946—2019), kegljavec, trener *[[Matej Gobec]] (*1986), oblikovalec zvoka, producent (mdr. Laibach) *[[Mitja Gobec|Mitja (Dimitrij Radovan) Gobec]] (*1938), zborovodja, glasbeni pedagog in urednik *[[Regina Gobec]] (1889—1972), pedagoška piska * [[Radovan Gobec]] (1909—1995), skladatelj, dirigent in zborovodja * [[Sebastjan Gobec]] (*1979), nogometaš *[[Stanislav Gobec]] (*1970), farmacevt, univ. prof. * [[Tanja Gobec]] (*1949), kegljavka *[[Tanja Gobec (novinarka)|Tanja Gobec]], TV novinarka in voditeljica *[[Vinko Gobec]] (1934—2015), politik, gospodarstvenik == Živali == '''[[gobec (žival)|Gobec]]''' je prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval s široko odprtim gobcem.<ref>Fran[https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gobec]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gobec}} {{priimek}} bxee5hvvw4mlcz292scldcrjai9i6z6 0 289144 6676072 6615629 2026-05-15T12:47:50Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6676072 wikitext text/x-wiki '''Grobelnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 585 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 473. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gustav Grobelnik]] (1917–1990), gledališčnik, kulturni delavec v Celju * [[Irena Grobelnik]], zdravnica rehabilitacijske medicine (fiziatrinja) * [[Ivan Grobelnik]] (1920–2022), partizan, aktivist NOG, gospodarstvenik, stoletnik *Ivan Grobelnik (1926–1999), pisec srednješolskih zgovovinskih učbenikov * [[Jera Grobelnik]] (*1975), košarkarica * [[Marko Grobelnik]] (*1966), strokovnjak za umetno inteligenco ([[Institut "Jožef Stefan"|IJS]]) * [[Mira Grobelnik]] (*1963), kegljavka *[[Rihard Grobelnik]], judoist * [[Slobodan Grobelnik]] (1918–1999), zdravnik ortoped, fiziater (organizator medic. rehabilitacije), prof. MF == Glej tudi == * priimke: [[Grobler]], [[Globevnik]], [[Grobovšek]], [[Grobiša]], [[Groebming]], [[Gröblacher]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobelnik}} {{priimek}} 4ca6s6df98jbllo0gvv8jgfvroixxy5 6676073 6676072 2026-05-15T12:48:08Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6676073 wikitext text/x-wiki '''Grobelnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 585 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 473. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gustav Grobelnik]] (1917–1990), gledališčnik, kulturni delavec v Celju * [[Irena Grobelnik]], zdravnica rehabilitacijske medicine (fiziatrinja) * [[Ivan Grobelnik]] (1920–2022), partizan, aktivist NOG, gospodarstvenik, stoletnik *Ivan Grobelnik (1926–1999), pisec srednješolskih zgodovinskih učbenikov * [[Jera Grobelnik]] (*1975), košarkarica * [[Marko Grobelnik]] (*1966), strokovnjak za umetno inteligenco ([[Institut "Jožef Stefan"|IJS]]) * [[Mira Grobelnik]] (*1963), kegljavka *[[Rihard Grobelnik]], judoist * [[Slobodan Grobelnik]] (1918–1999), zdravnik ortoped, fiziater (organizator medic. rehabilitacije), prof. MF == Glej tudi == * priimke: [[Grobler]], [[Globevnik]], [[Grobovšek]], [[Grobiša]], [[Groebming]], [[Gröblacher]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobelnik}} {{priimek}} 9o0ppovycmkc0x8m0zpt0g87lcr0uy4 6676074 6676073 2026-05-15T12:48:53Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6676074 wikitext text/x-wiki '''Grobelnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 585 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 473. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Gustav Grobelnik]] (1917–1990), gledališčnik, kulturni delavec v Celju * [[Irena Grobelnik]], zdravnica rehabilitacijske medicine (fiziatrinja) * [[Ivan Grobelnik]] (1920–2022), partizan, aktivist NOG, gospodarstvenik, stoletnik *Ivan Grobelnik (1926–1999), pisec srednješolskih zgodovinskih učbenikov * [[Jera Grobelnik]] (*1975), košarkarica * [[Marko Grobelnik]] (*1966), strokovnjak za umetno inteligenco ([[Institut "Jožef Stefan"|IJS]]) * [[Mira Grobelnik]] (*1963), kegljavka *[[Rihard Grobelnik]], judoist * [[Slobodan Grobelnik]] (1918–1999), zdravnik ortoped, fiziater (organizator medic. rehabilitacije), prof. MF == Glej tudi == * priimke: [[Globevnik]], [[Grobler]], [[Grobovšek]], [[Grobiša]], [[Groebming]], [[Gröblacher]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grobelnik}} {{priimek}} 7vfamnb125sy8vvot98d6xewzn26ukf 0 292573 6676270 5678006 2026-05-15T22:49:29Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6676270 wikitext text/x-wiki '''Klinc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 596 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Karmen Klinc]], pevka zabavne glasbe * [[Ladislav Klinc]] (1902—1989), kemik, zdravstveni delavec in politik * [[Lado Klinc]] (1907—2007), partizan in politik * [[Marjeta Klinc]] (*1940), plesalka in koreografinja * [[Tomaž Klinc]] (*1938), fizik, matematik, pedagog == Glej tudi == * priimek [[Kline]] * priimek [[Klinec]] * priimek [[Klinar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Klinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6lor9z4zmmps8imb9ci2s1dil8l7fvy 0 331208 6676401 6626646 2026-05-16T10:59:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676401 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kolovrat.jpg|thumb|200px|desno|Kolovrat, simbol slovanskih starovercev]] [[Slika:Hands of God.svg|thumb|200px|Svarožje roke so običajni simbol staroverstva]] [[Slika:Svarica.JPG|thumb|195px|Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje]] [[Slika:RozetaSolarSymbol.svg|thumb|200px|desno|Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja [[Sonce]] in je razširjen po vsej Evropi]] '''Slovansko staroverstvo''' oziroma '''stara vera''' ali '''rodnoverstvo''' oziroma '''rodna vera''' je eno od sodobnih{{#tag:ref|Ime stara vera dobimo že med samimi staroverci v zahodni [[Slovenija|Sloveniji]] v 20. stoletju, glej npr. knjigo Pavla Medveščka ''Let v lunino senco'' (Taura, 2006). Rodna vera je sinonim za staro vero, njen izvor morda dobimo v ukrajinski rodnoverski organizaciji ''Rodna vera'' ({{lang-uk|Рідна віра}}) osnovane leta 1934.|group=op.}} imen za obnovljeno politeistično [[etnična religija|etnično]] [[religija|religijo]] [[Slovani|Slovanov]]<ref>[http://wolnemedia.net/wierzenia/neopoganstwo-rodzimowierstwo-i-pseudorodzimowierstwo/ ''„Neopogaństwo, Rodzimowierstwo i Pseudorodzimowierstwo“''], Ratomir Wilkowski</ref><ref name="Битцевское Обращение">[http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 ''„Битцевское Обращение“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081223153913/http://www.arya.ru/kap/inf/bo.htm#_ftnref6 |date=2008-12-23 }}, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.</ref>{{#tag:ref|Staroverstvo ali rodnoverstvo je splošen naziv za etnične religije. V grškem jeziku pojmu staroverstvo/rodnoverstvo ustreza izraz etnikos ({{jezik-el2|ἐθνικός}}), v ruskem jeziku pa se uporablja pojem ''язычество'', ki pride od cerkvenoslovanskega ''ıảzы́kъ'' (narod, pleme, rod) in v delih krščanskih avtorjev označuje mnogoboštvo. V angleščini je ustrezen izraz ''ethnic religion'' ali ''native faith'', ki je knjižni prevod rodnoverstva oziroma ''old faith'' za staroverstvo. Ime, ki se uporablja v dokumentih staroverskih organizacij in v delih, posvečenih slovanski religiji, se glasi slovansko rodnoverstvo, npr. {{lang-pl|Rodzimowierstwo słowiańskie}}. Enako temu je germansko staroverstvo, ki označuje etnično religijo germanskih narodov, npr. ''asatru'', grško rodnoverje, npr. helenizmus (grško {{jezik-el2|Έλληισμὀς}}, {{lang-en|Hellenismos}}), prusko staroverstvo ''Prūsiskas Drūwis'' ali letonsko staroverstvo ''Dievturība''. Poimenovanje poganstvo staroverci zavračajo, saj je naziv diskriminatoren in je krščanski izraz za nekrščanske vernike. Iz istih razlogov se tudi v znanosti vse pogosteje uporablja izraz stara vera namesto poganska vera. Organizacije etničnih religij iz mnogih evropskih držav so leta 1998 ustanovile mednarodno organizacijo [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] (ang. ''European Congress of Ethnic Religions'').|group=op.}} in njeno ponovno oživljanje med slovanskimi narodi.<ref name="„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“">Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |title=''„Staroverstvo danes“'' |accessdate=2012-03-18 |archive-date=2012-06-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630142822/http://www.staroverci.si/staroverstvo.html#3 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 ''„Rodzima Wiara (poszerzone wyznanie wiary)“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202223706/http://www.rodzimawiara.org.pl/rodzima-wiara/poszerzone-wyznanie-wiary.html?showall=1 |date=2014-02-02 }}, Rodzima Wiara</ref> Staroverci častijo [[bog]]ove starih Slovanov {{#tag:ref|Točneje bi definirali, da častijo svoje nacionalne bogove, saj se staroverska doba ni končala s pokristjanjevanjem, temveč je dvoverstvo vzporedno živelo v različnih držav različno dolgo, ponekod vse do 19. in 20. stoletja. Staroverci torej ne častijo bogove, ki so bili med ljudmi prisotni pred več kot tisočletjem nazaj, temveč te, ki so bili med ljudmi čaščeni vse do nedavnega.|group=op.}} oziroma lokalne [[slovanska mitologija|slovanske bogove]], kult prednikov, [[rastlinstvo|rastlinstva]] in kult svetih živali. Slovani niso imeli posebnega imena za svojo religijo, saj te vsepričujoče realnosti niso imeli za ločeno institucijo<ref>[http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 ''„Русская Народная Вера“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120407010542/http://www.rodnovery.com/index.php?name=content&op=view&id=89 |date=2012-04-07 }}, Всероссийский религиозный союз Русская народная вера</ref>. Zato se je poseben izraz za slovansko staroverstvo uveljavil šele v 20. stoletju, ko se je dosegla »kritična masa« ljudi, ki so se zanimali za [[zgodovina|zgodovino]], [[religija|religijo]], [[tradicija|tradicijo]] in [[kultura|kulturo]] predkrščanskih Slovanov, kot tudi samih vernikov, ki so svojo duhovno pot prepoznali v slovanski staroverski religiji<ref>Michael Strmiska. ''Modern Paganism in World Cultures''. Chapter Six: ''The Revival of Ukrainian Native Faith'' by Adrian Ivakhiv. pp. 209-239.</ref>. V večini slovanskih držav se uporablja termin rodnoverstvo, redkeje tudi staroverstvo (rus. роднове́рие, poднaя вepa; polj. rodzimowierstwo, rodzima wiara; ukr. рідновір'я, ріднa вірa; češ. rodnověří, rodná víra; bol. родноверие; hrv. rodnoverje; srb. rodnoverje, rodna vera). Ime je nastalo z združenjem besed [[rod (sociologija)|rod]] in vera<ref>Кавыкин О. И. ''Родноверы. (Самоидентификация неоязычников в современной России).'', Москва: Ин-т Африки РАН, 2007.</ref>. Izraz, ki se uporablja v angleškem jeziku je "native faith" ali Rodnovery. Alternativni izrazi so tudi slovanska vera{{#tag:ref|V imenu poljske organizacije zahodno-slovansko versko društvo »Slovanska Vera« (polj. ''Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“'').|group=op.}}, naravoverci in narodna vera {{#tag:ref|Na primer v imenu organizacije Ruska narodna vera (rus. ''Русская Народная Вера''). |group=op.}}. V Sloveniji se je uveljavilo ime staroverci, paralelno s tem izrazom pa se uporablja tudi ime rodnoverci in za religijo tudi slovenska vera. == Viri za slovansko staroverstvo == [[Slika:Axe Perun.jpg|thumb|200px|levo|Današnji amuleti Perunove slovanske sekire temeljijo na arheoloških odkritjih Kijevske Rusije datiranih v čas od 11. do 12. stoletja.]] Viri za slovansko staroverstvo {{#tag:ref|Na tem mestu samo posredno omenjeno.|group=op.}} so ljudsko izročilo, običaji in obredi, pisni viri slovanskih <ref>''„Пóвесть временных лет“''; Aleksandr Koptev, ''„Pagan Rites in the Story of the Princess’ Revenge (the Russian Primary Chronicle, under 945–946)“'', Mirator, volume 11.1, Helsinki, 2010.</ref><ref>„Далимилова хроника“</ref><ref>„Козмина хроника“</ref><ref>Statuta provincialia breviter, cca 1420.</ref><ref>''„Длугошева хроника“''</ref><ref>''„Летопис попа Дукљанина“''</ref><ref>''„Слово о полку Игореве“''</ref>, germanskih<ref>Adamus Bremensis, [http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm ''„Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223000039/http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/bremen.htm |date=2007-12-23 }}, Liber II, Liber III</ref><ref>Helmold von Bosau, ''„Chronica Slavorum“'', 1.I, 1.VI, 1.XVI, 1.XXI, 1.LII, 1.LXIV, 1.XXCIV, 2.XII</ref><ref>Saxo Grammaticus, ''„Gesta Danorum“'', Liber XIV</ref><ref>[http://www.archive.org/details/thietmarimersebu00thieuoft Thietmar von Merseburg, ''„Thietmari Merseburgensis episcopi Chronicon“''] </ref><ref>William of Malmesbury, ''„Gesta Regum Anglorum“''; Leszek Paweł Słupecki, Roman Zaroff, [http://sms.zrc-sazu.si/Si/SMS2/Zaroff2.html ''„William of Malmesbury on Pagan Slavic Oracles: New Sources for Slavic Paganism and its two Interpretations“''], Studia Mythologica Slavica II, 1999.</ref><ref>Konrad Botho, ''„Cronecken der Sassen“'', 1492.</ref><ref>Masch, Andreas Gottlieb, ''„Die gottesdienstlichen Alterthümer der Obotriten, aus dem Tempel zu Rhetra“'', Gedruckt bey Carl Friedrich Rellstab, Berlin, 1771., ''„Retra-zadnje slovansko svetišče“'', Пешић и синови, Београд, [[2008]].,</ref> in arabskih avtorjev<ref> [http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/fadlan.htm -{Ибн-Фадлан, ''„Записка о путешествии на Волгу“''}-] </ref><ref>[http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm ''„Ibn Fadlan and the Rusiyyah“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131001082748/http://www.uib.no/jais/v003ht/03-001-025Montgom1.htm |date=2013-10-01 }}, James E. Montgomery, Cambridge, Journal of Arabic and Islamic Studies, Volume III, 2000. pp. 1-25. {{en}}</ref><ref>Ал Масуди, ''„Zlata polja in rudniki dragocenih rudnih“''</ref>. Prav tako arheološki in drugi viri <ref> Дубов, И.В., ''„Новые источники по истории Древней Руси.“'', Издательство Ленинградского университета, Ленинград, 1990</ref>. Posredni viri so rekonstrukcije slovanskih mitov in izročila, obredov in običajev. Rekonstrukcije temeljijo predsvem na etnoloških delih, komperativni mitologiji<ref name="„Hod kroz godinu“">''„Hod kroz godinu“'', Vitomir Belaj, Golden marketing, Tehnička knjiga, [[Zagreb]], 2007</ref><ref>Jerzy Strzelczyk, ''„Mity, podania i wierzenia dawnych Słowian“'', Rebis, Poznań, 2007</ref> in arheoloških odkritijih<ref>Louis Leger, ''„La Mythologie Slave“'', 1901.</ref><ref>''„Slavic religion“'', [[Марија Гимбутас|Gimbutas, M.]], The Encyclopedia of Religion, vol. 13, ed. Mircea Eliade, New York: Macmillan, 1987, pp. 353-361.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“">Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Издательство 'Наука', Москва, 1981</ref>. Del slovanskih starovercev v verske namene uporablja ''Velesovo knjigo'', mnogi pa tudi ''[[Rigveda|Rigvedo]]''. == Gibanja slovanskega staroverstva == Zaradi nedefinirane terminologije in nestandardizirane uporabe besedišča v teoriji religije pri strokovnjakih, kot tudi med samimi staroverci, ne moremo jasno definirati razlike in delitve v slovanskem staroverstvu <ref name="#1">Piotr Wiench, „Neopaganism in Central-Eastern Europe“, Spoleczenstwo otwarte 4/1995; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, 1995.; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow 1995., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.2007.</ref><ref>D. Gavrilov, V. Vinnik, D. Georgis, S. Zobnina, "[http://lib.rus.ec/b/274905/read Анализ современного мифотворчества в новейших исследованиях по язычеству]", 1999</ref>. Preučevalci religijskih gibanj staroverstvo uvrščajo v nova religijska gibanja<ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Антигерои русского неоязычества'' (на примере работ Доброслава (А.А. Добровольского)/ Этнокультурное и этноконфессиональное образование: проблемы и перспективы развития: материалы Международной научно-практической конференции (9-11 декабря 2008 г.). Саранск, 2008. (0,3 п.л.)http://shizhenskiy.ru/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130526074317/http://shizhenskiy.ru/ |date=2013-05-26 }}</ref><ref>,Шиженский Роман Витальевич, ''Идеологические воззрения адептов русского неоязычества''/ Конфессии и межконфессиональные отношения в истории и традиции: Материалы Всероссийской научной конференции (Самара, 12-13 декабря 2008 г.). Самара, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Славянская неоязыческая диаспора на территории современной России'' (по данным сети Интернет)/ Диалог государства и религиозных объединений в пространстве современной культуры. Сборник статей Международной научно-практической конференции, г. Волгоград, 20-23 октября 2009 г. Волгоград, 2009.( 0,3 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич,''Неоязыческий миф о князе Владимире''/ Вестник Бурятского государственного университета. Философия, социология, политология, культурология. Выпуск 6а. Улан-Удэ, 2009. (1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Неоязыческий миф: структура и определении''/ Религия и общество -4: сборник научных трудов. Могилев, 2009. (0,1 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Золотой век в трудах и проповедях славянских неоязычников''/ Религии Поволжья: проблемы социального служения: Сборник материалов конференции. Н. Новгород, 2009.(0,2 п.л.)</ref><ref>Сморжевская О.А, Шиженский Р.В., ''Современное язычество в религиозно-культурной жизни''. Монография. Н.Новгород: НГПУ, 2010. (19 п.л.)</ref><ref>Шиженский Роман Витальевич, ''Indigenous religions.”Русь Языческая»: этническая религиозность в России и Украине XX-XXI вв.''/ сост. и общ. ред. Р.В. Шиженский. — Н.Новгород: НГПУ, 2010. (14,75 п.л.)</ref><ref>Črnič Aleš, ''[http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_2011_crnic_nove.pdf "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem]'', Etnolog 21 (2011)</ref>. Za A. B. Gurka obstajata dve veji staroverstva: tradicionalno staroverstvo in neopoganske, eklektične veroizpovedi slovanskega staroverstva. Ti dve veji v grobem predstavljata staroverstvo ruralne populacije (staroverci, ki so obdržali obrede, običaje in praznike slovanske religije) in staroverstvo v urbanih sredinah (staroverci, ki se v nekaterih primerih poleg ljudskega izročila naslanjajo tudi na avtorska besedila novejšega datuma)<ref name="''„Неоязычество в Беларуси“''">Гурко А., ''„Неоязычество в Беларуси“'', Беларуская думка. 1999. № 10. стр. 123—131</ref><ref name="Неоязычество и национализм.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество и национализм. Восточноевропейский ареал“'', Исследования по прикладной и неотложной этнологии. № 114. ИЭА РАН, 1998.</ref><ref name="Неоязычество на просторах Евразии.">Шнирельман, В. А., ''„Неоязычество на просторах Евразии.“'', Библейско-богословский институт св. апостола Андрея, Москва, 2001.</ref>. Gurkova razdelitev ne ustreza realnosti, saj današnje rodnoversko gibanje ne moremo razdeliti glede na ruralno in urbano okolje. Kar sodobni rodnoverci razumejo pod tradicionalo staroverstvo največkrat pomeni, da častijo bogove, ki so izpričani v virih oziroma v ljudskem izročilu, praznujejo pa tradicionalne praznike povezane z ljudskim koledarjem. Tradicionalni staroverci zato imenujejo neopoganske religije ostale vere, ki mešajo slovansko staroverstvo s keltskim, [[Wicca]] religijami in drugimi sodobnimi idejami. Načeloma je tudi tradicionalno staroverstvo novodobna ideja, čeprav temelji na prekinjeni tradiciji slovanskega staroverstva. [[Slika:Axe of Perun.jpg|thumb|200px|desno|Sodobni amulet ''Sekira Peruna'']] * Tradicionalno slovansko staroverstvo. Največji del slovanskega staroverstva spada pod to kategorijo, vključno z največjimi organizacijami, kot so ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры) in ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) v Rusiji, ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) v Ukrajini ali ''Slowianska Wiara'' in ''Rodzima Wiara'' na Poljskem. ** ''[[pravoslavje|Pravoslavno]] staroverstvo''. Nekateri slovanski staroverci sebe imenujejo pravoslavni staroverci{{#tag:ref|Z istim imenom »pravoslavni staroverci« v Rusiji obstaja ločina od uradne ruske pravoslavne cerkve od leta 1666, kot protest proti cerkvenim reformam, ki jih je uvedel ruski pravoslavni patriarh Nikon v letih 1652−66. Starovery imajo še liturgične prakse, ki jih je ruska pravoslavna cerkev imela pred začetkom izvajanja teh reform in nimajo nobene povezave s pravim staroverstvom oziroma rodno vero. O tej pravoslavni cerkveni ločini govori ruska knjiga ''Preživeti v tajgi: neverjetna zgodba sibirske družine zunaj civilizacije'' (Peskov, Vasilij Mihajlovič), Kranj: Zelolepo, 2009).|group=op.}}. Sam izraz je verjetno prišel iz Velesove knjige, kjer beremo o treh svetovih{{#tag:ref|Znanstvena veda, ki raziskuje mitologijo potrjuje predkrščansko idejo o treh svetovih.|group=op.}}: ([[Jav, Prav in Nav|Javu, Pravu i Navu]]), torej slavljenje »Prava«, Pravoslavje. Druga razlaga je, da pravoslavje pride iz slavljenja pravde v stari Rusiji <ref>Aitamurto, K., ''„Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“'', Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France</ref>. Dve največji staroverski organizaciji, ki sebe imenujeta pravoslavni sta ''Slovanska pravoslavna rodnoverska občina Vladivostoka »Ščit Simargala'' (rus. Владивостокская Славянская Православная Родноверческая община „Щит Симаргла“) v Rusiji in ''Rodno ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. ''„Родовое огнище Родной Православной Веры“) v Ukrajini. * Neopoganske smeri staroverstva in organizacije, ki so zasnovane na kombiniranju slovanskega ljudskega izročila in novejših avtorskih besedil. ** Slovanski [[Vede|vedizem]]{{#tag:ref|Izraz vedizem prihaja iz [[Sanskrt]]a (sanskrt: veda - znanje). Vedizem prakticira vedsko religijo iz katere neposredno izvajajo slovansko staroverstvo. Poleg tega upoštevajo ''Rigvedo'' za svojo sveto knjigo. Pogosto se izraz Vedizem nekritično uporablja in je pogosta zmeda ob uporabi tega pojma.|group=op.}} - neopoganska pot v slovanskem staroverstvu, ki v staroverstvo vpeljujejo elemente modernega hinduizma in vedizma <ref>Kakaševski V., [http://www.starisloveni.com/English/Krisnji.html Бог Кришњи у митологији словенског ведизма] </ref>. Slovanski vedizem se predvsem naslanja na dela Aleksandra Asova<ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenski bogovi“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandar Asov, ''„Slovenska-vedska astrologija i kalendar“'', Pešić i sinovi, Beograd, 2003</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''"Тайны русских волхвов"'', Moskva : "Veče", 2007</ref><ref>Aleksandr Igorevič Asov, ''Тайны "Книги Велеса"'', Moskva : AiF Print, 2001</ref><ref>Jurij Miroljubov, Aleksandr Igorevič Asov, ''Slovenske vede'', Beograd: Pešić i sinovi, 2004</ref>. ** [[Ukrajina|Ukrajinske]] neopoganske verzije slovanskega staroverstva: ''RUNvira'' (ukrajinska, monoteistična, neopoganska verzija slovanskega staroverstva zasnovana na delu Lava Silenka), ''Ladovera'', ''Jagnovera''. ** Novo staro vedomstvo, [[slovaška]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. ** ''Rodna cerkev Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski) - [[poljska]] neopoganska verzija slovanskega staroverstva. == Verovanja, obredi in prazniki == [[Slika:Polish Rodnover celebrations (1).PNG|levo|250px|thumb|Staroverski obred, združenja ''„Slovanska vera“'', [[Poljska]]]] [[Slika:Thundermarks.svg|thumb|250px|desno|Perunov znak]] Staroverci<ref>Pod pojmom staroverci se razume tradicionalne slovanske staroverce.</ref> častijo slovanske bogove<ref>Васильев, Михаил А., [http://ru-mo.ucoz.ru/publ/25-1-0-399 ''„Особенности формирования и развития восточнославянского язычества“''], Информационный сайт ru-mo</ref>, kot so: [[Svetovid]], [[Perun]], [[Svarog]], [[Mokoš]], [[Triglav (mitologija)|Triglav]], [[Živa]], [[Morana]], [[Jarilo]], [[Veles (bog)|Veles]], [[Rujevit]], [[Stribog]], [[Dažbog]], [[Hors]] in drugi lokalni bogovi <ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древних славян“'', Nauka, Moskva, 1981</ref><ref name="„Божества древних славян.“">Фаминцын А. С., ''„Божества древних славян.“'', Санкт-Петерсбург, [[1884]].</ref><ref>Damjan J. Ovsec, ''Slovanska mitologija in verovanje'', Domus 1991.</ref>. Slovani se delijo na štiri velike skupine, Polabski Slovani, Vzhodni Slovani, Zahodni Slovani in Južni Slovani. Med temi skupinami obstajajo določene razlike v panteonih bogov, običajih in verovanjih. Velik del slovanskih starovercev časti tudi kult prednikov in kult vegetacije{{#tag:ref|Življenjsko silo.|group=op.}} ter mitološka bitja, povezana z naravo in naravnimi pojavi. Slovanski staroverski prazniki so vezani na naravni potek leta, močno se navezujejo na gibanje Sonca in Lune, npr. zimski in poletni [[solsticij]] ter pomladno in jesensko [[enakonočje]] (ekvinokcij). Nekateri najpomembnejši staroverski letni prazniki; * Velesov dan, januar-februar * Maslenica-Pust in Jarilov dan (21. marca) * Kupala-Kresnik (24. junija) * Perunov dan (20. julij) * Mokošin dan (petek med 25. oktobrom in 1. novembrom) * Božič-Svarožič-Badnji dan-Koledo, (21.-25. december) == Razširjenost sodobnega slovanskega staroverstva == Staroverske skupine delujejo v vseh slovanskih državah kot tudi v državah, kjer Slovani predstavljajo določen odstotek prebivalstva, npr. v ZDA, Kanadi, Kazahstanu, Estoniji in Litvi. V večini držav obstajajo združenja, organizacije in občine slovanskih starovercev, v nekaterih državah (Rusija, Ukrajina, Poljska) pa je staroverstvo tudi državno priznana religija. V nobeni državi število starovercev ne presega 1 % populacije. === Vzhodni Slovani === Čeprav је starovzhodnoslovansko plemstvo sprejelo krščanstvo že konec 10. stoletja, so se obredi stare slovanske vere med ljudmi ohranjali še dolgo, nekateri sakralni objekti slovanske vere pa so ostali v uporabi s prvotnim namenom vse do začetka 20. stoletja<ref>„Mythologie und Götterwelt der slawischen Völker.“" ''„Kot primer lahko vzamemo žrtvene kamne z izdolbenim koritom ali drugače obdelane, т.i. sledoviki na območju Pskova, ki so po arheoloških raziskavah nastali že v bronasti dobi, vendar so ostali v uporabi vse do 19. in začetka 20. stoletja“'', Zdenek Van v ''„Mitologija in panteon slovanskih narodov“'', str. 35 </ref>. V vzhodnoslovanskem ljudskem izročilu so se ohranili miti slovanske vere.<ref>Синявский А. Д. , ''„Иван-дурак: очерк русской народной веры“'', Аграф, Москва, 2001., ISBN 5-7784-0160-4</ref><ref>Г. П. Федотов, [http://philologos.narod.ru/fedotov/earth.htm ''„Мать-Земля“''] в ''„Стихи духовные (Русская народная вера по духовным стихам)“''/ Вступ. ст. Н.И. Толстого; Послесл. С.Е. Никитиной; Подготовка текста и коммент. А.Л. Топоркова, Прогресс, Гнозис, Москва, 1991., ISBN 5-01-003633-9</ref> ==== Rusija ==== [[Slovanska mitologija]] je navdahnila [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], da je leta 1820 objavil pesem ''[[Ruslan in Ljudmila]]''. Puškin је pesem napisal na osnovi ruskih ljudskih povesti, katere mu je v otroštvu pripovedovala babica. Pesem je zanimiva tudi z jezikoslovnega vidika, saj je uporabljal arhaična imena, ki so bila še vedno domača med ljudstvom, vendar ne več v jeziku meščanstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Puškin je objavil tudi večje število avtorskih povesti, osnovanih na izročilu drugih slovanskih narodov. Nekatere od teh povesti, npr. ''Bajka o ribiču in zlati ribici'', so nastale na osnovi zgodb, katere so Puškinu pripovedovali Srbi, ki so v Rusijo pribežali po zlomu [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] in po kateri je [[Mihail Glinka]] komponiral istoimensko opero leta 1842. Obdobje romantike v Rusiji je doprineslo k težnji po nacionalnem preporodu v krogih inteligence, kar je številne umetnike in znanstvenike spodbudilo k iskanju navdiha za svoje delo v izročilu in kulturi ruskega naroda. V 19. stoletja sta zbirala in analizirala ljudsko izročilo I. P. Saharov<ref>Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 1., Санкт-Петербург, 1836.; Сахаров, Иван Петрович, ''„Сказания Русского Народа.“'', Том 2., „Народный дневник. Праздники и обычаи“, Санкт-Петербург, 1849.</ref> in A. N. Afanasjev <ref>Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Зооморфические божества у славян“'', „Отечественные записки“, № 1 — 3, 1852.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Языческие предания о острове Буяне“'', „Временнике общества истории и древностей российских“, № 9, 1858.; Афанасьев, Александр Николаевич, ''„Поэтические воззрения славян на природу“'', том 1—3., Москва, 1865. — 1869.</ref>. Zahvaljujoč slednjima je prišlo v Rusiji do popularizacije slovanske mitologije. Pod tem vplivom so pisatelji in skladatelji, kot sta [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] in [[Igor Stravinski]], ustvarili svoja najodmevnejša dela. Med ruskimi avtorji, ki vključujejo temo slovanske mitologije so tudi [[Peter Čajkovski]], [[Nikolaj Gogolj]], [[Sergej Aksakov]], [[Nikolaj Rerih]] in še mnogi drugi<ref>Riordan, James. ''„[http://books.google.rs/books?id=mJhOzLLVT24C&pg=PA217&lpg=PA217&dq=%22Russian+Fairy+Tales+and+Their+Collectors%22&source=bl&ots=9YQ1IJL-zl&sig=1fFBz7olPaGpdhwbqdCeTktVU6Y&hl=en&sa=X&ei=lkJGT_jmO-7R4QT0wvmsDg&redir_esc=y#v=onepage&q=%22Russian%20Fairy%20Tales%20and%20Their%20Collectors%22&f=false Russian Fairy Tales and Their Collectors]. A Companion to the Fairy Tale.“'', Hilda Ellis Davidson and Anna Chaudhri. Cambridge: D.S. Brewer, 2003., p 219.</ref>. Vzporedno z Afanasejevim so tudi drugi člani ruske intelektualne elite izdajali dela o slovanski religiji, npr. slikarja [[Andrej Rjabuškin]] in [[Viktor Vasnecov]].<ref>Срезневский, Измаил Иванович, ''„Роженицы у славян и других языческих народов.“'', Тип. Александра Семена, Москва, [[1855]].</ref><ref>Котляревский, Александр Александрович, ''„О погребальных обычаях языческих славян. Исследование“'', Москва, [[1868]].</ref><ref>''„Русские былинные богатыри“'', Книгоиздательство Герман Гоппе, Санкт-Петерсбург, рисунки А. П. Рябушкин, [[1895]].</ref> Z začetkom 20. stoletja se je pojavilo mnogo avtorjev, ki se je ukvarjalo s slovansko religijo in njenim vplivom na rusko zgodovino ter kulturo<ref>Коринфский, Аполлон Аполлонович, ''„Народная Русь. Круглый годъ сказаній, повѣрий, обычаевъ и пословицъ русскаго народа“'', Москва,1901.</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Весенняя обрядовая песня на Западе и у славян.“'', Типография Императорской Академии Наук, Санкт-Петербург, 1903., часть 1. „От обряда к песне.“, репринт: ISBN 9785998984310 — часть 2. „От песни к поэзии“,1905.</ref><ref>Н.М.Гальковский, ''„Борьба христианства с остатками язычества в Древней Руси“'', том первый - 1916., том второй - 1913., репринт: Москва: Индрик, 2000., ISBN 5-85759-108-2</ref><ref>Аничков, Евгений Васильевич, ''„Язычество и древняя Русь.“'', Санкт-Петербург, 1914., репринт: Москва: Индрик, 2003., ISBN 8-85759-187-2</ref><ref>Зеленин, Дмитрий Константинович, ''„Очерки русской мифологии.“'', В. 1. Петроград, 1916., репринт: Зеленин, Д. К.,''„Избранные труды. Очерки русской мифологии: Умершие неестественною смертью и русалки“'', Индрик, Москва, 1995., ISBN 5-85759-018-3</ref><ref>''Критическое Обозрение'', 1907, II (рецензия о 'Яри' С. Городецкого) - наведено у: Вячеслав И. Иванов. ''„Собрание сочинений“'', том 2, Foyer Oriental Chrétien, Брюссель, 1974., стр. 566</ref>. [[Slika:Trubc Boyan.JPG|180px|levo|thumb|Spomenik Bojanu, mitskemu vnuku boga [[Veles (bog)|Veles]]а in ruskemu bardu v [[Trubčevsk]]u, [[Brjanska oblast]]]] Po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 je nov družbeni sistem prekinil dotedanje delo na popularizaciji slovanske religije, onemogočeno je bilo tudi raziskovanje in registracija rodnoverskih združenj, mnogo ruskih intelektualcev pa je emigriralo na zahod. Od začetka tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja se je spodbujala uporaba simbolov slovanske religije v umetniških delih v Sovjetski zvezi kot nasprotovanje propagandi, ki je bila usmerjena proti komunistični državi in njihovi kulturi<ref>Наговицын А.Е., Гаврилов Д.А., ''„О современных тенденциях возрождения традиционных политеистических верований“'', Cборник научных статей философского факультета МГУ, под ред. И.Н. Яблокова, П.Н. Костылева, сост. А.В. Воробьев, П.Н. Костылева, Издательство „Социально-политическая мысль“, Москва, 2004., стр. 179-186</ref>. Dobo od konca druge svetovne vojne do devetdesetih let 20. stoletja, so v znanstvenem raziskovanju najbolj zaznamovala dela Borisa Ribakova <ref>Рыбаков Б.А., ''„Древняя Русь. Сказания. Былины. Летописи“'', Академия наук СССР, Москва, 1963.</ref><ref name = "„Язычество древних славян“" /><ref>Рыбаков Б.А., ''„Язычество древней Руси“'', Москва, изд. "Наука",1987., ISBN 5-220-00452-2</ref><ref>Л. С. Клейн, [http://www.nordic-land.com/topic/1352 ''„Воскрешение Перуна. К реконструкции восточнославянского язычества.“''], Санкт-Петербург: Евразия, 2004., ISBN 5-8071-0153-7.</ref>, Apolona Kuzmina<ref>А. Г. Кузьмин., ''„Откуда есть пошла Русская земля“'', Молодая Гвардия, Москва, 1986.; Кузьмин А.Г., ''„Падение Перуна“'', Молодая гвардия, Москва, 1988., ISBN 5-235-00053-6</ref> Olega Trubačeva,<ref>О. Н. Трубачев, ''„Этногенез и культура древнейших славян“'', Наука, Москва, 1991., ISBN 5-02-01 1081-7</ref>, V.V. Sedov<ref>Седов В.В., ''„Языческие святилища смоленских кривичей“'', Краткие сообщения Института археологии АН СССР, выпуск 87, стр. 57-65., 1962.</ref><ref>Седов В.В. ''„Древнерусская народность“'', Институт археологии РАН, Москва, 1999., ISBN 5-9551-0005-9; Седов В.В., ''„Славяне в раннем средневековье“'', Институт Археологии РАН, Москва,1995.</ref>[[Nikita Iljič Tolstoj|N.I. Tolstoja]]<ref>Толстой Н. И., ''„Очерки славянского язычества“'', Индрик, Москва, 2003.</ref>, V. Toporova in še mnogih drugih. Danes staro slovansko religijo raziskujejo mnogi odlični znanstveniki znotraj Inštituta za slovanske znanosti Ruske akademije znanosti<ref>институт славяноведения Российской академии наук [http://www.inslav.ru/index.php] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426143021/http://www.inslav.ru/index.php|date=2012-04-26}}</ref>. Po drugi svetovni vojni so se prve rodnoverske občine na teritoriju Sovjetske zveze pojavile konec osemdesetih let 20. stoletja. V takratnem [[Leningrad]]u, danes Sankt Peterburg, se je 1986 ustanovilo ''Društvo volhov'' (rus. Общество волхвов), ki je v letu 1990 postalo ''Zveza Veneda'' (rus. Союз венеда)<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''Вестник Союза Славянских Общин''] № 6 (8) 1998.</ref>. Prvo rodnoversko združenje je nastalo leta 1988 v vasi Popovka v Moskovskem okraju<ref>"Slavic idol worshipers reject modern life" [http://www.youtube.com/watch?v=5KIWcMpF9I4]</ref>. Z začetkom devetdesetih let nastane komuna v Kirovskem okraju <ref>[http://articles.latimes.com/1992-11-28/news/mn-1011_1_russian-pagan ''„Russian Pagans Find Roots in the Forest : Religion: Marxism, Leninism left spiritual emptiness, which leader of loose, growing sect wants to fill with gods of nature.“''], Carey Goldberg, Los Angeles Times, 28. novembar 1992.</ref>. Od takrat pa do danes so se v Rusiji organizirale rodnoverske občine <ref>[http://www.pravda.ru/video/society/622.html ''„Язычество шагает по России“''], 1. август 2011.</ref>. Iz zanimanja za slovansko religijo in kulturo so nastajala tudi društva, ki oživljajo stare slovanske obrede in običaje, npr. obredno-etnografska skupina ''Lado'', ustanovljena leza 1988 <ref>Сергей Алексеев, [http://www.xpomo.com/ruskolan/liter/lado.htm ''„Остров славянской Традиции“'']</ref>. Prva rodnoverska organizacija na ozemlju Rusije, ''Moskovska slovanska rodnoverska občina'' (rus. Московская Славянская Языческая Община), je bila uradno priznana 14. februarja 1994, ki je neodvisno obstajala od sredine osemdesetih let 20. stoletja<ref>Регистрационный номер 443, [http://www.paganism.ru/comm-msp.htm ''Московская Славянская Языческая Община''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308152232/http://www.paganism.ru/comm-msp.htm |date=2021-03-08 }} {{ikona ru}}</ref>. Prvo javno praznovanje praznika Kupala (poletni kres) v Rusiji je bilo 25. junija 1994 na reki Vorji<ref>[http://sso-kaluga.narod.ru/vn6-8.htm ''„Славянское мировоззрение в России в 90-х годах XX века.“''] (Доклад на Всемирной Языческой Конференции), „Вятич“, Вестник Союза Славянских Общин № 6 (8) 1998.</ref>. V devetdesetih letih 20. in prvih letih 21. stoletja je prišlo do združevanja slovanskih rodnoverskih občin in organizacij v krovne zveze. Krovna organizacija, ki pokriva največji del ozemlja Rusije, je ''Zveza slovanskih občin slovanske rodne vere'' (rus. Союз славянских общин славянской родной веры), ki je bila ustanovljena 1997 z združitvijo slovanskih rodnoverskih občin iz Moskve, [[Kaluga|Kaluge]] in [[Obninsk]]a<ref>Гоменюк Г., Терещенко С., [http://ansobor.ru/articles.php?id=136 „Русское и украинское неоязычество“], Центр Апологетических Исследований, Русская Православная Церковь. Новосибирская епархия, [[2003]].</ref>. Za vodjo zveze je bil 19. junija istega leta izbran Vadim Stanislavovič Kazakov, vodja slovanske rodnoverske občine Kaluge, ki je na tej funkciji ostal do 2011, ko ga je zamenjal Maksim Belojar Ionov. V okviru ''Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere'' deluje 21 občin in še šest občin v drugih državah<ref>[http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 ''„Общины ССО СРВ“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120208070350/http://rodnovery.ru/ru.php?id=156 |date=2012-02-08 }}, Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры, 11.04.2012.</ref>. ''Velesov krog'' (rus. Велесов круг) je zveza, ki je nastala leta 1999 z združenjem več slovanskih rodnoverskih občin. ''Velesov krog'' trenutno sestavlja devet občin <ref>[http://www.velesovkrug.ru/sobyitiya/obschinyi-velesov-krug.html Общины Велесова Круга]</ref>. Znotraj te zveze deluje tudi znana občina Rodoljubie, ki jo vodi volh Veleslav{{#tag:ref|Veleslav s pravim imenom Ilja Gennadevič Čerkasov (rus. Илья Геннадьевич Черкасов) je izdal več knjig v zbirki "Osnovy Rodnoj very Rusov i Slavjan": Родной Веры. Основы Родового Ведания Русов и Славян (М. Велигор 2009); Веда Звездознатства: Славянская Астрология. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Лунная волшба. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Волховские книги. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Голубиная книга. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Родовой Искон. (Издание союза общин "Велесов Круг" Москва-Обнинск-Рязань 2009); Основы Родноверия; Коло года: Славянский календарь. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Великий Велес. (Издание союза общин "Велесов Круг". Москва-Обнинск-Рязань 2009); Книга Велесовых радений. Духовные практики и обряды Русско-Славянского Родноверия. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Велигор 2008); Черная книга Мары. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2008); Вещий Словник: Славления Родных Богов. (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2005); Учение Волхвов: Белая Книга (Издание союза общин "Велесов Круг" М. Институт Общегуманитарных исследований 2007). [http://www.velesovkrug.ru/informatsiya-ot-obschin/informatsiya-ot-obschin-3.html ПЕЧАТНЫЕ ИЗДАНИЯ ВЕЛЕСОВА КРУГА ]|group=op.}}. ''Krog rodnoverne tradicije'' (rus. Круг языческой традиции) je zveza, ki je nastala leta 2000, ko je več rodnoverskih združenj podpisalo prvi dokument te zveze, s katerim se ureja odnose znotraj in zunaj zveze ter druge osnove veča zveze. Datum uradnega nastanka zveze je 17. marec 2002, ko so v Moskovskem kapišču (hramu) vodje staroverskih občin podpisali Bitcevski dogovor o združenju Kroga rodnoverne tradicije. Tej zvezi so kasneje pristopile tudi organizacije iz drugih držav (Ukrajina, Norveška, Danska), ki sledijo etnični religiji svojih tradicij<ref>Дорошенко М., [https://archive.today/20120804233955/www.iriney.ru/sects/heathen/news009.htm ''„Славянское неоязычество“''], Доклад на секции «Тоталитарные секты и методы противодействия им» XI Рождественских образовательных чтений, Центр религиоведческих исследований священномученика Иринея Лионского, 30.1.2003.</ref>. Dejavnost zveze opredeljuje ''Manifest rodnoverne tradicije'' <ref>Гаврилов Д. А., Брутальский Н. П., Авдонина Д. Д., Сперанский Н. Н., [http://proza.ru/2007/04/16-178 ''„Манифест языческой Традиции“''], Ладога-100, Москва, 2007.</ref>. Članic Kroga rodnovernih tradicij je trinajst, poleg tega pa sta še dve članici, ki sledita helenizmu oziroma germanskemu staroverstvu. Ostali staroverci so združeni v ''Zvezo slovanskih občin »Severna zveza«'', ''Vserusko religiozno zvezo »Ruska narodna vera«'' (rus. Всероссийский религиозный союз „Русская народная вера“), ''Očuvanje Slovanov'' (stsl. Схорон еж Славен), ''Moskovsko slovansko rodnoversko občino''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |title=Решение № 1 Учредителей „Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры“ |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2013-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605084931/http://www.rodnovery.com/index.php?name=news&op=view&id=32 |url-status=dead }}</ref>, ''Slovansko pravoslavno rodnoversko občino Vladivostoka »Ščit Simargala«'', ''Občino mesta Balašova »Dediščina prednikov«'', ''Jekaterinburško občino starovercev »Svarožič«'' (rus. Екатеринбургская Община Староверов „Сварожичъ“), ''Kurskaja-severskajsko občino'' (rus. Курская Северская Славянская Община), ''Združenje prirodne vere »Slavija«'' (rus. Содружество природной веры „Славия“) in še nekatere druge organizacije. V mestu Tomsk je bil 4. oktobra 2007 prvič odprt Muzej slovanske mitologije (rus. Музей Славянской Мифологии)<ref>[http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ О музее славянской мифологии] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415042803/http://slavput.ru/museum-of-slavic-mythology/about/ |date=2012-04-15 }}, Славянский Путь</ref>. V Rusiji je od osemdesetih let 20. stoletja nastalo mnogo kapišč (hramov), v katerih so postavljeni kipi slovanskih bogov. Po podatkih Feferalne registracijske službe je od decembra 2006 na ozemlju Ruske federacije registriranih osem rodnoverskih skupnosti<ref>[http://www.religare.ru/2_36302.html ''Сведения о религиозных организациях, зарегистрированных в Российской Федерации''], По данным Федеральной регистрационной службы, Православный правозащитный центр „Территория Церкви“, 19. декабрь 2006.</ref>. ==== Ukrajina ==== Prva registrirana rodnoverska organizacija v Ukrajini je bila Rodna vera (ukr. Рідна віра), ki jo je leta 1934 osnoval prof. Volodimir Šajan (ukr. Володимир Петрович Шаян). V drugi svetovni vojni je prišlo do okupacije Ukrajine s strani Nemčije. 5. novembra 1943 je Volodimir Šajan organiziral rodnoversko paravojaško organizacijo ''Red vitezov boga Sonca'' (ukr. Орден Лицарів Бога Сонця), katere cilj je bil duhovna in fizična osvoboditev izpod nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.<ref>[http://svaroh.al.ru/svarohs/sv-boh/mur2.html ''„Лицар ордену Бога Сонця“'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Лариса Мурович, Сварог</ref> Po drugi svetovni vojni je zaradi represije stalinističnega režima mnogo rodnovernih Ukrajincev emigriralo v ZDA in Kanado. [[Slika:Perun 1.JPG|200px|thumb|Kip [[Perun]]<nowiki/>a v središču [[Kijev|Kijeva]] postavljen leta 2009]] Eden od učencev Volodimirja Šajana je bil tudi Lev Silenko, ki se je v začetku šestdesetih let 20. stoletja ločil od prejšnje organizacije in osnuval neopogansko organizacijo ''RUNvira'' leta 1964 v ZDA. Prva verska organizacija je bila registrirana 3. decembra 1966 v Chicagu<ref>[http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm ''„Рідна Віра в Україні“''. Історико-світоглядний аналіз] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111125001235/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr.htm |date=2011-11-25 }}, Родове Вогнище Рідної Православної Віри {{ikona uk}}</ref>. Prvi hram v Ukrajini ''RUNvira'' po razpadu Sovjetske zveze je bil osnovan leta 1991, 28. maja 1992 pa je RUNvira bila registrirana kot verska organizacija. Zasnovana je kot monoteistična vera, ki priznava Dažboga za vrhovnega boga in vsebuje elemente budizma, [[zoroastrizem|zoroastrizma]] in drugih religij, oslanja pa se na dela kontroverznih zgodovinarjev.<ref>Силенко Л., ''„Мага Віра: Рідна Українська Національна Віра (РУНВіра)“'', Співвідношення віри, науки, філософії, історії - Об'єднання Синів і Дочок України Рідної Укр. Нац. Віри, New York, 1979.; Силенко Л., ''„Мага Віра: Святе письмо: Велике світло волі“'' - співвідношення віри, науки, філософії, історії, Обереги, Київ, 1998</ref> Leta 1975 so bili v Kijevu odkriti ostanki kapišča (hrama) iz prve polovice 10. stoletja o čemer govori Povest minulih let.<ref>Толочко П., Боровський Я. ''„Язичницьке капище в городі Володимира“'', Археологія Києва, стр. 3-10, Київ, 1979.</ref> V Kijevski Rusiji je namreč dokumentiran panteon bogov kneza Volodimirja, ki je imel postavljenih več bogov, in sicer Peruna, Dažboga, Horsa, Simargla, Striboga in Mokoš. Konec osemdesetih in z začetkom devetdesetih let 20. stoletja so nastajale organizacije, osnovane na tradicionalnem rodnoverju, kot je ''Veliki ogenj'' (ukr. Слов'янська духовна течія „Великий Вогонь“), ustanovljena 17. avgusta 1990 v [[Žitomir|Žitomirju]]. Kmalu so se organizirale tudi občine v Kijevu leta 1992 ter v mestu [[Rivne]] in [[Doneck]] leta 1993. ''Veliki ogenj'' ima podružnici v Sofiji in Moskvi. ''Kijevska slovanska rodnoverska občina Pravoslavje''<ref>Society of the Ukrainian Native Faith ”PRAVOSLAVYA” Kyiv, Ukraine, [http://ecer-org.eu/organisations/society-of-the-ukrainian-native-faith-pravoslavya-kyiv-ukraine/]</ref> (ukr. Православ'я) je bila ustanovljena leta 1993 in registrirana 18. junija 1997. Iz te občine so nastali zametki trenutno največje slovanske staroverske organizacije v Ukrajini - ''Združeni rodnoverci Ukrajine'', ki je bilo registrirano leta 2001. Nastalo je z združitvijo več rodnoverskih občin in združenj. Ukrajinska duhovna akademija rodnovernih je bila registrirana 25. septembra 2002, vzporedno z organiziranjem občin tradicionalnega slovanskega rodnoverja pa so se organizirale tudi občine ''RUNvire'' v Ukrajini. [[Slika:Donetsk step 04 kudlaenko.jpg|200px|levo|thumb|Kip boga Jarila v Donecku v Ukrajini]] Rodnoverske organizacije in združenja so v Ukrajini<ref>{{Navedi splet |url=http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |title=''„Становление и развитие родноверия русинов (украинцев) в новейшее время“'', Межимир Мыколаив, Родовое огнище Родной Православной Веры |accessdate=2012-04-09 |archive-date=2009-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090827145325/http://alatyr.org.ua/doslid/religio/rvinukr2_rus.htm |url-status=dead }}</ref> razdeljene na dve skupini<ref>[http://mokosha.at.ua/index/ridnoviri_ukrajini/0-11 ''Таблица „Родноверие на Украине 2010“''], составлена В. Кузнецовым {{ikona ru}} </ref><ref>Р.Д. Мыколаев,[http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm ''„Родноверие на Украине. Структура и идеология украинских языческих течений“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218230006/http://rugevit.ru/vera/stat/rnu.htm |date=2009-02-18 }} {{ikona ru}}</ref>: '''1.) Tradicionalno rodnoverje:''' [[Slika:Priest at the Temple of the Nativity of Lev Sylenko in Bohoyavlensky, Mykolaiv, Ukraine.png|thumb|desno|250px|Neopoganski bred RUNvire v [[Ukrajina|Ukrajini]]]] * ''Združeni rodnoverci Ukrajine'' (ukr. „Об`єднання Рідновірів України“) - vodja [[Galina Lozko]]<ref>Dr. [[Galina Lozko]], prof. religioznanstva, je izdala vrsto knjig o rodnoverstvu: Velesova kniga-Volhovnik. Наукове текстологiчне дослiдження, переклад на цучасну українську мову, релiгiэзнавчий коментар, публiкацiя архiвних матерiалiв та оригiнальних текстiв- Винниця: 2007; Probudžena Eneja. Європейський ренесанс. Гаркіб: 2006; Ukraїnske narodoznavstvo. ArtEK: 2006</ref>, ki združuje več slovanskih rodnoverskih občin in združenj, registrirana 24. maja 2001. leta. Ima 42. občin v več mestih po državi, med ostalim v Kijevu, [[Harkiv]]u, [[Odesa|Odesi]], [[Ternopil]]u, [[Černigov|Černigovu]] idr. <ref>[http://oru.org.ua/index.php/kontakti.html Об`єднання Рідновірів України-контакти]</ref> Enkrat na dve leti organizirajo zbor vseh občin (ukr. gromad). Na Dan neodvisnosti Ukrajine se vsako leto zbere od 1.500 do 2.000 rodnovercev v Kijevu z vse države. Leta 2009 so v centru Kijeva nasproti zgodovinskega muzeja postavili kip Peruna.<ref>Возвращение Перуна В Киев, 24 августа 2009 года, [http://www.youtube.com/watch?v=427abB63ULU&feature=related]</ref> Poleg kipa sta tudi dva rekonstruirana kapišča (hrama), kjer imajo rodnoverci tedenske obrede. Na drugem mestu, prav tako v centru, pa je postavljena kopija kipa Svetovida, ki so ga dobili v reki Zbruč. Združeni rodnoverci Ukrajine izdajajo tudi svoj časopis Svarog, ki izhaja od leta 1995. V verske namene uporabljajo Velesovo knjigo in Rigvedo. * ''Rodovo ognjišče Rodne pravoslavne vere'' (ukr. „Родове Вогнище Рідної Православної Віри“) - vodja »vrhovni volh« Volodimir Kurovski in njegova žena Lada. Organizacija je registrirana 15. junija 2003 in ima 32 občin. * ''Veliki ogenj'' (ukr. „Великий Огонь“) - vodja Genadij Mikolajevič Bocenjuk (Knez Ogin), organizacija je registrirana 7. marca 1992 in ima 10 občin; * Poleg dveh večjih so ostale organizacije ''Sobor rodne ukrajinske vere'' (ukr. „Собор Родной Украинской Веры“) - vodja Orij (Oleg) Bezvergij (registrirano 29. oktobra 2000, ima 12 občin), ''Pravoslavni krog Rus''' (ukr. „Руське Православне Коло“) - vodja »vrhovni volh« Svjatovit Pašnik (registrirano 6. oktobra 2007, povezuje 8 občin in 7 skupin ter skupnost ''Vir življenja'' (ukr. Джерело Життя)). '''2.) Neopoganske organizacije, zasnovane na rodnoverju:''' * Največja organizacija je ''Rodna ukrajinska nacionalna vera'' (ukr. Родная Украинская Национальная Вера), ki je bila registrirana v ZDA 3. decembra 1966 in v Ukrajini 28. maja 1992, skrajšano ''RUNvira'' (ukr. РУНВі́ра)<ref>Олена Карпенко, [http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html ''„Розділ VI. Неоязичництво Неорелігії та місце неоязичництва серед них - українське неоязичництво - "ми не належимо до неорелігійних конфесій" - засади рідновірського вчення - обрядовість - язичницько-християнські взаємовпливи“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418062642/http://www.karpenko.net/Dip_Neoyaz.html |date=2010-04-18 }}</ref>. RUNvira ima uradno 49 občin, vendar del občin ne deluje več. ==== Belorusija ==== Zaradi specifičnih zgodovinskih razmer v pokrajini Polesje<ref>Polesje je bilo v srednjem veku in renesansi del Velike kneževine Litve, kjer je bilo dovoljeno prakticiranje staroverstva, kot tudi drugih veroizpovedi.</ref><ref> Gedimino laiškai“ - parengė S.C. Rowell, Vilnius, 2003., p. 184.</ref> (bel. Пале́ссе) na ozemlju Republike Belorusije se je slovansko staroverstvo obdržalo med ljudmi tudi po pokristjanjevanju ostalih predelov današnje Belorusije<ref>Топоров В.Н., ''„Значение белорусского ареала в этногенетических исследованиях.“'', Славяне: адзінства і мнагастайнасць: Міжнародная канферэнцыя (Мінск, 24 – 27 мая 1990 г.): Тэзісы дакладаў i паведамленняў. Секцыя 2. Этнагенез славян., Мінск, 1990., стр. 89.</ref><ref name="„Традиционная этническая религия в Беларуси“">Алексей Дзермант, [http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi ''„Традиционная этническая религия в Беларуси“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120123105037/http://cytadel.org/articles/tradicionnaja-etnicheskaja-religija-v-belarusi |date=2012-01-23 }}, Проект „Цитадель“ {{ikona ru}}</ref><ref>Кацар М., ''„Паганскае капішча ў Менску ў XIX – XX ст.“'', -{Druvis}- - Альманах Цэнтра Этнакасмалогіі „Kryŭja“, 2005. № 1., стр. 129-133.</ref>. V Polesju se nahajajo pomembna arheološka najdišča, na katerih so bila odkrita kapišča slovanske religije, ki so jih raziskovali konec 19. stoletja<ref>Ф. В. Покровский, ''„Археологическая карта Гродненской губернии“'', Труды IX Археологического съезда в Вильне в 1893 г., Москва 1895., том 1, Приложение, стр. 45</ref> in v drugi polovici 20. stoletja<ref>Куза А.В., Соловьева Г.Ф., ''„Языческое святилище в земле радимичей“'', Советская археология №1, стр. 147-155, Наука, Москва, 1972.</ref><ref>Э. Зайкоўскі, [http://kamunikat.fontel.net/www/czasopisy/bzh/09/09kom_zajkouski.htm ''„Язычніцтва на сумежжы Панямоння і Падляшша ў cярэднявеччы“''], Беларускі Гістарычны Зборнік - Białoruskie Zeszyty Historyczne № 9, стр. 120–123, Białystok, 1998.</ref><ref>Лысенко П.Ф., ''„Языческое святилище древнего Турова“'', Славяне и их соседи: Археология, нумизматика, этнология, Под ред. А.А.Егорейченко, стр. 51-57, Веды, Минск, 1998</ref>. Danes so kapišča uvrščena v kulturno-zgodovinske spomenike Belorusije<ref>[http://www.levonevski.net/pravo/razdelb/text6/page34.html Постановление Министерства культуры Республики Беларусь от 10 апреля 2003 г. №11 "Об утверждении Государственного списка историко-культурных ценностей Республики Беларусь"], стр. 34</ref>. Po razpadu Sovjetske zveze so nastala vojaška, vojnozgodovinska in kulturnozgodovinska društva, ki promovirajo povratek slovanske kulture, tradicije in religije (društva ''Bjaloveški barjak'', ''Radegast'', ''Ojra'' iz [[Minsk]]a, ''Braslava'' iz Gomelja). Iz njih so nastale organizacije in slovanske staroverske občine. Za razliko od ostalih slovanskih držav, v Belorusiji obstaja mnogo vladnih programov, ki podpirajo vrnitev v družbo tradicionalnih vrednot. Ljudske praznike (Kupalo, Maslenica, Dožinke) se praznuje na nivoju države. Veliko znanstvenikov (arheologi, zgodovinarji, filologi in etnologi) raziskujejo predkrščansko religijo in tradicijo na Katedri za zgodovino in teorijo kulture Beloruske državne pedagoške univerze, Inštitutu etnografije in folklore, Znanstveno-raziskovalnem centru folklore Beloruske državne univerze idr., kar rezultira v veliko število objav raznih del, ki se tematsko nanašajo na slovansko religijo<ref>[http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 ''„Родноверје у Белорусији“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326181202/http://www.glaspredaka.info/index.php?option=com_content&view=article&id=124:2012-03-31-14-54-34&catid=35:2012-01-16-17-51-12&Itemid=27 |date=2014-03-26 }}, Глас предака</ref>. V Kobrinu v Belorusiji deluje ''Slovanska vedska občina »Perunova pot«'' (''славянская ведическая община „Лад Перуна“''), ki jo vodi Vladimir Aleksandrovič Sacevič<ref>Tudi član staroverskega veča,[http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html ''Решение седьмого родобого славянского веча''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029185717/http://rodovid.name/uhvala_7_ru.html |date=2013-10-29 }}, Міжнародний Слов'янський Портал „Родовід“</ref>. ''»Perunova pot«'' ne sodeluje samo z drugimi staroverskimi občinami, temveč tudi z organizacijami drugih veroizpovedi<ref>[http://www.liveinternet.ru/journalshowcomments.php?jpostid=125231832&journalid=1894196&go=next&categ=4 Первый Международный Духовный Фестиваль «Солнечная долина»] {{ikona ru}}</ref>. Na ozemlju Belorusije deluje tudi staroverska občina v Minsku ''Kolo Svaroga'', ki je članica združenja slovanskih rodnoverskih občin ''Velesov krug''. === Zahodni Slovani === ==== Poljska ==== [[Slika:Wolin Triglav.JPG|levo|150px|levo|thumb|Kip boga Triglava v Volinu, [[Poljska]]]] [[Slika:Polish_Rodnover_celebrations_(0).PNG|250px|desno|thumb|Rodnoverski obred na Poljskem]] [[Slika:Replika Swiatowida ze Zbrucza.jpg|150px|levo|thumb|Kopija Svetovida iz reke Zbruč v Krakovu]] [[Slika:Symbol Rodzimej Wiary.png|150px|thumb|Simbol poljske organizacije „Rodzima Wiara“]] Kot predhodnika modernih rodnoverskih organizacij se šteje Adama Čarnockega (polj. Adam Czarnocki), ki je v svojem delu iz leta 1818 ''O predkrščanskem slovanstvu''{{#tag:ref|Delo je objavil pod psevdonimom Zorian Dołęga-Chodakowski.|group=op.}} predlagal nacionalni preporod kot povratek k narodni kulturi predkrščanske dobe<ref>[http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 ''„O Sławiańszczyźnie przed chrześcijaństwem“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140426235114/http://www.sbc.org.pl/dlibra/docmetadata?id=10649&from=&dirids=1&ver_id=569111&lp=1&QI=23A3761B4D00A119961A0427442572E7-22 |date=2014-04-26 }}, Zorian Dołega Chodakowski (pseud.), Kraków, [[1818]].</ref>. V 19. stoletju se s pojavom [[romantika|romantike]] populariziralo raziskovanje in preučevanje ljudskega izročila, s tem pa se je promoviralo se vračanje »narodne« kulture. Primer tega so romantične tragedije Juliusza Słowackiga<ref> "[http://balladyna.klp.pl/ ''„Balladyna“''], Juliusz Słowacki, Paryż, 1839.</ref><ref>''„Lilla Weneda“'', Juliusz Słowacki, Paryż, 1840.</ref>, Ryszarda Wincenty Berwińskiga<ref>''„Bogunka Na Gople“'', Ryszard Wincenty Berwiński, 1840.</ref> in zgodnja dela Adama Mickiewicza<ref>''„Ballady i Romanse“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1822.</ref><ref>''„Dziady“'', Adam Mickiewicz, Wilno, 1823 - Drezno, 1832.</ref> v katerih so glavna tema ljudska verovanja, običaji in obredi. Tudi drugi poljski književniki so vključevali slovansko religijo v svoja dela. Povečano zanimanje za slovansko religijo v poljski družbi je povzročilo odkritje Zbručkega idola, ki prikazuje boga Svetovida (polj. Światowid ze Zbrucza), odkrit leta 1848 v reki Zbruč v Galiciji <ref>Joachim Lelewel, [http://biblioteka.wejherowo.pl/dlibra/dlibra/docmetadata?id=4275 ''„Polska wieków średnich czyli Joachima Lelewela w dziejach narodowych polskich postrzeżenia.“'', T. 1.], nakł. J.K. Żupański, 1855.</ref>. Leta 1936 so v bližini Lodza odkrili skodelo, okrašeno s [[svastika]]mi<ref>Łukasz Antosik, ''„Popielnica ze starą swastyką. Rodowód wojennych symboli Litzmannstadt“''</ref>. Leta 1876 je Jozef Kraševski izda svoje najpomembnejše delo, ''Stara bajka'' (polj. Stara basn), po katerem je bil posnet tudi film, ''Stara basen: ko je sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem)<ref>Józef Bachórz, [http://literat.ug.edu.pl/autors/kraszew.htm ''Józef Ignacy Kraszewski''], Wirtualna biblioteka literatury Polskiej</ref>. V času med obema svetovnima vojnama je na Poljskem delovalo več rodnoverskih organizacij. Največji vpliv med njimi je imel [[Jan Stachniuk]]{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je napisal več knjig, ki pa so bile po drugi svetovni vojni prepovedane, ponovno jih je po razpadu komunističnega sistema izdala Zadruga: ''Mit SŁowianski'', ''Chrzešcijanstwo v ludzkošč'', ''CzŁowieczenstwo i kultura'' in ''Droga rewoluciji kulturowej w Polsce''.|group=op.}}, ustanovitelj združenja Zadruga in istoimenskega časopisa, ki je začel izhajati leta 1937<ref>[http://toporzel.republika.pl/listasta.html ''[[Jan Stachniuk]] - życie i dzieło''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120926162517/http://toporzel.republika.pl/listasta.html |date=2012-09-26 }}, Wydawnictwa Toporzeł, Wrocław</ref>. Od leta 1956 je njegovo delo nadaljeval Antoni Wacyk. Poleg Zadruge so delovale tudi druge staroverske organizacije, kot je ''Krog vernikov Svetovida'' (polj. Lechickie Koło Czcicieli Światowida), ustanovljena leta 1921, in skupine okoli časopisa ''Demiurg'', ki je začel izhajati leta 1934<ref>{{Navedi splet |url=http://barnimregalica.pl/oboz.html |title=Obóz Federacji Bałto Słowian – ośrodek refleksji geopolitycznej w czasach stalinizmu |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120519064137/http://barnimregalica.pl/oboz.html |url-status=dead }}</ref> in tednika ''Svetovid'' (polj. Tygodnik „Światowid“). Zaradi delovanja omenjenih združenj pred drugo svetovno vojno je prišlo na Poljskem do velikega zanimanja za nacionalno kulturo, tradicijo in slovansko mitologijo. Na 3. mednarodnem skavtskem srečanju ([[jamboree]]ju) leta 1929 v Birkenheadu<ref>3rd World Jamboree Arrowe Park, Birkenhead, England, 1929, [http://pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120429022235/http://www.pinetreeweb.com/1929-jamboree.htm|date=2012-04-29}}</ref> v Veliki Britaniji so poljski skavti postavili kip boga Svetovida<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/181648/2240c08630e4cb8d61fa390eec1dd448/ Międzynarodowy zlot harcerzy w Birkenhead, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-M-468-7]</ref>. Kip bogu Svetovidu so postavili tudi ob praznovanju Božiča v Krakovu leta 1934<ref>[http://audiovis.nac.gov.pl/obraz/131225/8b1ab430fbd2e3ce22938fde4d488a7f/ Obchody Święta Morza w Krakowie, Narodowe Archiwum Cyfrowe, sygn. 1-P-3577-20]</ref>. Poljska slikarja Marian Wawrzeniecki<ref>Wawrzeniecki, М., ''„Tabu u ludu naszego“'', „Wisła“, 20., 1916/1917., s. 249-257.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/marian-wawrzeniecki-1863-1943-dabrowid-szczepu/ Marian Wawrzeniecki (1863 – 1943) – dąbrowid Szczepu]</ref> in Zofia Stryjeńska <ref>[http://www.slowianskawiara.hekko.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=185&Itemid=37 Nie tylko o Zofii Stryjeńskiej- Bogi słowiańskie, Poranek i Łowy Bogów]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter nekateri drugi umetniki so ustvarjali dela na temo slovanske religije. Kipar Stanisław Szukalski je leta 1929 ustanovil umetniško skupino Pleme Rogatega srca, katere člani so bili nekateri najodmevnejši poljski slikarji in kiparji <ref>Piotr Wiench, ''„Neopaganism in Central-Eastern Europe“'', Spoleczenstwo otwarte 4/[[1995]].; 5th World Congress of Central and Eastern European Studies in Warsaw, [[1995]].; New Religious Phenomena in Central and Eastern Europe after the Fall of Communism, Cracow [[1995]]., Institute of Philosophy and Sociology, Polish Academy of Sciences, Warsaw, 09.02.[[2007]].</ref><ref>Marek Rau, [http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm ''„Szczep Rogate Serce“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524000823/http://www.taraka.pl/index.php?id=rupo_24.htm |date=2009-05-24 }}. Współczesny ruch neopogański w Europie, Uniwersytet Warszawski - Instytut Stosowanych Nauk Społecznych, Warszawa, [[1999]].</ref><ref>Lechosław Lameński, ''„Stach z Warty. Szukalski i Szczep Rogate Serce”'', Wydawnictwo KUL, Lublin, [[2007]].</ref><ref>Czesław Białczyński, [http://bialczynski.wordpress.com/co-to-za-strony/klan/straznicy-wiary-slowianskiej-wiary-przyrodzoney/szczep-rogate-serce-i-swiete-kolo-czcicieli-swiatowida/ ''Szczep Rogate Serce oraz o Świętym Kole Czcicieli Światowida (ŚKCŚ); ich korzeniach i następcach z SSŚŚŚ'']</ref>. Druga svetovna vojna je prekinila delo poljskih staroverskih organizacij, staroverci pa se vključili v borbo za osvoboditev Poljske izpod nacistične Nemčije. Največ se jih je vključilo v narodnoosvobodilno organizacijo Nacionalna kmečka vstaja (polj. Stronnictwo Zrywu Narodowego)<ref>Sylwester Fertacz, ''„Polska myśl słowiańska w okresie drugiej wojny światowej“'', Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskiego, Katowice, 2000., ISBN 83-226-0965-5</ref>{{#tag:ref|[[Jan Stachniuk]] je bil tekom vojne član Nacionalne kmečke vstaje in bil je tudi borec Armia Krajowa v [[Varšavska vstaja|Vavšavski vstaji]]. Trikrat je bil tudi ranjen, za pogumna dejanja pa je bil tudi odlikovan s križem za hrabrost (polj. Krzyż Walecznych).|group=op.}} Po drugi svetovni vojni so komunistične oblasti onemogočile delo staroverskih občin, tako da je bilo združenje Krog vernikov Svetovida prepovedano leta 1947. Njegovi člani so neuspešno poskušali ponovno registrirati združenje leta 1960 in 1970<ref>''„Czciciele Polski pogańskiej“'', Michał Łapiński, Tomasz Szczepański, kwartalnik historyczny Karta 19, Warszawa, 1996., s. 104 - 117.</ref>. [[Jan Stachniuk]] je bil kljub medvojnemu odklikovanju leta 1949 aretiran in obsojen na dolgoletni zapor. Izdajanje časopisa Zadruga je bilo po vojni prepovedano. V postkomunističnem času so nastale rodnoverske organizacije, ki so nadaljujevale tradicijo ''Zadruge'' in ''Kroga vernikov Svetovida''. Andrzej Wylotek je leta 1991 osnoval časopis ''Element'' (polj. Żywioł) v Varšavi, ki je izhajal do leta 1997<ref>T. Szczepański, ''„Rozmowa z Andrzejem Wylotkiem, koordynatorem Narodowego Zespołu Koncepcyjno-Studyjnego, wydawcą pisma neopogańskiego „Żywioł”'', „Trygław“, №1, 1997.</ref><ref>[http://bialczynski.wordpress.com/tag/zywiol/ Strażnik Wiary Słowian – Andrzej Wylotek (Anidrżej z Parczewa: 1959 – 2001?) – Zadruga, Niklot, Rodzimy Kościół Polski, Szczep Rogate Serce]</ref>. Prva registrirana rodnoverska organizacija, ki ji je bila uradno priznana religija, je bila neopoganska ''Rodna cerkva Poljske'' (polj. Rodzimy Kościół Polski). ''Rodna cerkva Poljske'', kot tudi neopoganska ''Poljska slovanska cerkev'' (polj. Polski Kościół Słowiański) sta registriani kot verski skupnosti od leta 1995 in nadaljujeta tradicijo ''Kroga vernikov Svetovida''. [[Slika:Swieto Plonow.jpg|thumb|levo|250px|Hram Mazowiecki – ''Rodna cerkev Poljske, 2007]] Slovansko rodnoverje je kot enakopravna, državno priznana veroizpoved registrirana na Poljskem od 4. marca 1996 <ref>{{Navedi splet |url=http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |title=Списак регистрованих верских заједница при Министарству унутрашњих послова Републике Пољске |accessdate=2012-04-11 |archive-date=2012-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121219040619/http://www.msw.gov.pl/portal/pl/92/9108/Koscioly_i_zwiazki_wyznaniowe_wpisane_do_rejestru_kosciolow_i_innych_zwiazkow_wy.html |url-status=dead }}</ref> preko verske skupnosti ''Rodna vera'' (polj. Rodzima Wiara), ki nadaljuje tradicijo Zadruge. Aktivno je tudi ''Zahodno slovansko versko združenje »Slovanska vera«'' (polj. Zachodniosłowiański Związek Wyznaniowy „Słowiańska Wiara“)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=_FD73uuNNUg&feature=related Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.1 ]</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=InRDEIAKLBg&feature=relmfu Słowiańska Wiara - Reportaż TVP cz.2 ]</ref>, ki je nastalo leta 2006 z združitvijo več rodnoverskih organizacij. Svoje vernike ima tudi v Srbiji, na Slovaškem in na Češkem. Od 1995 deluje tudi Zadruga rodne vere ''Aristos'' (polj. Zadruga Aristos Sędruga Rodzimej Wiedzy). Dela Jana Stachniuka so botrovala tudi nastanku časopisa ''Triglav'', ki izhaja od leta 1997. Okoli časopisa ''Triglav'' je nastalo ''Zduženje za tradicijo in kulturo Niklot'' (polj. Stowarzyszenie na rzecz Tradycji i Kultury Niklot){{#tag:ref|Imenovano po knezu [[Niklot]]u (1090—1160), zadnjemu neodvisnemu rodnoverskemu vladarju, ki je umrl v krščanskih vojnah proti Slovanom.|group=op.}}, ki je registrirano v Varšavi 11. septembra 1998. Od 2009 je registrirano tudi združenje Kołomir, od leta 2010 pa deluje Društvo »Žrtev« (polj. Stowarzyszenie „Żertwa”), ki je registrirano 9. septembra 2011<ref>[http://www.krs-online.com.pl/stowarzyszenie-zertwa-krs-705746.html Stowarzyszenie „Żertwa” - KRS: 0000395303], Krajowy Rejestr Sądowy </ref>. Slovanske rodnoverce v [[Vroclav]]u združuje Organizacija šleskih rodnovercev »Vatra« (polj. wspólnota rodzimowierców Śląskich „Watra“), v Varšavi pa deluje še skupina »Wid«. Preživeli člani ''Zadruge'' so v Vroclavu ustanovili založbo Založništvo Toporzeł (polj. Wydawnictwa Toporzeł){{#tag:ref|Toporzeł je izraz, ki izhaja iz besed sekira (polj. topór) in orel (polj. orzel) ter predstavlja naziv za likovni simbol, ki ga je ustvaril Stanisław Szukalski leta 1935 z namenom obeležiti preporod poljskega naroda.|group=op.}}, ki izdaja knjige o rodnoverju in drugih mnogoboštvenih religij. Glavni urednik je Zdzisław Słowiński, ki je tudi član Vseslovanskega rodnoverskega veča, eden od članov te skupine je tudi Antoni Vacik. Vsako leto se v mestu Wolinu odvija festival ''Slovanov in Vikingov'' (polj. Festiwal Słowian i Wikingów)<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=gvvvzq7EKUk&feature=related Festiwal Słowian i Wikingów w Wolinie 2010]</ref>, na katerem se lahko vidi rekonstruirano življenje Slovanov in Vikingov v času pred krščanstvom. ==== Češka ==== [[Slika:Socha Radegasta.jpg|200px|desno|thumb|Kip boga [[Radegost|Radogost]]a na istoimenskem hribu, [[Češka]], delo češkega kiparja Albina Polašeka, 1929.]] Po Prvem vseslovanskem kongresu v Pragi leta 1848 je med Čehi nastala velika težnja po nacionalnem preporodu. Po zgledu drugih slovanskih narodov se je tudi tu pojavilo zanimanje za slovansko kulturo in religijo<ref>Máchal, Jan Hanuš, ''„Nákres slovanského bajeslovi“'', nakl. F. Šimáček, Praha, 1891</ref><ref>Růžička, Josef, ''„Slovanské bajeslovi (mythologie).“'', Praha, 1906.</ref>, posledično pa je izšlo več del, ki se nanašajo na izročilo in slovansko religijo<ref>Krolmus J., ''„Staročeské pověsti, zpěvy, slavnosti, hry, obyčeje, a nápěvy ohledem na bájesloví Českoslovanské jež sebral W. S. Sumlork (Krolmus)“'', Praha, 1851.</ref><ref>Erben K. J., ''„Báje slovanské o stvoření světa“'', Praha, 1866.</ref><ref>Horák J., ''„Národopis československý – přehledný nástin.“'', s.342-403, in: Československá vlastivěda II. Praha [[1933]].</ref><ref>Krolmus J., ''„Poslední božiště Černoboha z runami na Skalsku, v kraji Boleslavském, v Čechách“'', Praha, 1857.</ref>. Z začetkom 20. stoletja so nastala svetovno znana dela na temo slovanske religije, od katerih je najbolj odmevno slikarsko delo Slovanska epopeja Alfonsa Muche (slikano od leta 1910 do 1928 leta) in kip boga Radogosta, delo češkega kiparja Albína Polášeka, ki je postavljen na vrhu hriba Radgost{{#tag:ref|Namesto originala je od leta 1998 postavljena replika. Replike kipa Radogosta lahko dobimo po vsej Češki, npr. v Češkem živalskem vrtu.|group=op.}}. Z vzponom fašizma in nacizma v zahodnoevropskih državah so postala dela Alfonsa Muhe in drugih umetnikov, ki so se navdihovali nad slovansko kulturo, tradicijo in religijo, reakcionarna in nezaželena. Po [[Münchenski sporazum|Münchenskem sporazumu]] in okupaciji Češkoslovaške s strani nacistične Nemčije je bil Alfons Mucha eden prvih, ki ga aretiral [[Gestapo]]<ref> ''„Mucha, Noted Artist, Dropped First Name; Death Due To Shock Caused By Germans' Seizure Of Prague.“'', New York Times. 18 July 1939, [http://MUCHA,%20NOTED%20ARTIST,%20DROPPED%20FIRST%20NAME;%20Death%20Due%20to%20Shock%20Caused%20by%20Germans'%20Seizure%20of%20Prague http://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F50713FE3954107A93CAA8178CD85F4D8385F9&scp=14&sq=Mucha+died&st=p]</ref>. Na Češkem sta aktivna staroverska ''Skupnost Rodna vera'' (''Společenství Rodná víra'')<ref>[http://www.ceskatelevize.cz/ivysilani/208562215500009-cesty-viry/ Dokument ČT o Rodné víře s cyklu Cesty víry]</ref><ref>[http://is.muni.cz/th/74206/ff_m/?lang=cs „Slovanské pohanství dnes - Vlivy novopohanství na společnost i jednotlivce“, Jiří Atweri, magisterská diplomová práce, Masaryk University, Brno, [[2007]]]</ref> in združenje ''Velesov narod'' (''Velesův lid''). ==== Slovaška ==== [[Slika:Sveti gaj rodne vere simbol.jpg|100px|levo|thumb|Simbol občine ''Sveti gaj rodne vere'']] [[Slika:Dažbogovi unuci simbol.jpg|100px|desno|thumb|Simbol občine ''Dažbogovi vnuki'']] V Republiki Slovaški deluje več staroverskih občin in združenj: * vzhodnoslovanska staroverska občina ''Sveti gaj rodne vere'' (Svätoháj Rodnej Viery); * nitranjska staroverska občina ''Dažbogovi vnuki'' (''Dažbogovi vnuci''), osnovana 21. decembra 2006 v Nitri; * ''Slovanska enakost'' (''Slovanská jednota''), ki združuje tako Slovake, kot tudi Čehe; * združenje ''Rodolesje'' (''Rodolesie'') iz mesta Veľký Krtíš; * združenje ''Bratstvo Perunove sekire'', osnovano leta 2000 in * slovanska staroverska občina ''Perunova Dubrava'' (''Paromova Dúbrava''). Najaktivnejše združenje je ''Perunov krog'' (''Perunov Kruh''), osnovano leta 1997, ki ima podružnice v vseh večjih krajih Slovaške. Na Slovaškem deluje tudi neopoganstvo vedomsko združenje ''Rodni Krog'' (''Rodný kruh''), ki ga vodi glasbenik in filozof Miro Žijarislav Švicki, ki je osnoval internet časopis ''Rodna cesta'' (Rodná Cesta) in glasbeno skupino ''Bytosti''<ref>[http://starisloveni.com/CasopisVeles.html „Велес“, број 3, април 2011, стр. 7 - 11]</ref>. === Južni Slovani === ==== Bolgarija ==== V Bolgariji delujejo staroverska združenja ''Dulo'' (bolg. Общество Дуло), ''Rodna vera'' (bolg. Родна вяра), ''Slovanska kri'' (bolg. Славянска Кръв) v Gabrovu in ''Slovani'' v Šumenu<ref>„ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ “,[http://ateney.ru/bol/bg017.htm ОТНОВО НА ДУНАВСКИЯ БРЯГ ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327025822/http://ateney.ru/bol/bg017.htm |date=2013-03-27 }} Russkiй Meždunarodnый Žurnal „Ateneй“</ref>. ==== Slovenija ==== [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎|thumb|300px|levo|Kolovrat, simbol slovenskih starovercev]] [[Slika:Kip peruna.JPG|thumb|210px|desno|6,6 metrov velik kip Peruna, postavljen v občini Šentjur]] Slovenija je ena redkih držav, kjer je organizirano staroverstvo preživelo do 20. stoletja na zahodu Slovenije<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref> in v [[Bohinj]]u<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref>. Ljudsko izročilo, ki ga je Pavel Medvešček zbral na [[Banjška planota|Banjški planoti]], v [[Posočje|Posočju]], [[Slovenska Istra|Slovenski Istri]] in drugod, kaže, da je bilo organizirano staroverstvo s svojimi svečeniki živo še vse do prve svetovne vojne. Bilo je strogo tajno, saj je krščanstvo staroverce preganjalo, zato so tudi staroverci na zunaj živeli kot kristjani. Zanimanje za staro slovensko religijo se je zopet pojavilo z romantiko v drugi polovici 18. in v 19. stoletju v krogih umetnikov in intelektualcev. Prvi je bil verjetno Anton Feliks Dev, ki je napisal libret za opero Belin leta 1780 v almanahu Pisanice, uglasbil pa jo je kamniški skladatelj Jakob Frančišek Zupan. Alegorično sporočilo opere je naravnano proti tuji nadoblasti in poveličuje slovenstvo. Tri nimfe rodnosti (Ceres, Pomona in Flora) v prispodobi slovenskega naroda, častijo Belina (staroslovanski bog svetlobe - Sonca) in se postavijo po robu “trinogu” Burji (negativni lik v prispodobi nadoblastnika), ki si jih hoče pokoriti<ref>Anton Feliks Dev ali Janez Damascen Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik (* 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786). Glasba opere “Belin” je veljala za izgubljeno vse do leta 2008, ko jo je odkril Milko Bizjak. Glej: http://www.staroverci.si/opera_belin.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205647/http://www.staroverci.si/opera_belin.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Umetniki so v svoja dela vnašali romantično podobo Slovencev in njihove rodne bogove za potrebe narodnobuditeljskega gibanja v času pomladi narodov, npr. ''[[Krst pri Savici]]'' [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Poleg Prešerna sta bila v 19. stoletju pomembna še Anton Aškerc<ref>Anton Aškerc: Perunov žrec, Ljubljanski zvon 1894: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IEY4Q7U5/?query=%27keywords%3dperunov+%C5%BErec%27&pageSize=25 in Knez Volkun</ref> in Anton Hribar <ref>Anton Hribar (1864-1953) napisal epsko pesnitev Knez Ljudevit: http://www.staroverci.si/anton_hribar.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205630/http://www.staroverci.si/anton_hribar.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Mnogi pisatelji so tudi v 20. stoletju vnašali staroverstvo v svoje romane, najbolj znano tako delo je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] roman ''[[Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov]]'', najdaljša slovenska pesnitev, v kateri prav tako dobimo staroverske bogove, pa je Kralj Samo: Epos v desetih spevih<ref>Janko Šanda, ''Kralj Samo: Epos v desetih spevih'', Amalietti & Amalietti, 2011</ref>. Poleg Finžagrja so tudi drugi narodnobuditeljski duhovniki vmeščali slovensko vero v svoja dela, med najbolj znanimi so Anton Aškerc, Davorin Trstenjak<ref>Davorin Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870</ref>, Janko Šanda in Jože Abram, ki je leta 1914 ob 500 letnici poslednjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvoda napisal igro Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom<ref>Jože Abram: Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom. Ljubljana 1914: Tisk Katoliške tiskarne</ref>. Mnogi pisatelji so izdali dela s staroversko vsebino. Poleg omenjenih tudi [[Mimi Malenšek]], [[Oskar Hudales]], [[Matija Prelesnik]], [[Janko Moder]], [[France Bevk]], [[Ivan Sivec]] idr.<ref>Nejc Petrič, ''Rodna vera v slovenskem leposlovju'' [http://staroverci.si/leposl.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085507/http://www.staroverci.si/leposl.html|date=2013-11-05}},7.1. 2010</ref> Kipar Slavo Batista pa je v Cepkih pri Kopru izklesal panteon slovanskih bogov<ref>Vid Avdič Batista, Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji,[http://Simbol%20sončnega%20boga%20v%20slovanski%20mitologiji http://staroverci.si/simbol.html]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Po drugi svetovni vojni je bilo na Ptuju odkrito slovansko staroversko svetišče. Staroslovansko svetišče na Ptujskem gradu so zgradili na razvalinah rimske utrdbe, kastela. Kastel so zgradili sredi šestega stoletja, po porušenju rimskega limesa na Donavi. Datiranja gradnje svetišča se ne da natančno ugotoviti, najverjetneje je iz začetka sedmega stoletja. Pri primerjavi tlorisa svetišča s svetiščem v Arkoni vidimo, da imata oba kvadratno obliko. Ni znano, kateremu bogu je bilo svetišče posvečeno<ref>Korošec J.: Slovansko svetišče na ptujskem gradu. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1948 http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105085305/http://www.staroverci.si/ptujskosvetisce.html |date=2013-11-05 }}</ref><ref>Problem slovanskega svetišča na ptujskem gradu. V Zgodovinski časopis 2-3 / 1948/49. - Zgodovinsko drustvo za Slovenijo, 1950. [Uporabljeno dne 2010-09-28] Dostopno na URL: http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1948-49_STEVILKA_2-3.pdf</ref>. Po letu 1990 je prišlo do večjega raziskovanja slovenske zgodovine in [[etnična religija|etnične religije]]. Prav tako pride do popularizacije in s tem zanimanja za slovensko mitologijo<ref>Marko Osolnik, Andreja Paljevec, [http://Obred%20je%20pogovor%20z%20naravo http://staroverci.si/mediji/misteriji112010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Misteriji, listopad, 2010</ref><ref>Tina Zgonik, [http://Vsi%20smo%20po%20malem%20pogani http://staroverci.si/mediji/Nedelo28032010.pdf]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Anja Avdič Batista, „Daritev pozabljenim bogovom“, Primorske novice, 14. prosinec 2011.</ref>Zanimanje za staroverstvo sprožijo tudi nova arheološka odkritja<ref>Jana Puhar, Andrej Pleterski, [http://sms.zrc-sazu.si/En/SMS8/Andrej_8.html ''„The Stone of Krkavče in Oral Tradition and in the Context of Ritual Landscape Structure“''], Studia Mythologica Slavica 8, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. </ref><ref>Celin, Mateja, [http://www.delo.si/druzba/panorama/slovenj-gradec-v-trikotniku-poganskih-kultnih-tock.html ''„Slovenj Gradec v trikotniku poganskih kultnih točk“''], [http://www.delo.si/ Delo], 18.08.2011. </ref><ref>Andrej Pleterski, [http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu ''„Kačarsko izročilo o tročanu“''], Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem {{sl}}</ref> in igrano-dokumentarni filmi o zadnjem slovenskem staroverstvu<ref>Kastelic H., Sterle J., ''„Med hribi kačjih glav (Videoposnetek)“''], RTV Slovenija, Ljubljana, 2004</ref> <ref>Sterle J., ''„Iskanje slovanskih bogov“'', Dokumentarni TV film, TV Slovenija, Ljubljana</ref><ref>Sterle J., Meško P., [http://tvslo.si/predvajaj/sveta-voda-urocka-dokumentarni-film/ava2.121984888 ''„Sveta voda Uročka“''], dokumentarni film, TV Slovenija, Ljubljana, 2011</ref>. [[Slika:Peter Žmitek - Majolična tasa duhovi se klanjajo Svetovidu.jpg|thumb|[[Peter Žmitek]] - ''Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu'']] Eden prvih slikarjev, ki je slikal slovansko mitologijo je bil [[Peter Žmitek]] <ref>Peter Žmitek, tudi Šmitek (1874-1935) http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205641/http://www.staroverci.si/umetnost_zmitek.html |date=2013-12-21 }}</ref>, ki je leta 1908 naslikal sliko z naslovom Majolična tasa: duhovi se klanjajo Svetovidu. Kasneje po drugi svetovni vojni sta se mitologiji posvetila tudi [[Marijan Amalietti]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.staroverci.si/amalietti.html |title=Slovanski Olimp |accessdate=2013-06-03 |archive-date=2013-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html |url-status=dead }}</ref> in [[Jože Karlovšek]], ki je naslikal okoli petdeset slik na temo slovenske mitologije za svojo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki pa je ostala v rokopisu<ref>Jože Karlovšek (*1900, Šmarjeta, † 1963, Domžale). Glej: http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221205705/http://www.staroverci.si/joze_karlovsek.html |date=2013-12-21 }}</ref>. Danes je aktivnih vedno več umetnikov, akademska slikarja Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško<ref>Slovensko bajeslovje - Slovene mythology http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224234/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html |date=2013-10-22 }}</ref>, [[Pšena Kovačič|Pšenica Kovačič]]<ref>Slovenska mitologija http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224656/http://www.staroverci.si/umetnost-psena-kovacic.html |date=2013-10-22 }}</ref>, Andrejka Čufer pa je oblikovala serijo znamk na temo Slovensko bajeslovje<ref>Slovenska mitologija na znamkah http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html |date=2013-10-22 }}</ref>. Od 1978 obstaja glasbena skupina Trutamora Slovenica: ansambel za arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine . Ansambel odkriva »šamansko obredje naših prednikov na zlatem nosilcu zvoka in obuja zvočno podobo pozabljenega obredovanja naših staroslovanskih in staroslovenskih prednikov, ki so se v duhu še zmogli povezovati s celotnim Stvarstvom in so živeli kozmično zavest ali Kozmos na Zemlji.« Po vzoru skandinavske ter vzhodne metal scene se je med letoma 1995 ter 2000 tudi v Sloveniji za kratek čas oblikovala podzemna black metal scena. Glasbene skupine kot so: Praslovan, Kurent, Črnobog, Triglav ter Hrast so v besedilih opevali staroversko tematiko ter zgodovino Karantanije. Svoj višek je scena dosegla v letu 1998 z izidom kultnega albuma »Baptism at Savica Fall« skupine Noctiferia. Album je bila prva upesnitev že omenjenega Prešernovega dela »Krst pri Savici« (tej različici je leta 2011 sledila pesem ''Krst'' skupine Brezno). S slednjim albumom se v Sloveniji prične black metal žanr širiti tudi med večje množice. V letu 2006 se pojavi metal skupina Temnava, ki je združevala metal s folklorno glasbo ter besedili rodnoverske tematike iz zahodne Slovenije. V letih, ki so sledila so se pojavile tudi prve folk metal skupine kot so Volk, Brezno, Exsilium, Morana in ostali, ki delujejo še dandanes. Od leta 2005 v Sloveniji deluje združenje Slovenski staroverci. Staroverci častijo štiri glavne praznike, solsticija (Božič Svarožič in Kresnik) in ekvinokcija (Jarilo in Mara) ter Velesov in Perunov dan. Leta 2009 so se slovenski staroverci obrnili na ministra za šolstvo in šport z javnim pismom, naj v učne načrte osnovnih in srednjih šol poleg ostalih religij enakovredno umesti tudi edino avtohtono slovensko religijo. Istega leta so organizirali mednarodno konferenco Veče rodne vere na gradu Struga na Dolenjskem, leta 2010 pa so na temo konference izdali zbornik Triglav: religiozni pomen pri Slovanih<ref>Matjaž Anžur, ur., ''Triglav: religiozni pomen pri Slovanih: zbornik prispevkov 6. mednarodne konference Slovanska dediščina, na gradu Struga od 8. do 9. avgusta 2009'', Jutro, 2010.</ref>. Na gradu Struga imajo odprto staroversko sobo, kjer so razstavljena dela slovanskih umetnikov na temo staroverstva. Leta 2011 so v počastitev 70. obletnice [[Dan upora proti okupatorju|upora proti okupatorju]] in 20. obletnici [[dan državnosti|slovenske osamosvojitve]] postavili kip Peruna v občini Šentjur na Štajerskem<ref>[http://www.staroverci.si/zupa-perun_spomenik.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>. V Lokvi na Krasu je bila 29. septembra 2012 na dan obreda v Triglavci predstavljena knjiga "V siju mesečine". V knjigi avtorja Borisa Čok-a je zbrano ustno izročilo rodne vere na tem delu Slovenije. Med novimi religijskimi gibanji v Sloveniji edino združenje Slovenskih starovercev časti rodne bogove<ref>Črnič Aleš, "NOVE RELIGIJE? A MISLITE KRŠČANSTVO?" Sodobno poganstvo na Slovenskem, Etnolog 21 (2011); Aleš Črnič (2012): Na vodnarjevem valu : nova religijska in duhovna gibanja. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV</ref>, po svojem delovanju pa so sorodni ostalim slovanskim starovercem<ref>Шиженский Роман Витальевич, С''овременное славянское язычество (на примере словенской общины «Световид)''</ref>. ==== Srbija ==== Verovanja, obredi in običaji so se med srbskim prebivalstvom ohranili tudi po formalnem sprejemu krščanstva<ref>Петровић Сретен, „Хришћанство и древна словенска религија (Прилог дијалектици Светог у ликовима паганске и хришћанске религије)[http://www.svevlad.org.rs/knjige_files/petrovic_paganstvohristjanstvo.html“]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Јунир, Ниш, 2001.</ref><ref>Ивица Тодоровић, Резултати савремених истраживања народне религије Срба – општи пресек, [http://www.etno-institut.co.rs/GEI/GEI_LVI_1/todorovic_56_1.pdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, Гласник Етнографског института САНУ (свеска 56, бр. 1, стр.53-70), Етнографски институт САНУ, Београд, 2008.</ref><ref>Лозко Гalina, Рідна Віра в Сербії, Пробуджена Енея. Європейський етнорелігійний ренесанс,[http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402135425/http://www.svevlad.org.rs/rodoved_files/lozko_eneja.html|date=2015-04-02}}, Див, Харків, 2006., стр. 192-198</ref>. Skupaj z bojem za neodvisnost in pojavom romantike v 19. stoletju je v [[Srbija|Srbiji]] prišlo do povečanega zanimanja za ljudsko kulturo in običaje. Veliko delo pri zbiranju ljudskega izročila je naredil [[Vuk Stefanović Karadžić]]<ref> Vuk Stefanović Karadžić, ''„Život i običaji naroda srpskoga“'', U nakladi Ane udove V. S. Karadžića, Beč, 1867.</ref><ref>''„Sabrana dela Vuka Karadžića“'', Prosveta - Nolit, Beograd, 1987.</ref> pa tudi drugi, kot sta Miloš Milojević<ref>M. S. Milojević, „Pesme i običaji ukupnog naroda srpskog“, Beograd, tom 1. 1869., tom 2. 1870.</ref> in Jaša Prodanović<ref> Jaša Prodanović, ''„Naša narodna književnost“'', Grafički institut "Narodna misao", Beograd, 1932.</ref>. Na osnovi zbranega ljudskega gradiva in primerjanja gradiva z drugimi slovanskimi ter evropskimi narodi je prišlo do prvih rekonstrukcij slovanske religije<ref>Vasiljev, Spasoje, ''„Slovenska mitologija“'' [http://www.rastko.rs/antropologija/svasiljev-mitologija_c.html], Srbobran.</ref>. V 19. in začetku 20. stoletja so nekateri politiki, kot [[Jaša Tomić]], dobili navdih v stari slovanski religiji. V drugi polovici 20. stoletja so se nekateri pisatelji, pesniki in slikarji v svojih delih naslanjajo na motive slovanskega rodnoverja. Med njimi so Desanka Maksimović (pesniška zbirka ''Letopis Perunovih potomaka''), Vasko Popa (pesniška zbirka ''Vučja so'') in Ljubivoje Jovanović. V začetku 21. stoletja je bilo izdanih mnogo knjig, ki se nanašajo na slovansko religijo<ref>Rastko Kostić, ''„Pad Arkone ili sumrak slovenskog paganizma“'', Atos, Beograd, 2009., str. 179-203</ref><ref>''„Sunce- starešina slovenskog naroda“'', zbornik radova „Konferencije o slovenskom nasleđu“, EEKC „Sfera“, Novi Sad, 2007., str. 98 -103</ref><ref>Milenko Bodirogić, ''„Srpska mitologija“ - „Vile i zmajevi“'', Orfelin izdavaštvo, Novi Sad, 2009</ref><ref>Nenad Gajić, ''„Slovenska mitologija“'', Laguna, Beograd, 2011</ref>. Na pobudo književnika Dragana Jovanovića, enega od podpornikov vrnitve slovanske religije v Srbijo<ref>Dragan Jovanović, „Vraćam se u staroverce“ [http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202150246/http://issuu.com/ekomedija/docs/dragan_jovanovic |date=2014-02-02 }}, intervju, Budimpešta, 16. jul 2009.</ref>, so v vasi Mokra pri Bele Palanke, na mestu Ravnište, na katerega se navezuje mnogo lokalnih legend, postavili kip boga Svetovida <ref>Kumir na Ravništu [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/57/Srbija+danas/913946/Kumir+na+Ravni%C5%A1tu+.html], RTS, 25. jun 2011.</ref>. V nekaterih podeželskih krajih Srbije je prišlo do rekonstrukcije in ponovnega prakticiranja nekaterih obredov slovanske religije<ref>Sanja Radinović, Mirjana Zakić, ''„Cosmological Ideas of Circle and Spiral in Female Initiation Rites - Lazarice and Kraljice - of Southeastern Serbia“'', 39. ICTM World Conference, Vienna, 4-11 July 2007</ref>. V Srbiji so staroverci zbrani okoli treh združenj, ''Svevlad'', ''Glas predaka'' in ''Stari Sloveni''. Stari sloveni izdajajo internetni časopis ''Veles''<ref>Časopis Veles, [http://www.starisloveni.com/CasopisVeles.html]</ref>. ==== Hrvaška ==== [[Slika:Perun_i_Veles.JPG|250px|levo|thumb|Prikaz [[Perun]]а in boga [[Veles (bog)|Veles]]а (v terimorfni podobi), Žrnovnica, [[Hrvaška]], 8. stoletje]] V 19. stoletju je prišlo do povečanega zbiranja ljudskega izročila. Skozi ljudsko izročilo, obrede, običaje in toponime{{#tag:ref|V hrvaški Istri je vrh Perun, pod hribom je vas Voloska, najvišji vrh Dinarov je Troglav, v Dalmaciji pa je hrib Perun.|group=op.}} se je ohranila slovanska predkrščanska religija do današnjih dni<ref> Vukelić Deniver, ''„Pretkršćanski prežici u hrvatskim narodnim tradicijama“'', Hrvatska revija, Broj 4-2010, 30. listopada 2010.</ref><ref>Katičić, R., [http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=112599 ''„Hoditi-roditi. Tragom tekstova jednog praslavenskog obreda plodnosti“''], Studia Ethnologica Croatica, Vol. 1, str. 45-63, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb, [[1989]].</ref><ref>Dragić M., ''„Poetika i povijest hrvatske usmene književnosti“'', str. 24-72, Filozofski fakultet, Sveučilišta u Splitu, Split, [[2007]]2</ref>. Najznačilnejši predstavnik [[panslavizem|panslavizma]] na Hrvaškem v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bil Natko Nodilo, ki je s svojim delom<ref>''„Religija Srba i Hrvata, na glavnoj osnovi pjesama, priča i govora narodnoga“'', Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Razredi filologičko-historički i filosofičko-juridički. 1885.-1890.</ref> spodbudil zanimanje za slovansko staroversko religijo. Pod vplivom njegovega dela, ljudskega izročila in arheoloških dokazov <ref>Marun, Fr. L, [http://dnc.nsk.hr/DataServices/ImageView.aspx?id=0162dc90-5fb1-424e-b643-968e0d22a414 ''„Arkeologički prilozi o religiji poganskih Hrvata“''], Starohrvatska prosvjeta, Godište 3, broj 2, str. 78-83, Hrvatsko starinarsko družtvo u Kninu, Knin, 1897.</ref> so ustvarjali hrvaški umetniki, kot so Ivana Brlić-Mažuranić<ref name="„Priče iz davnine“">[http://dzs.ffzg.unizg.hr/html/Brli2.htm „Priče iz davnine“], [http://www.matica.hr/ Matica hrvatska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110704130027/http://www.matica.hr/ |date=2011-07-04 }}, [[Zagreb]], [[1916]].</ref><ref name="„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“">Marjanić S., ''„Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“'', Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>, Vladimir Nazor <ref name="„Slavenske legende“">„Slavenske legende“, Vladimir Nazor, [[Zadar]], 1900.</ref><ref name="„Živana“">„Živana“, mitički epos u 9 pjesama, Vladimir Nazor, Zadar, 1902.</ref><ref name="„Utva zlatokrila“">„Utva zlatokrila“, romantički ep u 5 pjevanja, Vladimir Nazor, [[Zagreb]], 1916.</ref><ref name="„Arkun“">„Arkun“, Vladimir Nazor, Zagreb, 1920.</ref> in Jakov Gotovac. Po drugi svetovni vojni je bilo zanimanje za staro vero redko, najznačilnejše so izdaje Franja Ledića <ref>Franjo Ledić, ''„Narodna filozofija u poslovicama o vuku“'', Štampano u vlastitoj nakladi, Zagreb, 1960.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi - Tiskara Epoha, Zagreb, 1969.; Franjo Ledić, ''„Mitologija Slavena - Tragom kultova i vjerovanja starih Slavena“'', knjiga 2, Vjesnik , Zagreb, 1970.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Divovski svijet prahistorije. Tragom postanka divovskog mita“'', knjiga 1, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.; Franjo Ledić, ''„Divovske legende - Legende o divovima Slavena“'', knjiga 2, Štampano u vlastitoj nakladi Zagreb, 1973.</ref>. Po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] se je zopet vzbudilo zanimanje za slovansko mitologijo, spodbudila pa so jo arheološka<ref>Ante Milošević, ''„Divine Battle pictured: Visual and iconographic view of the horseman relief from Žrnovnica in Dalmatia“''. Perunovo koplje, Studia Mythologica Slavica, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 2011</ref> in mitološka odkritja Vitomirja Belaja<ref>Šetnja z bogovima, dokumentarni film: [http://www.youtube.com/watch?v=Rf-2IbyDwnI]</ref> in Radovana Katičića<ref>Katičić Radovan, ''Božanski boj: Tragovima svetih pjesama naše pretkršćanske starine''. Zagreb, Mošćenička Draga: Katedra Čakavskog sabora Općine Mošćenička Draga, Odsjek za etnologiju i kulturnu antropologiju Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, 2010</ref>. Zanimanje za mitologijo izkažejo tudi umetniki, npr. Lidija Bajuk<ref>Lidija Bajuk, ''„Kneja - bajkovite priče“'', Mozaik Knjiga d.o.o., 1999; Lidija Bajuk, ''„Kneja - Vilinska šuma“''</ref> ali Mojmir Novaković<ref>Marjanić S., „Književni svetovi sa etnološkom, ekološkom i animalističkom nišom“, Institut za etnologiju i folkloristiku - Zagreb, Narodna umjetnost, 43/2, 2006., str. 163-186</ref>. V Republiki Hrvaški deluje združenje ''Perunova svetinja'' (registrirana 24. aprila 2011 v Lovranu pri Primorsko-goranskoj županiji) in Staroslovanska župa Perunica<ref>Trzezbor Piekutowski, ''Duhovne smernice Staroslovanske Župe Perunica'', [http://staroverci.si/smernice.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630142807/http://www.staroverci.si/smernice.html|date=2012-06-30}}</ref>. ==== Bosna in Hercegovina ==== Staroverci v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] so organizirani v združenju ''Svaroži Krug'', ki deluje v [[Sarajevo|Sarajevu]] in v [[Mostar]]ju <ref>[http://www.depo.ba/vijest/67651 ''„Zapalili Babu Jagu da otjeraju zimu i sve loše iz prethodne godine“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210306162036/https://depo.ba/clanak/67651/zapalili-babu-jagu-da-otjeraju-zimu-i-sve-lose-iz-prethodne-godine |date=2021-03-06 }}, Depo portal, 21.03.2012</ref><ref>[http://www.sarajevo-x.com/vijesti/bih/paljenjem-babe-jage-svarozi-krug-obiljezio-prvi-dan-proljeca/120321107 ''„Paljenjem Babe Jage Svaroži krug obilježio prvi dan proljeća“''], Sarajevo-x, 21.03.2012.</ref>. === Litva in Latvija === [[Slika:Romuva.jpg|thumb|136px|levo|Znak organizacije ''Romuva'']] Baltska stara vera je zelo podobna slovanski stari veri, zato mnogi znanstveniki uporabljajo tudi ime baltoslovanska mitologija{{#tag:ref|Prav tako so si sorodni baltski in slovanski jeziki in mnoga imena bogov, npr. Perun-Perkunas|group=op.}}. Balti so bili zadnji pokristjanjeni narodi v Evropi, zato se je do danes ohranilo izjemno veliko ljudskega izročila, povezanega s predkrščanskim verovanjem. Balti so ponovno odkrili svojo staro vero z nacionalnim prebujenjem. V začetku 20. stoletja so Balti še vedno praznovali stare običaje, pomešane s krščanstvom. V [[Litva|Litvi]] deluje staroverska organizacija ''Romuva''<ref>Jonas Trinkūnas, Baltic Religion Today, Senovės baltų religinė bendrija, Vilnius,2011</ref>. Ime je sposojeno od enega zadnjih evropskih svetišč stare vere. ''Romuva'' ima svoje podružnice tudi na [[Norveška|Norveškem]], v Kanadi, ZDA, [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Eden od ustanoviteljev ''Romuve'' je bil filozof Wilhelm Storost z umetniškim imenom Vilius Storostas-Vydūnas. Leta 1911 je začel baltsko staroverstvo organizirati Domas Šidlauskas-Visuomis. Ideja ''Romuve'' ni umrla niti pod sovjetsko okupacijo, ko je bilo mnogo starovercev deportiranih v [[Sibirija|sibirske]] [[gulag]]e. Jonas Trinkūnas je bil eden od ustanoviteljev organizacije ''Vilnius Ethnological Ramuva'', ki je leta 1967 prvič organizirala ljudska praznovanja staroverskih praznikov. Leta 1971 so Sovjeti prekinili njihovo delovanje, ponovno pa so se organizirali leta 1988, ko je začela slabeti sovjetska moč. 1996 je postala ''[[Romuva (religija)|Romuva]]'' uradno priznana religija v Litvi. Jonas Trinkūnas je poleg vodje ''Romuva'' tudi vodja Evropskega kongresa etničnih religij. Kongres je bil večkrat organiziran v Litvi, kjer se nahaja tudi sedež. V Litvi deluje tudi slovanska rodnoverska občina ''Zveza Ljutiča'' (Союз Лютичей), ki je članica Zveze slovanskih občin slovanske rodne vere iz Rusije (Союз Славянских Общин Славянской Родной Веры). V Latviji deluje staroverska organizacija ''Maras loks'', ki je prav tako članica Evropskega kongresa etničnih religij, leta 2007 pa je gostila tudi kongres v Latviji. Svojo religijo imenujejo ''Dievturiba''. == Slovanska rodnoverna [[veča]] == Rodnoverna slovanska [[veča]] je svetovalno, panslovansko neformalno združenje, v katerem se zbirajo predstavniki staroverskih organizacij iz [[Rusija|Rusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bolgarija|Bolgarije]], [[Srbija|Srbije]], [[Češka|Češke]], [[Slovenija|Slovenije]] in [[Slovaška|Slovaške]]. Veče se sestaja enkrat letno, vsako leto v drugi slovanski državi. Do sedaj se je sestalo osem staroverskih več v: * [[Kijev]]u (Ukrajina, 2003), * Kobrinu (Belorusija, 2004), * Kalugi (Rusija, 2005), * [[Ščečin]]u (Poljska, 2006), * Beogradu (Srbija, 2007), * gradu Struga na Dolenjskem (Slovenija, 2009), * Kijevu (Ukrajina, 2010), * [[Sankt Peterburg]]u (Rusija, 2011), * Wrocławu (Poljska, 2012), * Užgorodu (Ukrajina, 2013), * Mošćenicah (Hrvaška, 2014), * Ljubljani (Slovenija, 2015). Sklepi in obvestila veča imajo svetovalno vlogo in niso obvezujoča za staroverske organizacije. Časopis Staroverskega slovanskega veča ''„Slava!“'' izhaja v [[ruščina|ruskem]], [[ukrajinščina|ukrajinskem]], srbskem, češkem, slovaškem in [[poljščina|poljskem]] jeziku. == Evropski kongres etničnih religij == [[Slika:WCERlogo.gif|thumb|220px|desno|Znak Evropskega kongresa etničnih religij]] Nekatere slovanske staroverske organizacije se združujejo tudi v Evropski kongres etničnih religij (European Congress of Ethnic Religions - ECER). Kongres je bil ustanovljen pod imenom Svetovni kongres etničnih religij, kasneje pa se je preimenoval zaradi nezanimanja neevropskih narodov. Kongres je organizacija, ki je zasnovana s ciljem povezovati avtohtone etnične religije v Evropi. Kongres je bil ustanovljen leta 1998 v [[Litva|Litvi]], zadnji evropski državi, ki se je upirala krščanstvu. Ustanovitelji so bili iz 16. držav s treh celin (Amerike, Evrope in Azije). Slovanski podpisniki ustanovne deklaracije so bili iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Belarusije in Češke. Pod izrazom etnične religije razumejo religijo, duhovnost in [[kozmologija|kozmologijo]], ki je trdno vsidrana v določeno ljudsko tradicijo. Sem ne spadajo moderni kulti in ideologije, niti sinkretizmi neopoganstva. Kongresi: * Vilna (1998) * Telsiai (1999) * Bradesiai (2000) * Vilna (2001) * Vilna (2002) * Vilna (2003) »Global Initiatives for Ethnic Cultures and Religions«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-05 |archive-date=2011-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111207223359/http://www.slavya.ru/wcer/cong03/cong03.htm |url-status=dead }}</ref> * Atene (2004) »The High Values Of The Pre-Christian Ethnic Traditions and Religions« * Antwerpen (2005) »Spirituality and Tradition in an Anti-Traditional World« * Jaipur (2006) »Spirituality Beyond Religions « * Latvija (2007) »The Spirit Will See New Light in the Turn of Ages«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2016-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161217223223/http://www.marasloks.lv/public/?id=18&ln=en |url-status=dead }}</ref> * Poljska (2008) »Ethnic religions in the modern Europe« <ref>{{Navedi splet |url=http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |title=arhivska kopija |accessdate=2012-04-01 |archive-date=2014-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140917033701/http://www.marasloks.lv/public/?id=122&ln=lv |url-status=dead }}</ref> * Nagpur (2009) »Renaissance of Ancient Tradition: Challanges and Soulution«<ref>[http://www.marasloks.lv/public/?id=130&ln=en]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> * Bologna (2010) »Ethics in Contemporary World« * Odense (2012) »What can Europe give to us, what can we give to Europe?«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ecer2012.dk/ |title=ECER 2012 |accessdate=2012-04-13 |archive-date=2012-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421171835/http://www.ecer2012.dk/ |url-status=dead }}</ref> * Vilna (2013) == Ideologija in politična usmerjenost == Velika večina starovercev je panslavistov, rodoljubov in domoljubov<ref>[http://Program%20strategije%20razvoja%20slovanske%20rodne%20vere http://staroverci.si/strategija.html]{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (VІІ. Slovansko Veče rodne vere/Kijev, 29. 5. 2010/)</ref><ref name="#1"/>. Zaradi narave njihovega religioznega pogleda na svet jim je blizu [[ekologija]], znotraj tega pa predvsem [[globinska ekologija]] <ref> [http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Ecology]</ref><ref>Arne Naess: ''Ecology, community and lifestyle : outline of an ecosophy''. - Cambridge University Press, 1991</ref>. Politična usmerjenost je zelo raznolika in pokriva skoraj celoten spekter političnih idej, od levice, preko sredine do desnice <ref>Aitamurto, K., „Russian Rodnoverie - Negotiating Individual Traditionalism“, Aleksanteri Institute, University of Helsinki, The 2007 International Conference, Bordeaux, France.</ref>. Večino predstavljajo zmerne struje, pri čemer organizacije in združenja slovanskih starovercev praviloma niso politično angažirane. Večina organizacij slovanskega staroverstva obsoja [[fašizem]], [[neonacizem]] in ideologijo ekstremne desnice<ref>[http://triglav.ru/zayavlenie.doc ''„О подменах понятий в языке и истории славян и о псевдоязычестве“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110919222220/http://triglav.ru/zayavlenie.doc |date=2011-09-19 }}, Официальное заявление Круга Языческой Традиции и Союза Славянских Общин Славянской Родной Веры, 25.12.2009.</ref><ref>Безверхий В. Н., ''„Фашизм - это русофобия“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 7-10</ref><ref>Федосов В. К., ''„Адепты русофобии: от Герцля до Горбачёва“'', Ярь, №2(10), Санкт-Петербург, 2006., стр. 11</ref>{{#tag:ref|Še posebej nasprotujejo fašizmu in nacizmu, saj je večina starovercev panslovansko usmerjenih in menijo, da so bili ravno Slovani največje žrtve naci-fašizma med drugo svetovno vojno. Nekateri to imenujejo tudi genocid nad Slovani.|group=op.}}. Mnogi slovanski staroverci tudi nasprotujejo sedanji tržno-kapitalistični politični ureditvi in podpirajo alternativne načine samoorganiziranja, kar jih približuje [[anarhizem|anarhizmu]]. Podpirajo lokalno ekološko pridelano hrano in tradicionalen način samooskrbe. Marginalne skupine starovercev, v glavnem mladina, simpatizira z ekstremistično ideologijo skrajne desnice, kot je neonacizem, [[šovinizem]], [[antisemitizem]] in [[ksenofobija]] <ref>''„Удар Русских Богов“'', Истархов Владимир Алексеевич, Институт экономики и связи с общественностью, [[Москва]], [[2000]].</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.interfax-religion.ru/?act=news&div=29320|title=Архангельская прокуратура признала экстремистской книгу Истархова „Удар русских богов“|publisher=[[Интерфакс]]|date = 20. 3. 2009}}</ref><ref name="Неоязычество и национализм." /><ref name="Неоязычество на просторах Евразии." />. Vse slovanske staroverske organizacije podpirajo suverenost, integriteto in teritorialno celovitost svoje države. == Slovansko staroverstvo in umetnost == Povečano zanimanje za mnogobožansko slovansko religijo se je pojavilo v umetniških krogih v času od konca 18. do začetka 19. stoletja. Kljub razmeroma majhnemu številu slovanskih starovercev so umetniška dela na temo slovanskega staroverstva puščala opazno sled. Na temo slovanske religije so ustvarjajo tudi mnogi umetniki, ki so bili po verski pripadnosti druge veroizpovedi. === Slikarstvo in kiparstvo === [[Slika:Morana & Vesna.jpg|230px|desno|thumb|''[[Morana]] in [[Vesna]]'', delo Ivane Režek]] Z nacionalnim preporodom Slovanov v 19. stoletju je prišlo do povečanja staroverskih motivov tudi v slikarstvu. V slovanskem svetu so nastajala umetniška dela, ki so vsebovala religiozno tematiko, vezano na staroverstvo. V Rusiji se pojavilo veliko umetnikov, ki so se ukvarjali z motivom slovanske kulture, od katerih so najbolj znani [[Ilja Jefimovič Repin|Ilja Repin]], [[Ivan Bilibin]], [[Viktor Vasnecov]], [[Nikolaj Rerih]] in Čeh [[Alfons Muha]]. V 20. stoletju so se te tematike lotevali številni slikarji in kiparji<ref>Г. С. Лозко, П. В. Тулаев, ''„Родные Боги в творчестве славянских художников“'', Слава, Москва, [[2008]]</ref>. Nekateri izmed njih: Stanislav Šukalski, Marjan Vavženjecki, Marjan Konarski, Norbert Strasberg, Vaclav Boratinjski, Franćišek Fronček, Ježi Baranovski, Stanislav Gliva, Stefan Žehovski, Stanislav Karvovski, Ježi Kovalski in drugi člani ''Plemena rogatega srca'', Zofia Stryjeńska<ref>Stryjeńska, Zofia (1891-1974): Poland in the classroom [http://info-poland.buffalo.edu/web/arts_culture/painting/painters/Stryjenska/bozki/link.shtml]</ref>, Albin Polašek, Konstantin Vasiljev, Viktor Križanivski, Vsevolod Ivanov<ref>{{Navedi splet |url=http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |title=Intervju z Vsevolodom Ivanovom v rusščini |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2011-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111210022512/http://slavput.ru/said-and-done/personalia/Ivanov/ |url-status=dead }}</ref><ref>"''Русь Ведическая в творчестве В. Б. Иванова''", Шахов А.В., Журнал "'''Ведическая культура'''" №13</ref>, Olga Nagornaja, Nikolaj Fomin, Boris Oljšanski, Viktor Koroljkov, Andrej Klimenko, Dragan Bosnić<ref>[http://www.svevlad.org.rs/slike_files/likovna/bosnic.html Драган Боснић - Стрип као израз родољубља]</ref>, <ref>Sandra Jovanović, [http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm ''izložba „Slovenska mitologija“''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111208232959/http://www.sandrajovanovic.com/izlozba.htm |date=2011-12-08 }}</ref>, Rastko Ćirić, Ljubivoje Jovanović, Momir Janković, Marko Mamić<ref>Владета Јеротић, Ђорђе Кадијевић, Петар Петровић, Никола Кусовац, Бане Јовановић, ''„Марко Мамић Маша - Словенски богови и божанства - рељефи у дрвету“'', Музеј Војводине, [[Нови Сад]], децембар [[2002]].</ref>, Jovan Petronijević<ref>Jovan Petronijević: Staroverski šah, [http://staroverci.si/umetnost-petronijevic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Aleks Fantalov <ref>{{Navedi splet |url=http://fantalov.tripod.com/ |title=Alex Fantalov |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2013-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401120217/http://fantalov.tripod.com/ |url-status=dead }}</ref>,Kris Vervimp<ref>[http://www.myspace.com/krisverwimp/photos/50636623#{%22ImageId%22%3A11165469} Arkona - illustrations, Kris Verwimp]</ref>, Radosav Ćirković, Ivana Režek, Snežana Šestović, Vuk Ljubisavljević, Tomaš Lah<ref>Tomasz Lach, [http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html Słowiańskie opowieści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120120232003/http://tomaszlach.gigaprojekt.pl/fotografia/slowianie.html |date=2012-01-20 }}</ref> in še mnogi drugi. V Sloveniji so slovansko mitologijo vnašali v svojo dela Andrejka Čufer<ref>Slovenska mitologija na znamkah, [http://staroverci.si/umetnost-znamke.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224715/http://www.staroverci.si/umetnost-znamke.html|date=2013-10-22}}</ref>, Irena Urankar <ref>{{Navedi splet |url=http://staroverci.si/umetnost-urankar.html |title=Irena Urankar |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2012-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120705012844/http://www.staroverci.si/umetnost-urankar.html |url-status=dead }}</ref>, Slavo Batista <ref>Vid Avdič Batista: Simbol sončnega boga v slovanski mitologiji, [http://staroverci.si/simbol.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105084945/http://www.staroverci.si/simbol.html|date=2013-11-05}}</ref>, Igor Šivec <ref>[http://staroverci.si/sivec-slikarstvo.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, akademska slikarja Kristofer Bogdan Meško in Irena Gašperšič<ref>Akademska slikarja - Academic artists: Irena Gašperšič in Kristofer Bogdan Meško: Slovensko bajeslovje - Slovene mythology [http://staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630164733/http://www.staroverci.si/slovensko_bajeslovje.html|date=2012-06-30}}</ref>, Marjan Amalietti <ref>Slovanski olimp [http://staroverci.si/amalietti.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131022224158/http://www.staroverci.si/amalietti.html|date=2013-10-22}}</ref>, Ana Belčič<ref>[http://staroverci.si/belcic.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, Gregor Koželj<ref>[http://staroverci.si/kozelj.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> in še mnogi drugi. === Film === Tema slovanske kulture in staroverstva je predstavljena v filmih, kot je ''[[Morana (film)|Morana]]'' (1993), ''Mokoš'' (2000){{#tag:ref|Slovenski film ''Mokuš'' uradno ni nikoli izšel, čeprav je bil posnet in predstavljen. Režiser filma je Andrej Mlakar. ''Mokoš'' je posnet po romanu ''Ki jo je megla prinesla'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] (Prešernova družba 1993), kritike pa so bile različne, tako pozitivne kot tudi negativne. Film velja za ljubezensko dramo, čeprav so nekateri deli prej bližje grozljivki in groteskni drami.|group=op.}}, Združitev v zaflaški (KUD Cerkno, 2003){{#tag:ref|Amaterski film ''Združitev v zaflaški'' je humoristična parodija na [[France Prešeren|Prešernov]] ''[[Krst pri Savici]]'', [http://www.kudcerkno.si/index.php/zaflaska-kud-cerkno.html], Scenarij: Matija Čuk|group=op.}} in več igrano-dokumentarnih filmih Jadrana Strleta: ''Iskanje slovanskih bogov'', ''Med hribi kačjih glav'', ''Poganjski ogenj'', ''Jelenk-sveta gora starovercev'' in ''Sveta voda Uročka'' {{#tag:ref|Nekateri med njimi dostopni na spletu: [http://staroverci.si/filmi-domaci.html]|group=op.}}. V tujini so filmi o slovanski kulturi in staroverstvu bolj popularni in zaradi tega tudi bolj množični: Knez Vladimir (rus. Kнязь Владимир), ''Poganska kraljica'' (češ. Pohanska kraljica)<ref>Dostopen tudi na: [http://staroverci.si/filmi-tuji.html]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>, ''Sadko'', ''Vij'' (rus. Вий), ''Ruslan in Ljudmila'' (1915; 1972) (rus. Руслан и Людмила), ''Vij - Povratak'' (rus. Вий. Возвращение), ''Stara Rusija'' (rus. Русь Изначальная), ''Finist - svetli soko'' (rus. Финист — Ясный Сокол), ''Gnezdo'' (polj. Gniazdo), ''Stara basen - Ko je Sonce bilo še bog'' (polj. Stara basn. Kiedy slonce bylo bogiem), ''Zahar Berkut'', ''Tam na nepoznanih poteh'' (rus. Там на неведомых дорожках), ''Volkodlav iz roda Sivih psov'' (rus. Волкодав из рода Серых Псов), ''Mladi Volkodlav'' (rus. Молодой Волкодав), ''Sveto mesto'', ''Rusiči''. === Glasba === [[Slika:Svantevit-Statue.jpg|thumb|levo|Kip boga [[Svetovid]]a nа otoku Rujen v Nemčiji, kjer je bilo dokumentirano svetišče]] Motive slovanskega staroverstva dobimo v vseh glasbenih žanrih. Med njimi dobimo tako klasične izvajalce, kot je [[Peter Iljič Čajkovski]] (balet ''[[Labodje jezero]]''), [[Dvoržak|Antonin Dvoržak]] (opera ''[[Rusalka]]''), [[Bedřich Smetana]] (simfonijske pesmi ''[[Moja domovina]]'' (češ. Má vlast, opera ''[[Libuša]]'', [[Nikolaj Rimski-Korsakov]] (opere ''Sneguljčica'', ''Nesmrtni kaščej'' in ''Zlati petelin'' ter simfonija ''Sadko''), [[Mihail Ivanovič Glinka]] (opera ''Ruslan in Ljudmila'') in [[Igor Stravinski]] (baleti ''Žar-ptica'' in ''Posvečenje poletja''), Jakov Gotovac (narodni obred ''Koleda'' in romantična narodna opera ''Morana''). Prav tako pa je mnogo izvajalcev tudi znotraj modernih žanrov etno glasbe, [[metal]]a, [[rock]]a in [[elektronska glasba|elektronske glasbe]], kot so: * Rusija: Arkon, Vedan Kolod (rus. Веда́нЪ Коло́дЪ), Vetar vod“ (rus. Ветер Воды ), Vukodlak (rus. Волколак), Gromovnik, Veleslava, Alkonost, Inje (rus. Изморозь), Kalevala, Ivan Kupala, Temnozor (rus. Темнозорь), Utvrda (rus. Твердь), Nikolaj Jemeljin, Mlin (rus. Мельница), Mlada Vasnecova, Boris Bazurov, Duhovi predaka (rus. Духи Предков), Izvan (rus. Опричь), Ruslan Morozovski, Rodovest, Bojan Živosil, Skolot, Bunar (rus. Крыница), Alatir (rus. Алатырь), Svarga; * Belorusija: Apraksija * Ukrajina: Drukdh, Hrast Bukva (ukr. Дуб Бук), K Rodu (ukr. К рода), Hamalija (ukr. Гамалiя), Božiči (ukr. Божичі) * Poljska: Slavland, Jar, Wojnar, Čast, Perun (polj. Piorun), Radogost, Światogor, Archandrja, Percival, Żywiołak, Ludola, Stworz, Varvarska Pomeranija * Češka: Tihi tok bezbožne elegije, Tomáš Dvořák, Tomáš Kočko, Vesna * Slovaška: Žiarislav a Bytosti * Hrvaška: Slavogorje, Svarica, Kult Perunov, Drvo života, Voloh, Kries, Stribog, Oganj * Srbija: Svarun, Ognjena kočija, Navrog, Svetlana Stević-Vukosavljević * Slovenija: Eleonora in Leonhard, Temnozora, Temnava, Brezno * Kanada: Haiduk === Leposlovje === Slovenski pisatelji so pogosto vnašali staroverske bogove v svoja literarna dela. Najodmevnejše in najbolj poznano je [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjevo]] delo ''Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov''. Največ Slovencev se je ravno preko tega dela spoznalo s staroslovanskimi bogovi. Drugi bolj odmevni pisatelji so še [[Janko Moder]] (''Sveta zemlja: kronika slovenskega rodu''), [[Ivan Sivec]] (''Saga o Karantaniji'' v treh delih), [[France Bevk]] (''Umirajoči bog Triglav''), [[Vinko Pšlak]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/148192 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-03-30 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014943/http://www.delo.si/clanek/148192 |url-status=dead }}</ref> (''Krst na Auvi'') in še mnogi drugi. Med zadnjimi leposlovnimi deli na to temo je knjiga V. Zavodnika ''Skrivnostne podobe raja''. Katoliški duhovnik [[Janko Šanda]] je napisal najdaljšo slovensko pesnitev ''Kralj samo: epos v desetih spevih'', v katero je vključil mnoge staroverske bogove. Rodno vero dobimo tudi v klasičnih delih Puškina (''Ruslan in Ljudmila''), [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Alekseja Tolstoja]], [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]], Milovana Glišića, Rastka Petrovića (roman ''Burleska gospoda Peruna boga groma''), Adama Mickjeviča, Vladimira Hlebnjikova, Sergeja Gorodeckog, Vanjka Ponjavića (roman ''Otroci boginje mati Slave'') in še pri mnogih drugih avtorjih, ki niso prevedeni v slovenski jezik. === Računalniške igre === Na temo slovanske rodne vere je bilo izdanih tudi več računalniških iger, kot je ''Knez-legenda gozdne države'' (rus. Князь: Легенды Лесной страны; angl. Konung: Legends of the North) iz leta 1999 (dodatek ''Knez 2'' je izšel 29. januarja 2003), ''Svarog - rodnoverski vojak'' (rus. Сварог - Языческие войны; izšel 15. aprila 2004). Prav tako obstaja serija računalniških igric o avanturah ruskih narodnih junakov: ''Aljoša Popovič in Zmaj Tugarin'' (rus. Алеша Попович и Тугарин Змей), ''Car Ivan in sivi volk'' (rus. Иван Царевич и Серый Волк, 2011) in ''Trije junaki in kraljica Šamahanskaja'' (rus. Три Богатыря и Шамаханская царица). == Glej tudi == * [[Slovenska mitologija]] * [[Slovanska mitologija]] * [[Etnična religija]] == Opombe == <references group="op."/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Slavic Native Faith}} * [http://www.staroverci.si/ Slovenski Staroverci] {{ikona jezika|sl|slovenščini}} * [http://alatyr.org.ua/ Родове Вогнище Рідної Православної Віри] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.oru.org.ua// Об’єднання рідновірів України] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://alatyr.org.ua Сайт громади Джерело Життя] {{ikona jezika|uk|ukrajinščini}} * [http://www.rodnovery.ru/ Союз славянских общин славянской родной веры] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.velesovkrug.ru Велесов Круг] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Родна вяра] {{ikona jezika|ru|ruščini}} * [http://www.rodzimawiara.pl/ Słowiańska Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.rodzimawiara.org.pl/ Rodzima Wiara] {{ikona jezika|pl|poljščini}} * [http://www.svatohaj.sk/ Svätoháj Rodnej Viery] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.krugperuna.org/ Perunov Kruh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111213074419/http://www.krugperuna.org/ |date=2011-12-13 }} {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://www.dazbogovivnuci.estranky.sk/ Dažbogovi vnuci] {{ikona jezika|sk|slovaščini}} * [http://rodnavira.cz Společenství Rodná víra] {{ikona jezika|cs|češčini}} * [http://www.svevlad.org.rs/ Svevlad] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.glaspredaka.info/ Glas predaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224005835/http://www.glaspredaka.info/ |date=2012-02-24 }} {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.starisloveni.com/ Stari Sloveni] {{ikona jezika|sr|srbščini}} * [http://www.perunovasvetinja.tk/ Perunova Svetinja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190715172616/http://www.perunovasvetinja.tk/ |date=2019-07-15 }} {{ikona jezika|hr|hrvaščini}} * [http://rodna-vjara.narod.ru/ Bolgarska Родна вяра] {{ikona jezika|bg|bolgarščini}} * [http://www.svarozikrug.weebly.com/ Svaroži Krug] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426071345/http://svarozikrug.weebly.com/ |date=2012-04-26 }} {{ikona jezika|bs|bosanščini}} * [http://ecer-org.eu/ Evropski kongres etničnih religij] {{ikona jezika|en|angleščini}} * [http://www.romuva.lt/ Romuva] {{ikona jezika|lt|litovščini}} * [http://www.marasloks.lv/ Māras loks] {{ikona jezika|lv|latviščini}} {{Slovanska mitologija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Slovanska mitologija]] 49lbki57xu5868uyia8fyfz6ua4trlj 0 332385 6676293 6652418 2026-05-16T05:19:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Shania Twain | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = solo_singer | birth_name = Eilleen Regina Edwards | alias = Eilleen Twain <small>(1967–1992)</small> | origin = [[Ontario|Timmins, Ontario]], [[Kanada]] | genre = [[Country]], [[country pop]], [[rock|country rock]] | years_active = 1993 - danes | occupation = <!-- Wikidata --> | associated_acts = | label = Mercury Nashville | website = <!-- Wikidata --> }} '''Shania Twain''', <small>[[red Kanade|OC]]</small> ([šanája tu̯êjn], {{IPA|en|ʃəˌnaɪ.ə ˈtweɪn|full}}; rojena kot '''Eilleen Regina Edwards'''), [[Kanadčani|kanadska]] [[country]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]] in [[televizija|televizijska osebnost]], * [[28. avgust]] [[1965]], [[Ontario|Windsor, Ontario]], [[Kanada]]. Shania Twain je zaslovela s svojim [[glasbeni album|glasbenim albumom]] ''[[The Woman in Me (album, Shania Twain)|The Woman in Me]]'' (1995), njen album ''[[Come On Over (album, Shania Twain)|Come On Over]]'', izdan leta 1997, pa je postal najbolje prodajani album katerega koli glasbenega žanra ženske izvajalke vseh časov in najbolje prodajani country album vseh časov. Samo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je prodal več kot 40 milijonov izvodov in tako tam postal deveti najbolje prodajan album.<ref name=News124>{{Citation|last=Twain|first=Shania|title=Založba Atria Books podpiše pogodbo za spomine Shanie Twain|publisher=Uradna spletna stran Shanie Twain|url=http://www.shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=124&sectionID=1|accessdate=19. januar 2011|archive-date=2010-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20101220063118/http://shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=124&sectionID=1|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Novembra 2002 je izdala svoj četrti glasbeni album ''[[Up! (album)|Up!]]'', ki je do danes po svetu prodal več kot 20 milijonov izvodov.<ref name="News124" /> Shania Twain je za svoje delo prejela pet [[grammy]]jev in sedemindvajset nagrad za tekstopisce BMI.<ref name="News124" /> Trije od njenih albumov so prejeli diamantno certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA) za uspešno prodajo v Združenih državah Amerike in je takoj za [[Céline Dion]] druga najbolje prodajana kanadska izvajalka s tremi albumi z diamantnimi certifikacijami s strani organizacije Canadian Recording Industry Association (CRIA) za uspešno prodajo v Kanadi. Včasih jo mediji imenujejo za »kraljico country popa«,<ref>{{navedi novice|last=Gordinier|first=Jeff|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,386430,00.html|title=Shania Twain v solzah ne verjame &#124; Novice|publisher=EW.com|date=8. november 2002|accessdate=4. marec 2011|archive-date=2011-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110925112009/http://www.ew.com/ew/article/0,,386430,00.html|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925112009/http://www.ew.com/ew/article/0,,386430,00.html |date=2011-09-25 }}</ref> saj je po svetu prodala več kot 75 milijonov izvodov albumov<ref name="News124" /> in je tako po podatkih Nielsen SoundScana deseta najbolje prodajana glasbenica od začetka njihovega delovanja.<ref name="Ref_b">{{Citation|url=http://www.roadrunnerrecords.com/Blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=94296|title=BLABBERMOUTH.NET&nbsp;— METALLICA med najbolje prodajanimi izvajalci SOUNDSCAN-ove ere|publisher=Roadrunnerrecords.com|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Zasedla je dvainsedemdeseto mesto na ''Billboardovem'' seznamu »Ustvarjalcev desetletja« (2000–2010).<ref name="Ref_c">{{Citation|url=http://www.billboard.com/#/charts-decade-end/artists-of-the-decade?year=2009&begin=71&order=position|title=Billboard Charts|publisher=Billboard.com|accessdate=2013-08-07}} {{ikona en}}</ref> Pred kratkim je pričela z lastno televizijsko serijo, ''Why Not? with Shania Twain'', ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajala na kanalu OWN 8. maja 2011. 2. junija 2011 je prejela svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]]. == Zgodnje življenje == [[Slika:Shania Twain Dr. in Timmins, Ontario.jpg|thumb|upright|left|Ulica, poimenovana po Shanii Twain, v Timminsu, mestu, kjer je odrasla]] Shania Twain se je rodila kot '''Eilleen Regina Edwards''' v [[Ontario|Windsorju, Ontario]], [[Kanada]]. Njena starša, Sharon (rojena Morrison) in Clarence Edwards, sta se ločila, ko je bila stara dve leti in skupaj z mamo ter sestrama Jill in Carrie Ann se je po ločitvi preselila v Timmins, Ontario. Njena mama se je nato poročila z Jerryjem Twainom, potomcem plemena Ojibwa, s katerim je imela še enega sina, Marka. Ko je Jerry Twain Eilleen in njene sestre tudi uradno posvojil, so dekleta spremenila svoj priimek. Kmalu po Markovem rojstvu je družina Twain posvojila še enega dojenčka, Jerryjevega nečaka Darryla, saj je njegova mama umrla. Zaradi njenega priimka so mnogi menili, da ima Shania Twain korenine plemena Ojibwa, a je ona sama v enem izmed intervjujev dejala, da je bil njen oče potomec indijanskega plemena Cree.<ref name=youtube>{{Citation|url=http://uk.youtube.com/watch?v=qY5T83wF3zA|title=YouTube&nbsp;— Intervju (Tore På Sporet, Norveška)|publisher=Uk.youtube.com|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Njen dedek po materini strani je potomec Zacharieja Cloutierja, enega izmed prvih francoskih priseljencev v Kanado, katerega bolj znani potomci naj bi bili tudi [[Madonna]], [[Avril Lavigne]], [[Angelina Jolie]], [[Hillary Rodham Clinton]], [[Camilla, vojvodinja Cornwallska]] in [[Beyoncé Knowles]].<ref name="Ref_d">{{navedi splet|url=http://www.perche-quebec.com/files/loiseauHTML/menu/home_en.htm|title=Korenine Madonne, Celine Dion, Hillary Clinton in Camille, njene kraljeve visokosti, vojvodinje Cornwallske - vse so sestrične!|publisher=Perche-quebec.com|accessdate=23. februar 2011|archive-date=2011-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110220215928/http://www.perche-quebec.com/files/loiseauHTML/menu/home_en.htm|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110220215928/http://www.perche-quebec.com/files/loiseauHTML/menu/home_en.htm |date=2011-02-20 }}</ref> Njena babica po materini strani, Eileen Pearce, se je v Kanado preselila iz Newbridgea, Kildare, [[Irska]]. {{quote box|width=30%|quote=»Moja najgloblja strast je bila glasba in ta mi je pomagala. Bili so trenutki, ko sem si rekla preprosto: 'Sovražim to'. Sovražila sem bare in pijance. A oboževala sem glasbo in tako sem preživela.«|source=Shania Twain o svojem delu v barih<ref name="Ref_i">{{Harvnb|Eggar|2005|p=41}} {{ikona en}}</ref>}} Otroštvo Eilleen Twain v Timminsu je bilo težko. Plači njenih staršev sta bili zelo nizki in gospodinjstvu je pogosto primanjkovalo hrane. Eilleen svoje situacije ni zaupala šolskim oblastem, saj se je bala, da bi družina tako lahko razpadla. V odmaknjeni skupnosti se je naučila loviti in sekati drva. Zakon Sharon in Jerryja Twaina je bil nestabilen in že od majhnih nog je bila Eilleen priča nasilnim prepirom med njima. Sharon se je borila z napadi depresije. Poleti leta 1979, ko je bil Jerry v službi, se je Sharon na Eilleenino prigovarjanje skupaj s svojimi otroki zapeljala do zavetišča za brezdomce 684 kilometrov južno od Toronta in tam prosila za pomoč.<ref name="Ref_f">Intervju s Shanio Twain januarja 2005 za revijo ''Readers Digest'' {{ikona en}}</ref> Leta 1981 se je skupaj z otroki vrnila k Jerryju. V Timminsu je Eilleen Twain pričela prepevati v barih, da bi zaslužila. Za njeno delo, ki je pogosto trajalo do polnoči ali enih oziroma dokler so v baru še stregli, so ji po navadi plačali po dvajset [[kanadski dolar|kanadskih dolarjev]]. Čeprav ji njeno delo v barih ni bilo všeč, je Shania Twain kasneje dejala, da je bila to zanjo neke vrste šola petja.<ref name="Ref_h">[http://www.shaniaforums.com/archive/index.php/t-34295.html Intervju s Shanio Twain] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071112051039/http://www.shaniaforums.com/archive/index.php/t-34295.html |date=2007-11-12 }}. ''Today with Des and Mel''. ITV Productions {{ikona en}}</ref> Svoji prvi pesmi, »Is Love a Rose« in »Just Like the Storybooks«, pravljici v rimah, je napisala pri desetih letih.<ref name="Eggar 2005 p=51">{{Harvnb|Eggar|2005|p=51}} {{ikona en}}</ref> Dejala je, da se ji je zdelo ustvarjanje in pisanje pesmi »precej drugačno od petja in zame je takoj postalo pomembno«.<ref name="Eggar 2005 p=51" /> V zgodnjih osemdesetih je Eilleen Twain nekaj časa delala v gozdarskem poslu svojega očeta v severnem Ontariu, kjer je delalo petinsedemdeset članov plemen Ojibwe in Cree. Čeprav je bilo delo zahtevno, plača pa nizka, je o tem kasneje dejala: {{Navedek|Oboževala sem tisto delo. Ni me strah mojega lastnega okolja in fizičnega, težkega dela. Bila sem zelo močna, na dan sem prehodila več milj in nosila težke dele dreves. Nisem imela šampona, mila, deozoranta ali ličil, ničesar z vonjem; kopati sem se morala v jezeru, kjer sem prala tudi svoja oblačila. Življenje tam je bilo težko, a bila sem ustvarjalna in lahko sem samo sedela v gozdu s svojim psom in kitaro ter pisala pesmi.<ref name="Ref_j">{{Harvnb|Eggar|2005|p=62}} {{ikona en}}</ref>}} == Glasbena kariera == === 1978–1992: Ustvarjanje kot Eilleen Twain === Pri trinajstih je Eilleen Twain nastopila v CBS-jevi oddaji ''Tommy Hunter Show''. Medtem ko je obiskovala srednjo šolo Timmins je nastopala tudi v lokalni glasbeni skupini z imenom Longshot, ki je izvajala takrat popularne pesmi ne glede na žanr.<ref>{{navedi splet|author=KymSarah pravi:|url=http://www.walkoffame.com/shania-twain|title=Shania Twain &#124; Hollywood Walk of Fame|publisher=Walkoffame.com|date=|accessdate=1. oktober 2011}} {{ikona en}}</ref> {{quote box|width=30%|quote=»Eilleen si lasti močen glas z neverjetnim razponom. Ima velike ambicije in pozitiven odnos do vsega, zaradi česar bo zagotovo dosegla svoje cilje.«|source=Torontski DJ Stan Campbell o mladi Shanii Twain v reviji ''Country Music News''<ref name="Eggar 2005 p=89" />}} Ko je junija 1983 končala srednjo šolo Timmins, si je želela ustvariti glasbeno kariero.<ref name="Eggy 2005 p=88">{{Harvnb|Eggar|2005|p=88}} {{ikona en}}</ref> Po razpadu glasbene skupine Longshot je k njej pristopila Diane Chase, članica glasbene skupine Flirt, ki jo je povabila na turnejo po Ontariu.<ref name="Eggy 2005 p=88" /> Eilleen Twain je pričela obiskovati tudi učne ure petja torontskega vokalista Iana Garretta, ki mu je v zameno za brezplačne ure petja pogosto čistila hišo.<ref name="Eggar 2005 p=89">{{Harvnb|Eggar|2005|p=89}} {{ikona en}}</ref> Jeseni leta 1984 jo je opazil torontski DJ Stan Campbell, ki je v tistem času po naključju snemal glasbeni album s takrat mladim kanadskim glasbenikom (danes pa CKTB-jevo radijsko osebnostjo) Timom Denisom. Eilleen Twain je spoznal s pevcem in ta ji je predlagal, da zapoje spremljevalne vokale za njegovo pesem »Heavy on the Sunshine«.<ref name="Ref_k">{{Citation|url=http://www.610cktb.com/shows/510269|title=61.0 CKTB|publisher=61.0 CKTB|accessdate=1. oktober 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080331113001/http://www.610cktb.com/shows/510269|archivedate=2008-03-31|url-status=live|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080331113001/http://www.610cktb.com/shows/510269 |date=2008-03-31 }}</ref><ref name="Eggar 2005 p=89" /> Kasneje je Eilleen skupaj s Stanom Campbellom odpotovala v Nashville, kjer je posnela nekaj demo posnetkov, kar pa si je zaradi svojega finančnega stanja težko privoščila. Takrat se je povezala z regionalno country pevko Mary Bailey, ki je leta 1976 zasedla nekaj mest na raznih glasbenih lestvicah s country pesmimi. Mary Bailey je videla enega izmed njenih nastopov v Sudburyju, Ontario in o nastopu je kasneje povedala: {{Navedek|Videla sem nastop tega majhnega dekletca na odru s kitaro, ki me je naravnost navdušil. Nastopila je s pesmijo »[[Blue Eyes Crying in the Rain]]« [[Willie Nelson|Willieja Nelsona]] in pesmijo »[[I'm So Lonesome I Could Cry]]« [[Hank Williams|Hanka Williamsa]]. Imela je glas, ki me je spominjal na [[Tanya Tucker|Tanyo Tucker]], močen glas z značajem in veliko občutka. Je zvezdnica in zasluži si priložnost. […] Nato je nastopila s še nekaj svojimi pesmimi in sama sebi sem dejala: »Ta otrok ima le kakšnih devetnajst let, od kje je privlekla vse to? To so izkušnje osebe, ki je preživela že kakšnih šestdeset let.«<ref name="Ref_l">{{Harvnb|Eggar|2005|p=90}} {{ikona en}}</ref><ref name="Ref_m">{{Harvnb|Eggar|2005|p=91}} {{ikona en}}</ref>}} [[Slika:Kenogami.jpg|thumb|left|upright|Jezero Kenogami, kjer je Shania Twain leta 1985 preživela veliko časa]] Mary Bailey je z njo podpisala pogodbo in Eilleen Twain ter Stan Campbell sta se preselila v njen dom ob jezeru Kenogami, kjer je Eilleen po nekaj ur dnevno vsak dan vadila petje. Jeseni leta 1985 je skupaj z Mary Bailey odpotovala v Nashville, kjer se je preselila k njenemu prijatelju, glasbenemu producentu Tonyju Miglioreu, ki je v tistem času sodeloval s pevko Kelito Haverland, za katero je Eilleen zapela spremljevalne vokale na pesmi »Too Hot to Handle«. Posnela je tudi demo posnetke raznih pesmi s Cyril Rawson, vendar demo posnetki niso poželi uspeha, predvsem zato, ker si je Eilleen Twain v tistem času želela postati rock zvezdnica, ne pa country glasbenica. Čez pet mesecev se je vrnila v Kanado, kjer se je skupaj z Mary Bailey preselila v stanovanje blizu jezera Kirkland.<ref name="Eggar 2005 p=92">{{Harvnb|Eggar|2005|p=92}} {{ikona en}}</ref> Nato je Eilleen Twain spoznala rock klaviaturista Erica Lambierja in bobnarja Randyja Yurka, s katerima je ustanovila novo glasbeno skupino in čez tri mesece se je preselila v Bowmanville, manjše mesto blizu Toronta. Pozno poleti leta 1986 se je Mary Bailey domenila za sestanek Eilleen Twain z Johnom Kimom Bellom, ameriško-mohawškim dirigentom, ki je imel trdne veze z vodje kanadskega združenja country glasbenikov. John Kim Bell je ugotovil, da ima Eilleen Twain dober glas; kasneje sta pričela tudi hoditi, čeprav sta razmerje javnosti raje zamolčala.<ref name="Eggar 2005 p=92" /> V jeseni leta 1986 je Eilleen Twain še naprej vztrajala, da bi raje postala rock zvezdnica kot country pevka, zaradi česar z Mary Bailey ni sodelovala dve leti. 8. februarja 1987 je Eilleen Twain končno doživela preboj, ko ji je John Kim Bell priskrbel nastop na dobrodelni prireditvi združenja Aboridžinov v dvorani Royja Thomsona v Torontu, kjer je nastopila poleg [[broadway]]jske zvezdnice [[Bernadette Peters]], [[jazz]] [[kitarist]]a [[Don Ross|Dona Rossa]] in torontskim simfoničnim orkestrom. Njen nastop sicer ni pritegnil veliko pozornosti, a je prepričal Johna Kima Bella, ki je sovražil pop glasbo, da se mora Eilleen Twain ogibati tega žanra in se osredotočiti na country glasbo.<ref name="Ref_n">{{Harvnb|Eggar|2005|p=101}} {{ikona en}}</ref> 1. novembra 1987 sta mama in očim Eilleen Twain umrla v prometni nesreči približno petdeset kilometrov od Wawe, Ontario.<ref name="Ref_o">{{Harvnb|Eggar|2005|p=103}}</ref> Zaradi tega se je Eilleen preselila nazaj v Timmins, da bi skrbela za svoje mlajše brate in sestre. Nazadnje so se vsi skupaj preselili v Huntsville, Ontario, kjer jih je preživljala z nastopanjem v bližnjem hotelu Deerhurst.<ref name="Eggar2005">{{navedi knjigo|last=Eggar|first=Robin|title=Shania Twain: Življenjepis|url=http://books.google.com/books?id=Sh-levpCt-IC&pg=PA110|accessdate=26. marec 2012|date=10. oktober 2005|publisher=Simon in Schuster|isbn=978-0-7434-9735-0|page=110}} {{ikona en}}</ref> === 1993–1994: Vrnitev h glasbi in ''Shania Twain'' === Po nekaj letih so bratje in sestre Eilleen Twain odrasli ter se preselili na svoje. Sama je posnela nekaj demo posnetkov in njen menedžer iz Huntsvillea se je dogovoril s sestanki z določenimi producenti, da bi jim predstavila svoja novejša dela. Opazil jo je vodja založbe Mercury Nashville Records, s katero je podpisala pogodbo po nekaj mesecih.<ref name="allmusic">{{Citation|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&searchlink=SHANIA|title=Shania Twain&nbsp;— Življenjepis|last=Thomas Erlewine|first=Stephen|publisher=allmusic|accessdate=15. november 2008}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> V tistem času se je preimenovala v »Shanio«, kar naj bi v jeziku plemena Ojibwa pomenilo »na moji poti«. A njen biograf, Robin Eggar, je o imenu napisal: {{Navedek|Ljudje kar naprej govorijo napačne stvari o tem, kar pomeni ime 'Shania'; vprašanje, če beseda v jeziku plemena Ojibwe sploh obstaja […] V jeziku plemena Ojibwe ali plemena Cree sploh ni fraze, ki bi pomenila 'na moji poti'. A legenda se nadaljuje in mediji zgodbico brez kančka dvomljivosti še naprej ponavljajo, Shania pa se nikoli ne pritoži.<ref name="Eggar 2005 p=145">{{Harvnb|Eggar|2005|p=145}} {{ikona en}}</ref>}} Njen prvi glasbeni album, [[Shania Twain (album)|poimenovan po njej]], je leta 1993 izšel v Severni Ameriki in z albumom je pritegnila tudi pozornost občinstva zunaj Kanade. Album na začetku ni prodal veliko izvodov, a šest let kasneje je za en milijon prodanih izvodov v Združenih državah Amerike prejel platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA. Preko albuma sta izšla dva singla, ki sta v Združenih državah Amerike požela zmerno mero uspeha, in sicer pesmi »[[What Made You Say That]]« ter »[[Dance with the One That Brought You]]«. Album je več uspeha požel v Evropi, kjer je Shania Twain prejela nagrado Country Music Television Europe Award v kategoriji za »vzhajajočo video zvezdnico leta«.<ref name="allmusic" /> === 1995–1996: ''The Woman in Me'' in preboj === Ko je rock producent Robert John »Mutt« Lange slišal izvirne pesmi Shanie Twain in njeno petje na prvem glasbenem albumu, se ji je ponudil za producenta in tekstopisca. Po mnogih telefonskih pogovorih sta se junija 1993 spoznala na nashvillskem CMA-jevem glasbenem festivalu. V nekaj tednih sta se zelo zbližala. Skupaj sta napisala ali pa vsaj sodelovala pri pisanju vseh pesmi z njenega drugega glasbenega albuma, ''[[The Woman in Me (Shania Twain album)|The Woman in Me]]''.<ref name="allmusic" /><ref>{{Citation|editor=Jann S. Wenner|title=Shania Twain : Življenjepis : ''Rolling Stone''|work=Rolling Stone - Življenjepisi, videografije in diskografije z arhivov revije Rolling Stone|publisher=RealNetworks, Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/artists/shaniatwain/biography|accessdate=3. oktober 2009|archive-date=2009-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20091123143156/http://www.rollingstone.com/artists/shaniatwain/biography|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091123143156/http://www.rollingstone.com/artists/shaniatwain/biography |date=2009-11-23 }}</ref> Producenti albuma so bili ob poslušanju navdušeni. Večina jih je menila, da se album na dober način razlikuje od ostalih country albumov tistega časa.<ref>Dickerson, James L. ''Daj, dekle, daj! Ženska revolucija v glasbi'', Schirmer Trade Books, 2005, str. 165. {{ikona en}}</ref> Album ''The Woman in Me'' je izšel spomladi leta 1995. Prvi singl z albuma, »[[Whose Bed Have Your Boots Been Under?]]«, je zasedel enajsto mesto na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi. Naslednji singl, »[[Any Man of Mine]]«, je postal velika uspešnica in je na tej lestvici zasedel prvo mesto. Naslednji singl je na lestvici zasedel štirinajsto (»[[The Woman in Me]]«), naslednji trije (»[[You Win My Love]]«, »[[(If You're Not in it for Love) I'm Outta Here!]]« in »[[No One Needs to Know]]«) pa prvo mesto.<ref name="allmusic" /> Do leta 2007 je album po svetu prodal več kot 12 milijonov izvodov.<ref name=RIAA>{{Citation|url=http://riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=tblTop100 |title=RI-jinih 100 najboljših albumov|publisher=Riaa.com |accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Z albumom je Shania Twain takoj doživela preboj in kmalu je poleg kitarista Randyja Thomasa (s katerim je sodelovala pri pisanju pesmi »[[Butterfly Kisses (pesem)|Butterfly Kisses]]«), Chrisa Rodrigueza, Russa Taffa, Hugha McDonalda, [[Jon Bon Jovi|Jona Bon Jovija]], Dana Schaferja, Dava Malachowskija in Stanleyja T. (zadnja dva sta sodelovala tudi z glasbeno skupino [[The Beach Boys]]) nastopila na nashvillskem CMA-jevem glasbenem festivalu.<ref>{{navedi splet|url=http://timashley.tripod.com/schafer_pic.html|title=Nastopi Dana Schaferja|publisher=www.DanSchafer.com|accessdate=5. februar 2012|archive-date=2018-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20181001194236/http://timashley.tripod.com/schafer_pic.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Promocija albuma založbe Mercury Nashville je temeljila predvsem na videospotih za single z albuma.<ref name="book544">{{Citation|last=Wolff|first=Kurt|title=Country glasba: Kanal|editor=Orla Duane|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London, Anglija|pages=544–545|chapter=Kanal 13 - Žrebci, smešni klobuki in mladi ljubljenci countryja: Nashville v devetdesetih}} {{ikona en}}</ref> V tistem času je Shania Twain nastopila v oddaji ''Late Show with David Letterman'' ter na podelitvi nagrad Blockbuster Music Awards, American Music Awards in Billboard Music Awards. Album ''The Woman in Me'' je prejel [[grammy]]ja v kategoriji za »najboljši country album« in nagrado Academy of Country Music Award v kategoriji za »album leta«; na obeh podelitvah nagrad je bila Shania Twain nagrajena tudi v kategoriji za »najboljšo novo žensko vokalistko«. === 1997–2001: ''Come On Over'' === [[Slika:Shania Twain - Come on Over Tour - Boston.jpg|thumb|upright|Shania Twain med nastopanjem na turneji [[Come on Over Tour]], 1999]] Leta 1997 je Shania Twain izdala svoj naslednji album, ''[[Come On Over (album, Shania Twain)|Come On Over]]'', s katerim se je povsod po svetu uveljavila kot uspešna pevka. Album je z uspešno prodajo kmalu pričel podirati rekorde. Na nobeni lestvici sicer ni dosegel vrha, a preko njega je izšla uspešnica »[[You're Still the One]]«, eden izmed njenih najbolje prodajanih singlov. Preko albuma je kot singl izšlo dvanajst pesmi, med drugim tudi pesmi »[[Don't Be Stupid (You Know I Love You)|Don't Be Stupid]]«, »[[You've Got A Way]]«, »[[Man! I Feel Like a Woman!]]«, »[[That Don't Impress Me Much]]« in »[[From This Moment On (pesem, Shania Twain)|From This Moment On]]«. Pesem »From This Moment On«, njen [[duet]] z [[Bryan White|Bryanom Whiteom]], so izdali tudi v pop različici. Album se je na glasbenih lestvicah ostal še naslednji dve leti in nazadnje po svetu prodal več kot 40 milijonov izvodov, s čimer je postal najbolje prodajani album ženske izvajalke vseh časov.<ref name="Harris2005">{{navedi novice|url=http://jam.canoe.ca/Television/2005/11/06/1295562.html|title=Pogled na zgodnja leta Shanie Twain|last=Harris|first=Bill|date=7. november 2005|work=Jam!|publisher=Canadian Online Explorer|accessdate=23. marec 2010}} {{ikona en}}</ref> Je tudi osmi najbolje prodajani album ustvarjalcev vseh žanrov v Združenih državah Amerike<ref name=RIAA /> in najbolje prodajani country album vseh časov. Pesmi z albuma so vsega skupaj prejele štiri [[grammy]]je, med drugim tudi v kategorijah za »najboljšo country pesem« in »najboljši ženski country nastop« (za pesmi »You're Still the One« in »Man! I Feel Like a Woman!«); slednja dva je prejela Shania Twain, za sodelovanje pri pisanju pa je Robert Lange prejel še dva grammyja za pesmi »You're Still the One« in »[[Come On Over (pesem, Shania Twain)|Come On Over]]«. Kljub temu, da se album ni prodajal dovolj dobro, da bi zasedel vrh lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]], je na lestvici zasedel drugo mesto. Leta 1999 so v Evropi izdali remixe pesmi z albuma ''Come on Over'' v pop različici z manj country inštrumentacije in s tem sta Shania Twain in njen producent ter takratni mož, Robert John »Mutt« Lange, zaslovela tudi v Evropi, kakor sta želela. Album ''Come on Over'' je zasedel prvo mesto na [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] in s 4 milijoni izvodov postal je najbolje prodajani album leta tamkaj. Tudi v drugih evropskih državah je album požel veliko komercialnega uspeha; samo v Nemčiji je prodal več kot 1 milijon izvodov. Tudi singli z albuma v pop različici so poželi veliko uspeha; pesem »That Don't Impress Me Much« je zasedla tretje mesto na britanski in eno izmed prvih desetih mest na [[Nemčija|nemški lestvici]], pesem »Man! I Feel Like a Woman!« pa je jeseni tistega leta zasedla tretje mesto tako na [[Francija|francoski]] kot na britanski glasbeni lestvici. Poleg tega je album postal edini album, ki je na lestvici ''Billboard'' 200 med prvimi dvajsetimi albumi ostal devetindevetdeset tednov. Shania Twain je leta 1998 nastopila na koncertu VH1 Divas, kjer je zapela poleg [[Mariah Carey]], [[Celine Dion]], [[Gloria Estefan|Glorie Estefan]] in [[Aretha Franklin|Arethe Franklin]]; leta 1999 je preko kanala VH1 v oddaji ''Behind the Music'' izšel dokumentarni film o njej, ki se je osredotočal predvsem na njeno tragično mladost in njene začetke v Nashvilleu. Leta 1998 je Shania Twain odšla na svojo prvo turnejo, ki jo je organiziral njen menedžer Jon Landau, organizator mnogih turnej [[Bruce Springsteen|Brucea Springsteena]]. V sklopu turneje [[Come on Over Tour]] je obiskala države povsod po svetu in kritike končno prepričala, da lahko nastopa tudi v živo. Leta 2000 je Shania Twain nameravala izdati božični album, a so album nazadnje odpovedali in oznanili, da ga bo izdala naslednje leto.<ref name="Brunner2000">{{Citation|last=Brunner|first=Rob|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,90037,00.html|title=Shania Twain odpove božični album|work=Entertainment Weekly|date=1. december 2000|accessdate=1. oktober 2009|archive-date=2009-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090427201634/http://www.ew.com/ew/article/0,,90037,00.html|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090427201634/http://www.ew.com/ew/article/0,,90037,00.html |date=2009-04-27 }}</ref> V tistem času je skupaj z Robertom Langeom in Keithom Scottom napisala pesem »[[Don't Let Me Be the Last to Know]]«, ki jo je nazadnje zapela pop pevka [[Britney Spears]].<ref>Glej [[Don't Let Me Be the Last to Know]]</ref> Po uspehu albuma ''Come On Over'' je neodvisna založba Limelight Records oktobra 2001 izdala album ''The Complete Limelight Sessions''. Album je vključeval šestnajst pesmi, ki jih je Shania Twain posnela v osemdesetih, še preden je podpisala pogodbo z založbo Mercury Records. === 2002–2005: ''Up!'' in ''Greatest Hits'' === [[Slika:ShaniaTwain1.jpg|thumb|left|upright|Shania Twain med nastopom, 2004]] Po zamenjavi menedžerja - QPrime je zamenjal Jona Landauja&nbsp;— in dveletnem premoru sta Shania Twain in Robert »Mutt« Lange vrnila v studijo. Njen tretji glasbeni album, ''[[Up! (album)|Up!]]'', je izšel 19. novembra 2002. Skoraj leto dni kasneje, 23. septembra 2003 je Shania Twain v Hamlitonu, Ontario, Kanada, pričela s turnejo [[Up! Tour]]. Album ''Up!'' so izdali na treh različnih diskih - country akustično različico na zelenem CD-ju, pop rock različico na rdečem CD-ju in svetovno plesno različico na modrem CD-ju. Albumu ''Up!'' je novinar revije ''Rolling Stone'' v svoji oceni dodelil štiri zvezdice od petih in album sam je debitiral na prvem mestu lestvice ''Billboard'' 200, saj je samo v prvem tednu od izida prodal 874.000 izvodov. Na vrhu lestvice je ostal še pet tednov. Album ''Up!'' je zasedel prvo mesto nemške, drugo [[Avstralija|avstralske]] in eno izmed prvih petih mest britanske ter francoske glasbene lestvice. V Nemčiji je album ''Up!'' prejel štirikratno platinasto certifikacijo in med prvimi stotimi albumi na lestvici ostal še eno leto in pol. Na mednarodni različici pesmi so izdali tudi remixe pesmi z albuma, posnete v [[Indija|indijskem]] stilu; tolkalske dele so posneli v studijih v [[Mumbaj]]u, Indija. Nove različice pesmi sta producirala Simon in Diamond Duggal, brata iz [[Birmingham]]a, [[Anglija]]. Na začetku so ju povabili le na sodelovanje pri produkciji pop pesmi z vplivom indijske glasbe, »I'm Gonna Getcha Good!«, a sta nazadnje sodelovala pri produkciji vseh pesmi z albuma.<ref name="Ref_p">{{Citation|url=http://www.bbc.co.uk/manchester/communities/masti/2003/03/16/diamond_duggal.shtml|title=Shanijina azijska inspiracija albuma ''Up!''|publisher=BBC|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Popularnost Shanie Twain v Veliki Britaniji je še narasla po njenih mnogih pojavih v britanski oddaji ''Top of the Pops'', kjer je nastopala s pesmimi z njenega albuma ''Come on Over'' iz leta 1999. Leta 2002 je bila ena epizoda oddaje ''TOTP2'' posvečena izključno njej; v oddaji je Shania Twain v živo izvedla nekaj svojih največjih uspešnic iz preteklosti in nove pesmi z albuma ''Up!''. [[Slika:ShaniaTwain3.jpg|thumb|upright|right|Shania Twain med nastopom v živo v [[Velika Britanija|Wembleyju, Velika Britanija]], 16. februar 2004]] Prvi singl z albuma, »[[I'm Gonna Getcha Good!]]«, je zasedel eno izmed prvih desetih mest na ameriški glasbeni lestvici, kjer je samo po petih dneh od izida debitiral na štiriindvajsetem mestu. Še večji uspeh je pesem požela na drugi strani Atlantika; tam je zasedla četrto mesto na britanski ter eno izmed prvih petnajstih na francoski, avstralski in nemški glasbeni lestvici. Naslednji singl z albuma, »[[Up! (pesem)|Up!]]«, je na ameriški lestvici zasedel petnajsto mesto, a se ni uvrstil niti med prvih štirideset pesmi na vseh drugih glasbenih lestvicah. Drugi izdani singl v Evropi, »[[Ka-Ching!]]«, v Severni Ameriki sploh ni izšel. V besedilu pesmi je Shania Twain kritizirala nepremišljeno zapravljivost. Pesem je postala velika uspešnica na vseh pomembnejših evropskih glasbenih trgih; zasedla je prvo mesto na nemški in avstrijski ter mnogih drugih evropskih lestvicah in eno izmed prvih desetih na britanski ter eno izmed prvih petnajstih mest na francoski glasbeni lestvici. Tretji singl z albuma je bil najuspešnejši singl v Združenih državah Amerike. Romantična balada »[[Forever and For Always]]« je kot singl izšla avgusta 2003 in zasedel je četrto mesto na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi, prvo na lestvici ''Billboard'' Adult Contemporary ter eno izmed prvih dvajsetih mest na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Še večji uspeh je pesem »Forever and For Always« požela v Evropi in Oceaniji; zopet se je uvrstila na eno izmed prvih desetih mest na nemški in britanski lestvici. Naslednji singl, »[[She's Not Just a Pretty Face]]«, je zasedel prvo mesto na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi, kot zadnji singl z albuma pa so izdali pesem »[[It Only Hurts When I'm Breathing]]«, je izšel samo v Združenih državah Amerike in je zasedel eno izmed prvih dvajsetih mest na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi in lestvici ''Billboard'' Adult Contemporary. [[Slika:ShaniaTwain2.jpg|thumb|upright|left|Shania Twain med nastopom v [[Cambridge]]u, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 2004]] Zaradi velikega uspeha albuma ''Up!'' in prvih treh singlov z albuma na evropskem glasbenem trgu sta izšla še dva singla; pesem »[[Thank You Baby]]« je zasedla enajsto mesto na britanski ter eno izmed prvih dvajsetih mest na nemški glasbeni lestvici, pesem »When You Kiss Me«, božična romantična akustična balada, pa ni bila tako zelo uspešna. Tudi pesem »Up!« je zgodaj leta 2004 izšla kot singl, sicer le v omejeni izdaji in le v nekaterih državah, med drugim tudi v Nemčiji. Do januarja leta 2008 je album ''Up!'' v Združenih državah Amerike prodal več kot 5,5 milijonov izvodov in prejel enajstkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije RIAA.<ref name = RIAA /> Leta 2003 je Shania Twain sodelovala pri snemanju albuma ''[[Just Because I'm a Woman: Songs of Dolly Parton|Just Because I'm a Woman]]'', posvečenega [[Dolly Parton]], kjer je skupaj z Alison Krauss zapela njeno klasično pesem »[[Coat of Many Colors (pesem)|Coat of Many Colors]]«. Ta različica pesmi je zasedla sedeminpetdeseto mesto na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi. Tistega leta je Shania Twain med polčasom Super Bowla XXXVII izvedla pesmi »[[Man! I Feel Like a Woman!]]« in »[[Up! (pesem)|Up!]]«. Leta 2004 je Shania Twain izdala kompilacijo s svojimi največjimi uspešnicami, ''[[Greatest Hits (album, Shania Twain)|Greatest Hits]]'', preko katere pa so izšle tudi tri nove pesmi. Do leta 2008 je album samo v Združenih državah Amerike prodal štiri milijone izvodov.<ref name=RIAA /> Prvi novi singl z albuma, »[[Party for Two]]«, je izšel v različnih verzijah; prva, duet z [[Billy Currington|Billyjem Curringtonom]], je zasedla eno izmed prvih desetih mest na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi, pop različica pesmi, ki jo je zapela z glavnim pevcem glasbene skupine [[Sugar Ray]], [[Mark McGrath|Markom McGrathom]], je zasedel eno izmed prvih desetih mest na nemški in britanski lestvici. Drugi novi pesmi s kompilacije, »[[Don't! (pesem, Shania Twain)|Don't!]]« in »[[I Ain't No Quitter]]«, še zdaleč nista bili tako uspešni. Prva je zasedla eno izmed prvih dvajsetih mest na ''Billboardovi'' lestvici Adult Contemporary, druga pa eno izmed štiridesetih mest na ''Billboardovi'' lestvici country pesmi.<ref name="Ref_1965">{{Citation|url={{Allmusic|class=artist|id=p42121|pure_url=yes}}|title=((( Shania Twain > Glasbene lestvice & nagrade > ''Billboardovi'' singli )))|publisher=allmusic|date=28. avgust 1965|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Avgusta 2005 je Shania Twain izdala pesem »[[Shoes (pesem, Shania Twain)|Shoes]]«, ki je izšla na [[soundtrack]]u televizijske serije ''[[Razočarane gospodinje]]''. === 2006–2009: Zamuda novega albuma in ostali projekti === Na podelitvi nagrad Academy of Country Music Awards 16. maja 2007 v [[Las Vegas]]u je Shania Twain dejala, da trenutno piše pesmi za nov album, za katerega je »raziskala svojo dušo« in da se je »resnično predala pisanju«. Shania Twain se je pridružila kanadski pevki [[Anne Murray]] pri petju pesmi »[[You Needed Me]]« za njen album ''[[Anne Murray Duets: Friends and Legends]]'', v Kanadi izdan 13. novembra 2007 in v Združenih državah Amerike 15. januarja 2008.<ref name="Ace2007">{{Citation|author=Ace Burpee|url=http://www.hot103live.com/node/564957|title=Anne Murray izda poseben album z dueti z naslovom ''Anne Murray Duets: Legends & Friends''|publisher=Hot103live.com|date=2. avgust 2007|accessdate=1. oktober 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080429040523/http://www.hot103live.com/node/564957|archivedate=2008-04-29|url-status=live |language=en}}</ref> 12. novembra 2008 se je prvič po razhodu s svojim možem Robertom »Muttom« Langeom pojavila na televiziji; takrat je gostila 42. podelitev nagrad CMA Awards.<ref name="Ref_2008">{{Citation|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1599226/shania-twain-returns-to-nashville-as-cma-awards-presenter.jhtml|title=Shania Twain se vrne v Nashville, kjer vodi podelitev nagrad CMA Awards|publisher=Cmt.com|date=13. november 2008|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> Zgodaj januarja 2009 so internetni forumi razglašali, da namerava Shania Twain 29. januarja povedati nekaj novega o njenem prihajajočem albumu, a 22. januarja je založba Mercury Records Nashville v intervjuju z revijo ''Country Weekly'' oznanila, da »v bližnji prihodnosti« Shania Twain ne namerava izdati nobenega albuma. Junija 2009 je Shania Twain objavila sporočilo svojim oboževalcem, v katerem je razložila, zakaj se izid njenega novega albuma tako zavlačuje.<ref name="Ref_r">{{Citation|url=http://www.shaniatwain.com/news-item.asp?item=newsItem-090612.asp|title=Shanijino zasebno sporočilo|accessdate=18. julij 2009|work=www.shaniatwain.com|archive-date=2009-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090802175148/http://www.shaniatwain.com/news-item.asp?item=newsItem-090612.asp|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Avgusta 2009 je na tiskovni konferenci v Timminsu, Ontario, tiskovni predstavnik njene založbe dejal, da novo delo Shanie Twain »še vedno ni na vidiku«.<ref name="Ref_s">[https://web.archive.org/web/20090813075035/http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5hXuSCP3NIxiV24l6RZi0J4-hXv4w »Predstavnik Shanijine založbe: nov album country zvezdnice 'še vedno ni na vidiku'«]. {{ikona en}}</ref> === 2010 - danes: ''Why Not? with Shania Twain'' in vrnitev h glasbi === [[Slika:ShaniaTwainJune2011.jpg|thumb|upright|Shania Twain v dvorani Country Music Hall of Fame na tiskovni konferenci ob prevzemu vodilnih nastopov v hotelih Caesars Palace, junij 2011]] 17. oktobra 2009 je revija ''Entertainment Weekly'' oznanila, da bo Shania Twain 30. in 31. avgusta 2010 v [[Chicago|Chicagu]] gostovalna sodnica v oddaji ''[[Ameriški idol]]''.<ref name="AI">{{Citation|url=http://news-briefs.ew.com/2009/08/17/american-idol-shania-twain-rumored-next-guest-judge/|title=''Ameriški idol'': Shania Twain bo naslednja gostovalna sodnica|work=Entertainment Weekly|accessdate=17. avgust 2009|archive-date=2009-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20090821180231/http://news-briefs.ew.com/2009/08/17/american-idol-shania-twain-rumored-next-guest-judge/|url-status=dead |language=en}}</ref> 1. januarja 2010 je Shania Twain nastopila na zimskih olimpijskih igrah.<ref name="Ref_t">{{Citation|url=http://shaniatwain.com/news.html?articleID=36|title=Shania Twain|publisher=Shania Twain|accessdate=2. oktober 2009|archive-date=2009-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20091021031030/http://shaniatwain.com/news.html?articleID=36|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Aprila 2011 je Shania Twain oznanila, da namerava pričeti snemati svojo oddajo, naslovljeno ''Why Not? with Shania Twain''. Serija se je začela [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajati 8. maja 2011 na kanalu OWN.<ref name="Ref_u">{{Citation|url=http://www.people.com/people/article/0,,20359021,00.html|title=Shania Twain prične z lastno televizijsko oddajo|accessdate=8. april 2010}} {{ikona en}}</ref> Nato se je Shania Twain kot mentorica vrnila v oddajo ''Ameriški idol'', kjer je poučevala šest tekmovalcev, ki so v oddaji nazadnje zapeli vsak eno izmed njenih pesmi.<ref name="Ref_2010">{{navedi splet|url=http://www.tvguidemagazine.com/american-idol/exclusive-shania-twain-returns-to-idol-4615.html|title=Revija ''TV Guide Magazine'' - Novice iz zabavišča, sveta slavnih in televizije &#124; TVGuide.com|publisher=Tvguidemagazine.com|date=9. april 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100411042927/http://www.tvguidemagazine.com/american-idol/exclusive-shania-twain-returns-to-idol-4615.html|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100411042927/http://www.tvguidemagazine.com/american-idol/exclusive-shania-twain-returns-to-idol-4615.html |date=2010-04-11 }}</ref> Po zaključku devete sezone so Shanio Twain skoraj najeli kot stalno sodnico oddaje; to službo je nazadnje dobila [[Jennifer Lopez]].<ref>{{navedi splet|url=http://anythinghollywood.com/2010/08/shania-twain-american-idol-judge-title/|title=Shania Twain bo morda stalna sodnica ''Ameriškega idola'' &#124; Opravljanje slavnih|publisher=Anythinghollywood.com|date=22. februar 1999|accessdate=3. marec 2011|archive-date=2011-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110217123446/http://anythinghollywood.com/2010/08/shania-twain-american-idol-judge-title/|url-status=dead |language=en}}</ref> Septembra 2010 je Shania Twain potrdila, da bo 3. maja 2011 izdala svojo novo biografijo, ''From This Moment On'';<ref name="Ref_v">{{navedi splet|url=http://www.countrymusictattletale.com/2010/09/22/its-official-there-is-a-shania-twain-autobiography-book-deal|title=Uradno je - Shania Twain je podpisala pogodbo za biografijo|date=22. september 2010|accessdate=2012-04-02|archive-date=2010-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20100927092446/http://www.countrymusictattletale.com/2010/09/22/its-official-there-is-a-shania-twain-autobiography-book-deal|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100927092446/http://www.countrymusictattletale.com/2010/09/22/its-official-there-is-a-shania-twain-autobiography-book-deal |date=2010-09-27 }}</ref> naslovnica knjige je izšla 2. marca 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://www.shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=136&sectionID=1|title=Novice|publisher=Shaniatwain.com|accessdate=3. marec 2011|archive-date=2011-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110314173703/http://www.shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=136&sectionID=1|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> 27. marca 2011 je Shania Twain obiskala dvorano Canadian Music Hall of Fame. Ob obisku je povedala, da piše nove pesmi in da bo kmalu izdala nova dela.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110328/shania-twain-new-music-110328/|title=Shania Twain pravi, da dela novo glasbo - CTV-jeve novice|publisher=Ctv.ca|accessdate=10. maj 2011|archive-date=2011-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110831121811/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110328/shania-twain-new-music-110328|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110831121811/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110328/shania-twain-new-music-110328 |date=2011-08-31 }} {{ikona en}}</ref> 11. maja 2011 je Shania Twain v intervjuju s Perezom Hiltonom razkrila, da bo v zadnji epizodi svoje serije ''Why Not? with Shania Twain'' izdala svoj prvi singl po šestih letih, »[[Today Is Your Day]]«.<ref name=today>{{navedi splet|url=http://www.theboot.com/2011/05/17/shania-twain-today-is-your-day-video/|title=Shania Twain izda odlomek novega singla, 'Today Is Your Day'|publisher=AOL's The Boot|date=17. maj 2011}} {{ikona en}}</ref> Shania Twain je odlomek pesmi izdala že v prvi epizodi oddaje.<ref name=today /> Shania Twain je sodelovala z glasbenimi producenti, kot sta Nathan Chapman in David Foster, ki sta producirala tudi novo pesem.<ref name=zap>{{navedi splet|url=http://channelguidemag.zap2it.com/articles/why-not-shania-twain-own-0511.php|title=Shania Twain skuša premagati čustven trenutek, ki ima velik vpliv na njeno kariero - Vse na televiziji|publisher=Zap2it|date=Maj 2011}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Oznanila je, da se v naslednjih nekaj mesecih namerava vrniti v studio in dokončati svoj peti glasbeni album.<ref name=ctv>{{navedi splet|url=http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110511/shania-writing-new-songs-toronto-110511/|title=Shania pravi, da je napisala že 'kar precej' novih pesmi|publisher=CTV|date=11. maj 2011|accessdate=2012-04-02|archive-date=2011-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514150120/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110511/shania-writing-new-songs-toronto-110511|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514150120/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110511/shania-writing-new-songs-toronto-110511 |date=2011-05-14 }}</ref> Pesem »Today Is Your Day« je na iTunesu uradno izšla 12. junija 2011.<ref name=tcp>{{navedi splet|url=http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5haP5CezzrhSZUioSqfM7zEV3MbUA?docId=7136275|title=Navdihujoč novi singl Shanie Twain, 'Today Is Your Day,' izide na iTunesu|publisher=The Canadian Press|date=13. junij 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110616045253/http://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5haP5CezzrhSZUioSqfM7zEV3MbUA?docId=7136275|archivedate=2011-06-16|accessdate=2012-04-02|url-status=live |language=en}}</ref> 8. junija 2011 je Shania Twain na tiskovni konferenci v Country Music Hall of Fame v Nashvilleu oznanila, da bo za naslednji dve leti prevzela vodilne nastope hotelih Caesars Palace v Las Vegasu.<ref name=tcp /> Njen nastop, naslovljen ''Still the One'', bodo pričeli izvajati 1. decembra 2012.<ref name=tcp /> Julija 2011 je kanadski superzvezdnik [[Michael Bublé]] oznanil, da bo za svoj božični album, izdan leta 2011, posnel duet pesmi »[[White Christmas]]« s Shanio Twain.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110715/michael-buble-shania-twain-110715/|title=Michael Buble snema duet s Shanio Twain - CTV-jeve novice|publisher=Ctv.ca|date=|accessdate=1. oktober 2011|archive-date=2011-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20111229043019/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110715/michael-buble-shania-twain-110715/|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111229043019/http://www.ctv.ca/CTVNews/Entertainment/20110715/michael-buble-shania-twain-110715/ |date=2011-12-29 }}</ref> 7. februarja 2012 je digitalno izšel duet pesmi »[[Endless Love (pesem)|Endless Love]]« [[Lionel Richie|Lionela Richieja]] in Shanie Twain. Potrdili so tudi, da bo singl del njegovega albuma ''[[Tuskegee (album)|Tuskegee]]'', izdanega 27. marca 2012. Na radijih singl še ni izšel niti niso izdali datuma njegovega izida. Za promocijo singla in albuma so že posneli promocijski videospot pesmi. == Oglaševanje in ostala dela == Komercialna uspešnost Shanie Twain zunaj glasbene industrije je tudi produkt serije oglasov [[Revlon]]ove kozmetike s pesmijo »[[Man! I Feel Like a Woman!]]« iz leta 1999. Shania Twain se je pojavila tudi v oglasih za čevlje znamke Candie's in kavbojke znamke Gitano, ki so se predvajali med letoma 1998 in 1999, v času njene turneje Come On Over Tour. Januarja 2005 je Shania Twain skupaj s podjetjema Scentstories in Febreze oblikovala omejeno izdajo parfumov, katerih dobiček so darovali dobrodelni organizaciji America's Second Harvest.<ref name="Ref_w">{{Citation|url=http://sev.prnewswire.com/household-consumer-cosmetics/20050120/NYW01819012005-1.html|title=Superzvezdnica izda parfume s pomladnimi vonjavami|publisher=Sev.prnewswire.com|accessdate=1. oktober 2009|archive-date=2005-04-12|archive-url=https://archive.today/20050412202851/http://sev.prnewswire.com/household-consumer-cosmetics/20050120/NYW01819012005-1.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Pozno leta 2005 je Shania Twain skupaj s podjetjem COTY izdelala dišavo z imenom »Shania«. Septembra 2007 je izdala še svojo drugo dišavo, imenovano »Shania Starlight«.<ref name="Ref_x">[http://shaniatwain.com/news-item.asp?item=newsItem-070522.asp »Uradna konferenca parfuma 'Starlight'«]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090422020602/http://www.shaniatwain.com/news-item.asp?item=newsItem-070522.asp |date=2009-04-22 }} {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == Shania Twain se je 28. decembra 1993 poročila z glasbenim producentom Robertom »Muttom« Langeom, s katerim ima sina, Ejo D'Angela, ki se je rodil 12. oktobra 2001.<ref>{{navedi splet|author=|url=http://www.people.com/people/article/0,,20135201,00.html|title=Odlomek: Za Shania Twain, mali Eja|publisher=People.com|date=3. december 2001|accessdate=13. marec 2012|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107001950/http://www.people.com/people/article/0,,20135201,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> 15. maja 2008 je tiskovni predstavnik založbe Mercury Nashville Records oznanil, da sta se Shania Twain in Robert »Mutt« Lange ločila, po vsej verjetnosti zaradi afere, ki naj bi jo Lange imel z njeno najboljšo prijateljico, Marie-Anne Thiébaud.<ref name="Ref_y">[http://www.cmt.com/news/country-music/1587557/shania-twain-mutt-lange-separating-after-14-years.jhtml Shania Twain, Mutt Lange Separating After 14 Years] They are now getting a divorce.</ref><ref name="Ref_z">[http://news.uk.msn.com/Article.aspx?cp-documentid=8313969 »MSN-jeve novice«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517071649/http://news.uk.msn.com/Article.aspx?cp-documentid=8313969 |date=2008-05-17 }}. Pridobljeno dne 16. maj 2008. {{ikona en}}</ref> Ločitev je bila finalizirana 9. junija 2010.<ref name="Julie2010">{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/article/0,,20392236,00.html?cnn=yes|title=Shania Twain je uradno ločena - in 'razumno srečna'|work=People|accessdate=11. junij 2010|date=10. junij 2010|author=Julie Dam}} {{ikona en}}</ref> 20. decembra 2010 je menedžer Shanie Twain oznanil, da je zaročena s [[Švicar]]jem Frédéricom Thiébaudom (bivšim možem njene zgoraj omenjene najboljše prijateljice), enega izmed vodji podjetja Nestlé.<ref>{{navedi splet|author=20. december 2010|url=http://www.cmt.com/news/news-in-brief/1654657/shania-twain-engaged-to-frederic-thiebaud.jhtml|title=Shania Twain se je zaročila s Fredericom Thiebaudom|publisher=Cmt.com|date=20. december 2010|accessdate=3. marec 2011}} {{ikona en}}</ref><ref>Chiu, Alexis. [http://www.people.com/people/archive/article/0,,20204147,00.html »Shanijino zlomljeno srce«], ''People'', 9. junij 2008 {{ikona en}}</ref> Poročila sta se 1. januarja 2011 v Rincónu, [[Puerto Rico]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.countrystandardtime.com/news/newsitem.asp?xid=4889|title=Shania Twain se je v soboto poročila|publisher=Country Standard Time|date=2. januar 2011|accessdate=3. januar 2011}} {{ikona en}}</ref> Shania Twain je že vrsto let vegetarijanka<ref name="Ref_ab">Holly George Warren.[http://www.redbookmag.com/your/celebrity/behind-scenes/shania-twain-2 »Shania Twain 2«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080619084950/http://www.redbookmag.com/your/celebrity/behind-scenes/shania-twain-2 |date=2008-06-19 }}. {{ikona en}}</ref> in leta 2001 jo je PETA izglasovala za najprivlačnejšo vegetarijanko leta.<ref>[http://features.peta.org/sexiest-Vegetarian-Celebrities-2011/PastWinners.aspx »Najprivlačnejši vegetarijanci leta 2011: Prejšnji prejemniki tega naslova«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120422181628/http://features.peta.org/sexiest-Vegetarian-Celebrities-2011/PastWinners.aspx |date=2012-04-22 }}. PETA.org. Pridobljeno dne 29. februar 2012. {{ikona en}}</ref> == Nagrade == {{Glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Shania Twain}} [[Slika:Shania Twain star on Walk of Fame.jpg|thumb|Zvezda Shanie Twain na Canada's Walk of Fame]] Poleg nagrad za njene single je bila Shania Twain mnogokrat nagrajena tudi za svoje druge dosežke v glasbi: * Leta 1999 sta jo Akademija country glasbe in Združenje country glasbenikov imenovali za »ustvarjalko leta«; Shania Twain je prva oseba brez ameriškega državljanstva, ki jo je nagradila Akademija country glasbe. * Leta 2002 se je uvrstila na sedmo mesto seznama ''40 največjih žensk country glasbe'' kanala televizija country glasbe.<ref name="Ref_ad">{{Citation|url=http://www.cmt.com/shows/dyn/greatest_series/76608/episode_countdown.jhtml|title=Največje: 40 največjih žensk country glasbe|publisher=Cmt.com|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> * Leta 2003 je prejela zvezdo na Canada's Walk of Fame.<ref name="Ref_ae1">[http://www.canadaswalkoffame.com/inductees/03_shania_twain.xml.htm Zvezda Shanie Twain na Canada's Walk of Fame] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070203053408/http://www.canadaswalkoffame.com/inductees/03_shania_twain.xml.htm |date=2007-02-03 }} {{ikona en}}</ref> * Mesto Timmins je po njej poimenovalo ulico, ji dalo mestni ključ in na ulici postavilo center Shanie Twain, poimenovan po njej.<ref name="Ref_af">{{Citation|url=http://www.shaniatwaincenter.com/|title=Center Shanie Twain|publisher=Shaniatwaincenter.com|accessdate=1. oktober 2009|archive-date=2009-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20090203055741/http://www.shaniatwaincenter.com/|url-status=dead |language=en}}</ref> * 18. novembra 2005 je Shania Twain prejela naziv častnice kanadskega reda Order of Canada.<ref name="Ref_2005">{{Citation|url=http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/story/CTVNews/20051118/shania_twain_051118/20051118?hub=Canada|title=CTV|publisher=Ctv.ca|date=18. november 2005|accessdate=1. oktober 2009|archive-date=2009-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090817085924/http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/story/CTVNews/20051118/shania_twain_051118/20051118?hub=Canada|url-status=dead|language=en}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090817085924/http://www.ctv.ca/servlet/ArticleNews/story/CTVNews/20051118/shania_twain_051118/20051118?hub=Canada |date=2009-08-17 }}</ref><ref name="Ottawa2008">{{Citation|last=Ottawa|first=The|url=http://www.canada.com/ottawacitizen/news/story.html?id=749834b3-7cda-4054-8bcd-cf6f1a4c5f2d|title=Shania Twain se po štirinajstih letih loči od svojega moža|publisher=Canada.com|date=16. maj 2008|accessdate=1. oktober 2009}} {{ikona en}}</ref> * 27. marca 2011 je v dvorani Canadian Music Hall of Fame prejela nagrado Juno Award. * 2. junija 2011 je prejela svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]]. Njena zvezda je 2.442. zvezda, podeljena v kategoriji za snemanje glasbe.<ref name="Ref_ae">{{navedi splet|url=http://shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=174&sectionID=1|title=Novice|publisher=Shaniatwain.com|date=|accessdate=1. oktober 2011|archive-date=2011-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20111003055128/http://shaniatwain.com/news_archive.html?articleID=174&sectionID=1|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> == Diskografija == {{Glavni|Diskografija Shanie Twain}} ; Albumi * 1993: ''[[Shania Twain (album)|Shania Twain]]'' * 1995: ''[[The Woman in Me (album, Shania Twain)|The Woman in Me]]'' * 1997: ''[[Come On Over (album, Shania Twain)|Come On Over]]'' * 2002: ''[[Up! (album)|Up!]]'' * 2017: ''Now'' * 2023: ''Queen of Me'' ; Kompilacije * 2001: ''[[The Complete Limelight Sessions]]'' * 2004: ''[[Greatest Hits (album, Shania Twain)|Greatest Hits]]'' == Glej tudi == * [[Seznam najuspešnejših glasbenikov]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * {{citation|last=Twain|first=Shania|year=2011|title=From This Moment On|url=http://books.google.com/?id=3jtDzg9xHpwC&printsec=frontcover&dq=Shania+Twain#v=onepage&q&f=true|publisher=Simon & Schuster|isbn=1-4516-2074-8}} {{ikona en}} * {{citation|url=http://books.google.ca/books?id=Sh-levpCt-IC&lpg=PP1&dq=Shania%20Twain%3AThe%20Biography&pg=PP1#v=onepage&q&f=true|last=Eggar|first=Robin|title=Shania Twain: Življenjepis|year=2005|publisher=Country Music Television Inc., Pocket Books|location=New York City|isbn=0-7434-9735-X}} {{ikona en}} * {{citation|url=http://books.google.ca/books?id=EDP-b9YSET0C&lpg=PA1&dq=Shania%20Twain&pg=PA1#v=onepage&q&f=true|title=Njena pot: Življenje in glasba Shanie Twain|first1=Barbara|last1=Hager|publisher=Raincoast Books|location=Toronto|year=1996|isbn=0-425-16451-9}} {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Shania Twain}} * [http://www.shaniatwain.com/ Uradna spletna stran Shanie Twain] {{ikona en}} {{s-start}} {{s-bef|before=[[Sass Jordan]] & [[Michel Pagliaro]]}} {{s-ttl|title=Nastopajoči med polčasom Grey Cupa|years=2002}} {{s-aft|after=[[Bryan Adams]]}} {{end}} {{Shania Twain}} {{Singli Shanie Twain}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:TWAIN, Shania}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Kanadski glasbeniki]] [[Kategorija:Kanadski pevci]] [[Kategorija:Kanadski tekstopisci]] [[Kategorija:Irski Kanadčani]] [[Kategorija:Angleški Kanadčani]] [[Kategorija:Francoski Kanadčani]] [[Kategorija:Kanadski staroselci]] 3ywot7zquql9jm979outcuo7f4yrfwn 0 344541 6676439 6563686 2026-05-16T11:51:38Z Upwinxp 126544 +infopolje 6676439 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Radulja | image = Radulja.jpg | image_caption = Radulja v vasi [[Zavinek]], Občina Škocjan | pushpin_map = Slovenija | source1 = pri vasi [[Gorenje Zabukovje]] | source1_coordinates = {{koord|45|54|37|N|15|5|31|E|region:SI_type:river|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = [[Krka]] v vasi [[Dobrava pri Škocjanu]] | mouth_coordinates = {{koord|45|52|30|N|15|19|51|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 33 km<ref name="Nose"/> | discharge1 = | basin_size = 117,7 km²<ref>{{navedi knjigo |author=Direkcija Republike Slovenije za vode |title=Podatki o vodnih telesih površinskih voda, povzeti po Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021 in Programu ukrepov upravljanja voda, Sektor območja spodnje Save |year=2018 |pages=22–25 |url=http://dv.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/dv.gov.si/pageuploads/NacrtovanjeVoda/3_VTPV_SO_Spodnja_Sava.pdf}}</ref> }} '''Radulja''' je 33 kilometrov<ref name="Nose">{{navedi knjigo |url=http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_mojca_nose.pdf |first=Mojca |last=Nose |title=Regionalna geografija občine Trebnje s poudarkom na prsti in rastlinstvu: diplomsko delo |language=slovenščina, en |trans-title=Regional Geography of the Municipality of Trebnje with Emphasis on the Soil and Vegetation |publisher=Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana |year=2006 |pages=33–34 |access-date=2012-11-21 |archive-date=2014-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140308233758/http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_mojca_nose.pdf |url-status=dead }}</ref> dolga [[reka]] (po drugih klasifikacijah najdaljši [[potok]] v Sloveniji) in levi pritok reke [[Krka|Krke]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], ki izvira na skrajnem severozahodu Debenškega hribovja na nadmorski višini 510 m. Voda priteče na dan iz krednih lapornatih apnencev in starotriadnih karbonatno-silikatnih kamnin. Do [[Bitnja vas|Bitnje vasi]] ima potok dokaj strm padec, tam pa se njegov tok umiri. Najpočasneje in v velikih okljukih teče Radulja med [[Štatenberk]]om in [[Gostinca|Gostinco]], kjer pogosto tudi poplavlja<ref>{{navedi splet|url=http://www.mokronog-trebelno.si/za-turiste/svet-ob-mirni-radulji/trebeljansko|title=Trebeljansko|last=|first=|accessdate=2012-11-21|archive-date=2014-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140309000207/http://www.mokronog-trebelno.si/za-turiste/svet-ob-mirni-radulji/trebeljansko|url-status=dead}}</ref>. Nato potok zaide v ozko [[deber]] med Homskim hribom in gričem, na katerem stojijo ostanki [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]]; tam se nahaja tudi naravna toplica-izvir [[Klevevž]]. Tam ustvari prebojno [[soteska|sotesko]] z več strmci in manjšimi slapiči. Na dnu [[Klevevž|soteske]] se Radulja v manjši akumulaciji ponovno umiri, njen tok pa se obrne za 180 stopinj v smeri [[Krško polje|Krškega polja]]. V Krko se izliva vzhodno od [[Dobrava pri Škocjanu|Dobrave pri Škocjanu]]. Ob Radulji so se naselili [[Bober|bobri]] in zgradili nekaj bobrišč. == Sklici == {{sklici|1}} {{Pritoki Krke}} {{Hidrografija Slovenije}} {{škrbina-reka}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Krke]] hozm3x33vn0g0fznar0zv27poransw4 0 346748 6676277 6642818 2026-05-15T23:33:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676277 wikitext text/x-wiki [[Slika:Samsung Orig Wordmark BLACK RGB.jpg|thumb|240px|Logotip]] '''Skupina Samsung''' ([[Hangul]]: 삼성 그룹; hanja: 三星 그룹; Korejska izgovorjava: [sam.sʌŋ ɡɯ'ɾup̚]) je južnokorejski konglomerat, ter multinacionalno podjetje s sedežem v [[Samsung Town]]u v [[Seul]]u. Vsebuje številne hčerinske družbe in partnerska podjetja od tega je večina od njih združenih pod [[Blagovna znamka|blagovno znamko]] '''Samsung''' (stilizirano SΛMSUNG). Pomembnejše [[Samsung|Samsungove]] industrijske podružnice vključujejo [[Samsung Electronics]] (največje svetovno informacijsko tehnološko podjetje po prihodkih v letu 2012)),<ref>http://www.economist.com/news/briefing/21565617-bangladesh-has-dysfunctional-politics-and-stunted-private-sector-yet-it-has-been-surprisingly</ref> Samsung Heavy Industries (druga največja ladjedelniška družba na svetu po prihodkih v letu 2010)),<ref>{{navedi splet|last=Park |first=Kyunghee |url=http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aO0FeeTB6_0Y |title=July 29 (Bloomberg) – Samsung Heavy Shares Gain on Shell’s Platform Orders (Update1) |publisher=Bloomberg |date=2009-07-28 |accessdate=2010-11-11}}</ref> , Samsung Engineering in Samsung C & T (35 oziroma 72 največje gradbeno podjetje) in Samsung Techwin (proizvodnja orožja ter optoelektronike)).<ref>{{navedi splet|url=http://enr.construction.com/toplists/InternationalContractors/001-100.asp |title=The Top 225 International Contractors2010 |publisher=Enr.construction.com |date=2010-08-25 |accessdate=2010-11-11}}</ref>. Druge pomembne podružnice vključujejo Samsung življenjska zavarovanja (14 največja življenjska zavarovalnica na svetu), ),<ref>{{navedi novice |url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2009/industries/183/index.html |title=Global 500 2009: Industry: - FORTUNE on CNNMoney.com |publisher=Money.cnn.com |date=2009-07-20 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100831010459/http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2009/industries/183/index.html |url-status=dead }}</ref> Samsung Everland ( Upravljavec Everland Resorta ki je najstarejši tematski park v Južni Koreji) )<ref>{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/2002/03/21/0321feat_6.html|title=The World's Best Amusement Parks|publisher=Forbes.com|date=2002-03-21|accessdate=2010-09-11|archive-date=2012-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329211256/http://www.forbes.com/2002/03/21/0321feat_6.html|url-status=dead}}</ref> in Cheil worldwide (19 največja oglaševalska agencija po prihodkih v letu 2010).<ref>{{navedi splet|url=http://investing.businessweek.com/research/stocks/snapshot/snapshot.asp?ticker=030000:KS|title=Cheil Worldwide Inc (030000:Korea SE)|publisher=businessweek.com|date=2010-09-15 |accessdate=2010-09-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://adage.com/agencyfamilytrees2010/|title=Agency Family Trees 2010 |publisher=Advertising Age |date=2010-04-26 |accessdate=2010-09-16}}</ref> Samsung proizvaja okoli petino celotnega izvoza Južne [[Koreja|Koreje]]. Prihodki podjetja presegajo [[BDP]] številnih držav po svetu. V letu 2006, je bil Samsung 35 največje gospodarstvo na svetu. Podjetje ima močan vpliv na južnokorejski gospodarski razvoj, [[Politika|politiko]], medije in [[Kultura|kulturo]],ter je bilo glavna gonilna sila za "čudež na reki Han". ==Ime== Po mnenju ustanovitelja skupine Samsung , pomen korejske besede Hanja oziroma Samsung (三星) pomeni "Tristar" ali "tri zvezde". Beseda "tri" predstavlja nekaj "velikega, številnega in močnega", "zvezde" pa pomenijo večnost . ==Zgodovina== ===1938-1970=== [[Slika:삼성상회.jpg|okvir|desno|Sedež Samsung Sanghoe, Daegu v poznih 30-ih.]] Leta 1938 je Lee Byung-chull (1910-1987), iz velike družine veleposestnikov iz občine Uiryeong prišel do bližnjega mesta [[Daegu]] in ustanovil Samsung Sanghoe (삼성 상회, 三星 商会). Mala trgovska družba s sedežem v Su-dong (zdaj Ingyo-dong)je zaposlovala 40 delavcev. Podjetje se je ukvarjalo s trgovino z živili proizvedenih v in okolici mesta ter proizvajalo svoje lastne rezance. Z razcvetom podjetja se je Lee 1947 odločil za selitev sedeža podjetja v [[Seul]]. Ob izbruhu korejska vojne je bil prisiljen zapustiti Seul, in v Busanu ustanovil rafinerijo sladkornega trsa imenovano Cheil Jedang. Po vojni, leta 1954,je Lee ustanovil Cheil Mojik in zgradili tovarno v Chimsan-dong Daegu. To je bila tedaj največja predilnica volne v državi. Samsung je bil dejaven na številnih področjih zato se je Lee odločil, da utrdi podjetje Samsung kot eno vodilnih na področjih kot so zavarovalništvo, varovanje ter maloprodaja. Lee daje velik pomen industrializaciji, zato osredotoči svoje gospodarske razvojne strategije na peščico velikih domačih [[Konglomerat|konglomeratov]], ki jih ščiti pred [[Konkurenca|konkurenco]] in jim finančno tudi pomaga. Leta 1948,je Cho Hong-JAI (ustanovitelj skupine Hyosung) skupaj z Lee Byung-chullom investira v novo podjetje z imenom Samsung Mulsan Gongsa (삼성 물산 공사), ali Trading Samsung Corporation. Trgovsko podjetje je zraslo v današnjo korporacijo Samsung C & T. Po nekaj letih se Cho in Lee zaradi razlik v upravljanju poslovno razideta. Lee je želel priti do 30% deleža v skupini, po poravnavi pa so podjetje razdelili na skupino [[Samsung]], skupino Samsung Hyosung, Hankook Tire, in druge. V poznih 60-ih letih je skupina Samsung vstopila v elektronsko industrijo. Skupina ustanovi več med seboj povezanih oddelkov, kot so Samsung Electronics Co., Samsung Electro-Mechanics Co., Samsung Corning Co. in Samsung Semiconductor & Telecommunications Co. ter zgradila proizvodnji obrat v Suwonu. Njihov prvi izdelek je bil [[Televizor|črno-beli televizor]]. ===1970-1990=== [[Slika:SPC-1000.JPG|okvir|desno|prvi Samsungov osebni računalnik (namenjen izključno korejskemu trgu)]] SPC-1000, predstavljen leta 1982, je bil prvi Samsungov [[osebni računalnik]] (namenjen izključno korejskemu trgu) in je uporabljal [[Avdio kaseta|avdio kaseto]] za nalaganje in shranjevanje podatkov - [[disketna enota]] pa je bila opcijska. Leta 1980 je Samsung pripojil podjetje Hanguk Jeonja Tongsin in začel z industrijo telekomunikacijske [[Strojna oprema|strojne opreme]]. Njeni začetni izdelki so bile centrale. [[Obrat]] so nadgradili za namen proizvodnje telefonov in faksov, posledično je obrat postal center Samsungove proizvodnje mobilnih telefonov. Do danes so izdelali več kot 800 milijonov [[Mobilni telefon|mobilnih telefonov]]. Leta 1980 je Samsung obrat preimenoval v Samsung Electronics Co.. Po smrti ustanovitelja leta 1987,se je skupina Samsung razdela v štiri poslovne skupine. Skupina Samsung, skupina Shinsegae, skupina CJ in skupina Hansol. Danes so te ločene skupine neodvisne in niso del ali povezane z skupino Samsung. Predstavnik skupine Hansol je dejal: »Samo ljudje, ki ne poznajo zakonodaje, ki ureja poslovni svet ne morejo verjeti, kaj tako absurdnega," in dodal: "Ko se je leta 1991 skupina Hansol ločila od skupine Samsung, je prekinila vse plačilne garancije ter vezi s podružnicami Samsung. Vir blizu skupine Hansol trdi, da imajo Hansol, Shinsegae in CJ je po ločitvi od skupine Samsung neodvisno upravljanje. Izvršni direktor Shinsegae Department Store je dejal "Shinsegae nima plačilnih jamstev, povezanih s skupino Samsung". Leta 1980, je skupina Samsung Electronics je začel z velikimi vlaganji v raziskave, razvoj in investicije, ki so ključnega pomena pri dvigovanju družbe na čelo svetovne industrije elektronike. Leta 1982 so zgradili na [[Portugalska|Portugalskem]] obrat za izdelavo [[Televizija|televizij]], leta 1984, obrat v New Yorku, leta 1985, obrat v Tokiu, leta 1987 v Angliji in še objekt v Austinu leta 1996. Od leta 2012 je Samsung vložil več kot 13 milijard dolarjev v objekt v Austinu, ki deluje pod imenom Samsung Semiconductor Austin LLC. To pomeni, da je v [[Austin, Teksas|Austinu]] največja tuja investicija v [[Teksas|Teksasu]], in ena od največjih posameznih tujih naložb v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. ===1990-2000=== Samsung je začel leta 1990 pridobivati na veljavi kot mednarodna korporacija. Gradbena veja Samsunga je dobil pogodbo za gradnjo enega od dveh stolpov [[Petronas]] v [[Malezija|Maleziji]], [[Taipei|Taipei 101]] na [[Tajvan (otok)|Tajvanu]] in Burj Khalifa v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]]. Leta 1993 je Lee Kun-hee prodal 10 podružnic skupine Samsung, zmanjšal obseg podjetja, ter združil ostale veje podjetja, da bi se osredotočil na tri panoge: [[elektronika]], inženiring in [[Kemikalija|kemikalije]]. Leta 1996 je skupina Samsung ponovno pridobila Sungkyunkwan univerzitetno ustanovo. Samsung je leta 1992 postal največji proizvajalec [[Čip|pomnilniških čipov]] na svetu, ter drugi največji proizvajalec procesorjev za [[Intel|Intelom]]. Leta 1995 je ustvaril svoj prvi [[LCD]] [[zaslon]], deset let kasneje pa je Samsung postal največji svetovni proizvajalec LCD zaslonov. Podjetje [[Sony]], ki ni investiralo v velike TFT-LCD zaslone je pozvalo podjetje Samsung k sodelovanju. Leta 2006 je nastal plod medsebojnega sodelovanja S-LCD za zagotovitev stabilne dobave [[LCD]] panelov za oba proizvajalca. S-LCD je v lasti Samsunga(50% + 1 delnica) in Sonya (50% minus 1 delnica) in upravlja svoje tovarne in objekte v Tangjung, [[Južna Koreja]]. 26. decembra 2011 je bilo napovedano, da je Samsung pridobil lastniški delež Sonya v tem skupnem podjetju. V primerjavi z drugimi večjimi korejskimi družbami je Samsung razmeroma neboleče preživel azijsko finančno krizo leta 1997, vendar pa je bil Samsung Motor prodan Renaultu s precejšnjo izgubo. Od leta 2010 je [[Renault]] Samsung v 80,1-odstotni lasti Renaulta in 19,9-odstotni lasti Samsunga. Poleg tega je od leta 1980-1990 Samsung proizvajal tudi [[letala]]. Leta 1999 je bilo ustanovljeno podjetje Korea Aerospace Industries (KAI), kot rezultat združitve med takratnimi tremi domačimi oddelki vesoljskih tehnologij Samsung Aerospace, Daewoo Heavy Industries, in [[Hyundai]] Space and Aircraft Company. Samsung še vedno proizvaja [[Letalski motor|letalske motorje]] in plinske turbine. ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Podjetja Južne Koreje]] {{normativna kontrola}} mqir1z2fb3uhiaklveodpj7je6yp2j9 0 347252 6676179 6675951 2026-05-15T17:59:24Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6676179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===<big>Adria Mobil (2013–2015)</big>=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je dosegel prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu, in osvojil tretje mesto na [[Dirka po Sibiuju|Dirki po Sibiuju]]. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===<big>Jumbo–Visma (2016–2023)</big>=== ====<big>2016</big>==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====<big>2017</big>==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====<big>2018</big>==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====<big>2019</big>==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====<big>2020</big>==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====<big>2021</big>==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====<big>2022</big>==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====<big>2023</big>==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === <big>BORA-hansgroe (2024-)</big> === ==== <big>2024</big> ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zma0go ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. V naslednji je dobil še 58 sekund in bil samo še 5 sekund zadaj. Odločil pa je v 19. etapi, kjer je z izjemnim ekipnim napadom pobegnil vsem favoritom in zanesljivo zmagal in prevzel rdečo majico. Do konca sezone je nastopil še na nekaj enodnevnih dirkah, vendar ni dosegel vidnejšega rezultata. Sezono je končal kot 8. na [[UCI lestvica|UCI lestvici]]. '''<big>2025</big>''' Začel je na [[Dirka po Algarveju|Dirki po Algarveju]], kjer je dirkal solidno in končal kot skupno 8. Nadaljeval je na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], kjer je pokazal da še vedno lahko dirka na najvišjem levelu. Zmagal je 4. etapo in se po času izenačil z [[Juan Ayuso|Juanom Ayusom]]. Ta ga je zaradi letečega cilja potem prehitel za 1 sekundo. Roglič je potem v 7. etapi presenetljivo pobegnil že 20km pred ciljem in uspel ubraniti slabih 20 sekund prednosti ter pobrati skupno zmago. Nadaljeval je na 1. velikem cilju sezone, [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]. Začel je odlično saj se mu je na kronometru v 2. etapi zmaga izmaknila samo za 1 sekundo, je pa prevzel skupno vodstvo. Tega je naslednji dan izgubil proti sprinterju Pedersenu. Vodstvo je znova prevzel po 4 mestu v 1.gorski etapi s 4 sekundami prednosti pred Ayusom. Nato pa je vse šlo po zlu, ko je v makadamski 9.etapi padel in izgubil več kot minuto proti drugim favoritom ter bil vidno ranjen in z močnimi odrgninami<ref>{{Navedi splet|title=Van Aertu etapa, del Toru rožnata majica, Roglič izgubil več kot minuto proti Ayusu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/van-aertu-etapa-del-toru-roznata-majica-roglic-izgubil-vec-kot-minuto-proti-ayusu/746046|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Toni|last=Gruden}}</ref>. Nekaj sekund je pridobil na kronometru, toda nato je v 15. etapi ponovno izgubil veliko časa in naslednji dan je odstopil. Čez nekaj časa je napovedal nastop na Dirki po Franciji. Nanjo je prišel nepopolno pripravljen in je skozi dirko dirkal dobro, ves čas je bil v deseterici in se je pred 19. etapo celo potegoval za stopničke. Nato pa je v zadnji gorski etapi povsem popustil in padel na 8. mesto. Proti koncu dirke je tudi zmeraj bolj bil v vlogi pomočnika Florianu Lipowitzu, ki je na koncu končal na odličnem 3. mestu. Proti koncu sezone je ponovno nastopil na še nekaj enodnevnih dirkah. Edini večji rezultat je bilo 5.mesto na [[Dirka po Emiliji|Dirki po Emiliji.]]<ref>{{Navedi splet|title=Mehiški bikec del Toro premočen za Pidcocka, Roglič peti|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mehiski-bikec-del-toro-premocen-za-pidcocka-roglic-peti/759720|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=To|last=G}}</ref> V tej sezoni se je videlo, da Roglič počasi izgublja svoj doslej neomajen status kapetana in enega najboljših kolesarjev na svetu ter počasi postaja bolj pomočnik za sotekmovalce v ekipi. ==Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | 16 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] a6nga4xedraw840se7fd9xp088264rv 0 351049 6676062 6386182 2026-05-15T12:27:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676062 wikitext text/x-wiki {{Quote box|quote=Razumevanje delovanja možganov naj bi bilo med največjimi znanstvenimi izzivi našega časa.|source=–Alivisatos ''et al.''<ref name=Neuron2012>{{navedi revijo|last1=Alivisatos|first1=A. Paul|last2=Chun|first2=Miyoung|last3=Church|first3=George M.|last4=Greenspan|first4=Ralph J.|last5=Roukes|first5=Michael L.|last6=Yuste|first6=Rafael|title=The Brain Activity Map Project and the Challenge of Functional Connectomics|journal=[[Neuron (revija)|Neuron]]|date=junij 2012a|volume=74|issue=6|pages=970&ndash;974|doi=10.1016/j.neuron.2012.06.006|url=http://download.cell.com/neuron/pdf/PIIS0896627312005181.pdf?intermediate=true|accessdate=22. februarja 2013|archive-date=2013-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130228014207/http://download.cell.com/neuron/pdf/PIIS0896627312005181.pdf?intermediate=true|url-status=dead}}</ref>|quoted=1|align=right|width=25%|salign=right}} '''Pobuda BRAIN''' ({{jezik-en|BRAIN Initiative}}; {{jezik|en|BRAIN}} je kratica za {{jezik|en|Brain Research through Advancing Innovative Neurotechnologies}}, kar pomeni »raziskovanje možganov z naprednimi inovativnimi nevrotehnikami«), pogosto imenovana tudi '''Projekt Zemljevid možganske aktivnosti''' ({{jezik|en|Brain Activity Map Project}}), je predlagana kolaborativna raziskovalna pobuda s ciljem mapiranja aktivnosti vsakega [[nevron]]a v [[človeški možgani|človeških možganih]], ki jo je 2. aprila 2013 razglasila vlada predsednika Združenih držav Amerike [[Barack Obama|Baracka Obame]].<ref name=NYTimes1>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2013/02/18/science/project-seeks-to-build-map-of-human-brain.html?pagewanted=all&_r=0|title=Obama Seeking to Boost Study of Human Brain|first=John|last=Markoff|newspaper=New York Times|date=18. februarja 2013}}</ref><ref name=Time>{{navedi revijo|url=http://healthland.time.com/2013/02/19/brain-map-president-obama-proposes-first-detailed-guide-of-human-brain-function/|title=Brain Map: President Obama Proposes First Detailed Guide of Human Brain Function|first=Maia|last=Szalavitz|journal=Time|date=19. februarja 2013|access-date=2013-03-25|archive-date=2020-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20201204115012/https://healthland.time.com/2013/02/19/brain-map-president-obama-proposes-first-detailed-guide-of-human-brain-function/|url-status=dead}}</ref><ref name=NYTimes2>{{navedi novice|title=Obama to unveil initiative to map the human brain |first1=John| last1=Markoff| first2=James| last2=Gorman |newspaper=New York Times |date=2. aprila 2013 |url=http://www.nytimes.com/2013/04/02/science/obama-to-unveil-initiative-to-map-the-human-brain.html}}</ref><ref name=NBC>{{navedi novice|url=http://vitals.nbcnews.com/_news/2013/04/02/17565983-white-house-pitches-brain-mapping-project|title=White House pitches brain mapping project|first=Maggie|last=Fox|publisher=NBC News|date=2. aprila 2013|accessdate=2013-04-03|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804201953/http://vitals.nbcnews.com/_news/2013/04/02/17565983-white-house-pitches-brain-mapping-project|url-status=dead}}</ref><ref name=WhiteHouse>{{navedi splet|url=http://www.whitehouse.gov/the-press-office/2013/04/02/fact-sheet-brain-initiative|title=Fact Sheet: BRAIN Initiative|publisher=White House Office of the Press Secretary|date=2. aprila 2013|accessdate=2013-04-03|archive-date=2015-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150711100647/https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2013/04/02/fact-sheet-brain-initiative|url-status=dead}}</ref> Na temelju projekta [[Projekt Človeški genom|Človeški genom]] se domneva, da naj bi stroški mapiranja znašali več kot 300 milijonov dolarjev na leto, izvedba projekta pa naj bi trajala okrog deset let.<ref name=NYTimes1/> ==Eksperimentalni pristop== Po poročanju občil naj bi v okviru pobude poskusili mapirati vsakega od okrog 100 milijard nevronov v človeških možganih,<ref name=NYTimes1/> vendar bodo začetne raziskave izvedene na [[testiranje na živalih|miših in drugih živalih]].<ref name=Time /> Znanstveni komentar iz leta 2012 za manjši projekt, Alivisatos ''et al.'', je očrtal različne specifične eksperimentalne tehnike, ki bi se lahko uporabile za dosego »funkcijskega [[konektom]]a«, ter nove tehnike, ki bi jih bilo za izvedbo projekta še treba razviti.<ref name=Neuron2012 /> Začetne raziskave bi se lahko opravile na glisti ''[[Caenorhabditis elegans]]'', čemur bi sledile raziskave na mušici (''[[Drosophila]]''), saj imata razmeroma enostavna živčna mrežja. Srednjeročne raziskave bi se lahko opravile na [[navadna cebrica|navadni cebrici]] (riba vrste ''Danio rerio''), [[laboratorijska miš|miših]] in [[etruščanska rovka|etruščanskih rovkah]]. Končno bi se raziskave opravile tudi na [[prvaki]]h in na človeku. Raziskovalci so predlagali razvoj [[nanodelec|nanodelcev]], ki bi se lahko uporabili kot [[električna napetost|napetost]]na [[tipalo|tipala]] za zaznavo posameznih [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]], kot tudi [[nanosonda|nanosond]], ki bi se lahko uporabile kot [[elektrofiziologija|elektrofiziološke]] [[večelektrodna mreža|večelektrodne mreže]]. Posebej so pozvali k razvoju brezžičnih neinvazivnih metod zaznave nevronske aktvinosti, kar bi bilo morda mogoče doseči z [[mikroelektronika|mikroelektronsko]] [[integracija na zelo veliki ravni|integracijo na zelo veliki ravni]] ali pa s pomočjo [[sintetična biologija|sintetične biologije]]. Po eni od predlaganih metod bi se s pomočjo s [[kalcij]]evim ionom povzročenih napak pri kodiranju z [[DNK polimeraza|DNK polimerazo]]<ref name=PlosONE>{{Cite journal|last1=Zamft|first1=Bradley Michael|last2=Marblestone|first2=Adam H.|last3=Kording|first3=Konrad|last4=Schmidt|first4=Daniel|last5=Martin-Alarcon|first5=Daniel|last6=Tyo|first6=Keith|last7=Boyden|first7=Edward S.|last8=Church|first8=George|title=Measuring Cation Dependent DNA Polymerase Fidelity Landscapes by Deep Sequencing|journal=[[PLOS ONE]]|date=avgust 2012a|volume=7|issue=8|doi=10.1371/journal.pone.0043876|url=http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0043876|accessdate=27. februar 2013}}</ref> za tračni zapis nevronske aktivnosti uporabila encimsko proizvedena [[DNK]].<ref name=Neuron2012/><ref name=PlosCB>{{Cite journal|last1=Kording|first1=Konrad|title=Of Toasters and Molecular Ticker Tapes|journal=[[PLOS Computational Biology]]|year=december 2011|volume=7|issue=12|doi=10.1371/journal.pcbi.1002291|url=http://www.ploscompbiol.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pcbi.1002291}}</ref> Podatki bi se analizirali in modelirali z obsežnim [[računalniška nevroznanost|izračunavanjem]].<ref name=Neuron2012/> Predlagana je bila tudi sorodna tehnika, pri kateri bi se za mapiranje nevronske povezljivosti uporabilo hitro [[sekvenciranje DNK]].<ref>{{cite journal |last1=Zador |first1=Anthony M. |last2=Dubnau |first2=Joshua |last3=Oyibo |first3=Hassana K. |last4=Zhan |first4=Huiqing |last5=Cao |first5=Gang |last6=Peikon |first6=Ian D. |title=Sequencing the Connectome |journal=PLoS Biology |volume=10 |issue=10 |year=2012 |pmid=23109909 |doi=10.1371/journal.pbio.1001411}}</ref> ==Odzivi== Znanstveniki so se na načrt odzvali različno. Po mnenju nekaterih bo projekt zapolnil vrzel v [[nevroznanost|nevroznanstvenem]] raziskovanju med meritvami na ravni možganskih območij z uporabo metod, kot je [[funkcijsko magnetnoresonančno slikanje|fMRI]], ter meritvami na ravni [[snemanje posameznih enot|posameznih celic]].<ref name=Time/> Drugi menijo, da bo zaradi projekta manj sredstev za individualne raziskave.<ref name=Time/> Nejasno je tudi, ali je tehnika dovolj razvita za izvedbo projekta in ali je smiselno investirati finančna sredstva v razvoj tehničnih metod, preden je jasno, kaj natančno meriti.<ref name=NYTimes2/> Na srečanju januarja 2013 je skupina nevroznanstvenikov zaključila, da bo projekt vsako leto proizvedel okrog 300 [[eksabajt]]ov podatkov, kar je velik tehnični zalogaj.<ref name=dots>{{navedi novice |title=Connecting the Neural Dots |first=John |last=Markoff |newspaper=New York Times |date=26. februarja 2013 |url=http://www.nytimes.com/2013/02/26/science/proposed-brain-mapping-project-faces-significant-hurdles.html?pagewanted=all}}</ref> Poleg tega ima večina trenutno dostopnih monitorjev možganske aktivnosti omejeno uporabnost, saj so zelo invazivni. Treba jih je namreč kirurško vsaditi z odprtjem lobanje.<ref name=dots/> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Možgani]] [[Kategorija:Nevroznanost]] [[Kategorija:Kolaborativni projekti]] hmnmtgmaasz6pcfwpu0co7kjh118i5s 0 353437 6676055 6629460 2026-05-15T12:11:38Z ~2026-29229-40 259928 /* Navijači */ 6676055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = NK Krško Posavje | fullname = Nogometni Klub Krško Posavje | image = NK Krško Posavje.png | image_size = 170px | nickname = Nuklearci, Zeleni | founded = {{Birth date and age|1922|5|11| df=yes}} | ground = [[Stadion Matije Gubca]], [[Krško]] | capacity = 1.470 | chairman = Jože Tomažin | mgrtitle = Trener | manager = Adnan Žildžović | league = [[Druga slovenska liga]] | season = 2025-26 | position = 11. mesto | pattern_la1= | pattern_b1= | pattern_ra1= | pattern_so1 = | leftarm1= 77DB5F | body1= 77DB5F | rightarm1= 77DB5F | shorts1= FFFFFF | socks1= 77DB5F | pattern_la2= | pattern_b2= | pattern_ra2= | pattern_so2 = | leftarm2=FFFFFF | body2=FFFFFF | rightarm2=FFFFFF | shorts2=FFFFFF | socks2=FFFFFF | website = https://nkkrskoposavje.si/ }} '''Nogometni Klub Krško Posavje''' je slovenski nogometni klub iz [[Krško|Krškega]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1922]], domači stadion kluba je [[Stadion Matije Gubca]]. Leta 2023 se je klub združil z mestnim rivalom NK Posavje Krško. Iz nogometne šole prihajata nekdanji slovenski reprezentant [[Robert Berić]] in trenutna reprezentant [[Benjamin Šeško]]. == Uvrstitve po sezonah == {| class="wikitable" style="text-align: center" |- !Sezona !Tekmovanje !Pozicija |- |1991–92 |MNZ Celje (3. liga) |3. |- |1992–93 |MNZ Celje (4. liga) |10. |- |1993–94 |colspan="2"|/ |- |1994–95 |MNZ Celje (4. liga) |4. |- |1995–96 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1996–97 |MNZ Celje (4. liga) |2. |- |1997–98 |MNZ Celje (4. liga) |5. |- |1998–99 |MNZ Celje (4. liga) |style="background: #90EE90;"|1. |- |1999–2000 |[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL – Vzhod]] |7. |- |2000–01 |3. SNL – Vzhod |5. |- |2001–02 |3. SNL – Vzhod |style="background: #90EE90;"|1. |- |2002–03 |[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] |13. |- |2003–04 |2. SNL |7. |- |2004–05 |2. SNL |10. |- |2005–06 |2. SNL |5. |- |2006–07 |2. SNL |3. |- |2007–08 |2. SNL |6. |- |2008–09 |2. SNL |6. |- |2009–10 |2. SNL |8. |- |2010–11. |2. SNL |8. |- |2011–12 |2. SNL |6. |- |2012–13 |2. SNL |4. |- |2013–14 |2. SNL |7. |- |2014–15 |2. SNL |style="background: #90EE90;"|1. |- |2015–16 |[[PrvaLiga]] |6. |- |2016–17 |PrvaLiga |8. |- |2017–18 |PrvaLiga |7. |- |2018–19 |PrvaLiga |style="background: #FFCCCC;"|10. |- |2019–20 |2. SNL |6. |- |2020–21 |2. SNL |10. |- |2021–22 |2. SNL |14. |- |2022–23 |2. SNL |style="background: #FFCCCC;"|15. |- |2023–24 |3. SNL – Vzhod |3. |- |2024–25 |3. SNL – Vzhod |1. |} == Navijači == Navijaška skupina [[NK Krško|Nogometnega kluba Krško Posavje]] se imenuje [[Nuclear Power Boys]] in je bila ustanovljena leta 1995. [[Slika:Npb_navijači.jpg|thumb|center|550px|]] ==Trofeje== *'''2. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2014–15 *'''3. SNL''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02 **'''Zmagovalci:''' 2024–25 *'''4. SNL (MNZ Celje)''' **'''Zmagovalci:''' 1998–99 *'''Pokal MNZ Celje''' **'''Zmagovalci:''' 2001–02, 2002–03, 2005–06, 2009–10, 2010–11 == Trenutno moštvo == {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=GK|name=Marko Zalokar}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jakob Zbašnik}} {{Fs player|no=|nat=SRB|pos=DF|name=Aleksa Ðurasović}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jan Zupančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Lan Zajc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Grega Ovijač}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Jernej Petančič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Tomaž Zakrajšek}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Nik Pirc}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=MF|name=Jure Zupan}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Sven Opačič}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=MF|name=Šimun Šinta}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=DF|name=Gabriel Bačan}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=DF|name=Žak Grabljevec}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Rok Gorenc}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Fran Penezić}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Niki Radovič}} {{Fs player|no=|nat=SVN|pos=FW|name=Matic Kustrin}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Niko Radek}} {{Fs player|no=|nat=HRV|pos=FW|name=Patrik Veselić}} {{Fs end}} ==Nekdanji igralci kluba== {{col-start}} {{col-3}} {{col-start}} {{col-3}} * {{flagicon|England}} [[Rhema Obed]] * {{flagicon|Ghana}} [[Ibrahim Arafat Mensah|Ibrahim Mensah]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Adnan Zildžović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Fuad Gazibegović]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Armin Lulić]] * {{flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Edin Salkić]] * {{flagicon|Montenegro}} [[Dalibor Bojović]] * {{flagicon|Croatia}} [[Edin Junuzović]] * {{flagicon|Macedonia}} [[Kliment Nastoski]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Slaviša Dvorančič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Roy Rudonja]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Iztok Kapušin]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Sašo Fornezzi]] {{col-3}} * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Kelhar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Robert Berić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Rusič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Andrej Pečnik]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Boštjan Frelih]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Luka Žinko]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Dejan Djermanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Darko Karapetrovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Danijel Dežmar]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Senad Jahič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Jaka Ihbeisheh]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Miroslav Pilipovič]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Almir Rahmanović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Enes Rujović]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Bojan Đukić]] * {{flagicon|Slovenia}} [[David Kastelic]] * {{flagicon|Slovenia}} [[Levin Oparenovič]] {{col-end}} == Strokovno vodstvo in predstavniki kluba== {| class="wikitable" |- align="center" style="background:#006000" | <span style="color:white">'''FUNKCIJA'''</span> || <span style="color:white">'''PODATKI'''</span> |- |Predsednik |[[Jože Slivšek]] |- |Športni direktor || [[Antoni Brdik]] |- |Trener vratarjev || [[Dominik Levak]] |- |Zdravnik || [[Matic Županič]] |- |Bolničar || [[Sebastjan Komočar]] |- |Fizioterapevt in kondicijski trener|| [[Primož Četrtič]] |- |Fizioterapevt || [[Gregor Zagorc]] |- |Vzdrževalec || [[Denis Štojs]] |- |Napovedovalec || [[Tomaž Gaberšček]] |- |Sekretar || [[Jože Šmajgl]] |- |Stiki z javnostjo|| [[]] |- |Fotograf|| [[Adrijan Kulčar]] |- |Teh.vodja čl. ekipe || [[Iztok Kapušin]] |- |Vodja NŠ || [[]] |- |Trener vratarjev ml.šole|| [[]] |- |Trener mladinske ekipe U 19|| [[]] |- |Trener U 16 in 17 || [[]] |- |Trener U 14 in 15 || [[]] |- |Trener U 13 || [[]] |- |Trener U 12 || [[]] |- |Trener U 11 || [[]] |- |Trener U 10 || [[]] |- |Trener U 10 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 9 || [[]] |- |Trener U 9 (pomočnik)|| [[]] |- |Trener U 8 || [[]] |- |Trener U 8 (pomočnik)|| [[]] |} == Slikovni arhiv == <gallery widths=190> Slika:Nogometni_klub_krško1994.jpg|Mladinske selekcije leta 1995 Slika:NK Krško U19 za sezono 2014 15.JPG|Mladinsko (U19) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:NK Krško U15.JPG|(U15) moštvo Krškega za sezono 2014/15 Slika:U17B.JPG|(U17b) moštvo Krškega za sezono 2014/15 s trenerjem Dvorančičem Slika:NK Krško U10 za sezono 2014 15.JPG|trener Klemen Leban (zgoraj levo) in njegova ekipa U10 Krškega za sezono 2014/15 Slika:Nkkrško_v_gosteh.jpg|Bela krajina - Krško 5.marca 2011 v Črnomlju,tekma 2.SNL sezone 2010/11 Slika:Vratarji NK Krško na treningu pred tekmo.JPG|vratarja Jan Račič (stoji levo z žogo) in Marko Zalokar (leži) s trenerjem vratarjev (Slavko Budna) pred prijateljsko tekmo 21.2.2015 v Domžalah Slika:Kapetan in drugi trener kluba.jpg|Kapetan Slaviša Dvorančič in Alojz Mlakar (trener mlajših selekcij) Slika:Rok Zorko.JPG|Rok Zorko Slika:Slivšek_simič.jpg|Otvoritev igrišča z umetno travo 1.junija 2010 s tedanjima predsednikoma NZS Ivanom Simičem (desno) in NK Krško Jožetom Slivškom]] |Člansko moštvo Krškega za sezono 2014/15 </gallery> ==Zunanje povezave== *[https://www.youtube.com/channel/UCA6djlIqa-IWA87pN2nf8BA NK Krško] na kanalu [[YouTube]] *[http://www.transfermarkt.com/nk-krsko/startseite/verein/17136 profil Krškega na transfermarktu] *[http://uk.soccerway.com/teams/slovenia/nk-krko/4595/ Krški profil na soccerwayu] *[https://www.facebook.com/ns.nk.krsko NK Krško] na spletni strani [[Facebook]] == Sklici == {{sklici}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Krško]] [[Kategorija:Ustanove v Krškem]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1922]] rvpm2yovryptnz65i9dh0xnkzvc6ip2 0 368475 6676204 6502777 2026-05-15T19:29:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676204 wikitext text/x-wiki {{Red velikosti}} {| class="wikitable sortable" |+'''Seznam [[Red velikosti|redov velikosti]] za [[Energija|energijo]]''' ! Red velikosti ! [[Predpone SI|SI predpona]] !Vrednost !Zgled |- |10⁻³³||&nbsp;||2×10⁻³³ J || povprečna [[kinetična energija]] tranlacijskega gibanja molekule pri temperaturi 100 pikokelvinov |- |10⁻²⁸ | &nbsp; | 6.6×10⁻²⁸ J | energija [[Radio|AM radio]] fotona (1&nbsp;MHz) (4×10⁻⁹ [[Elektronvolt|eV]])<ref>Calculated: E_photon = hv = 6.626e-34 J-s * 1e6 Hz = 6.6e-28 J. In eV: 6.6e-28 J / 1.6e-19 J/eV = 4.1e-9 eV.</ref> |- |10⁻²⁴|| [[Jokto|jokto-]] (yJ) | 1.6×10⁻²⁴ J | energija [[Foton|fotona]] mikrovalovne pečice (2.45&nbsp;GHz) (1×10⁻⁵ [[Elektronvolt|eV]])<ref>{{navedi splet|title=Frequency of a Microwave Oven|url=http://hypertextbook.com/facts/1998/HowardCheung.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=15 November 2011}}</ref><ref>Calculated: E_photon = hv = 6.626e-34 J-s * 2.45e8 Hz = 1.62e-24 J. In eV: 1.62e-24 J / 1.6e-19 J/eV = 1.0e-5 eV.</ref> |- |10⁻²³||&nbsp;||2×10⁻²³ J || povprečna kinetična energija translacijskega gibanja molekule v [[Boomerang Nebula]], najhladnejšega prostora izven laboratorija, 1 [[kelvin]]<ref>{{navedi splet|title=Boomerang Nebula boasts the coolest spot in the Universe|url=http://www.jpl.nasa.gov/news/releases/97/coldspot.html|publisher=JPL|accessdate=13 November 2011|archive-date=2009-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090827115717/http://jpl.nasa.gov/news/releases/97/coldspot.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: KE_avg ≈ (3/2) * T * 1.38E-23 = (3/2) * 1 * 1.38E-23 ≈ 2.07E-23 J</ref> |- | 10⁻²² | &nbsp; | 2-3000×10⁻²² J | energija IR [[Infrardeče valovanje|infrardečega]] [[Foton|fotona]] |- | rowspan="4" |10⁻²¹ | rowspan="4" | [[Zepto|zepto-]] (zJ) |1.7×10⁻²¹ J | 1 kJ/mol, preveddno v energijo molekule<ref>Calculated: 1e3 J / 6.022e23 entities per mole = 1.7e-21 J per entity</ref> |- |2.1×10⁻²¹ J | Toplotna energija v vsaki [[Prostostna stopnja (fizika)|prostostni stopnji]] molekule pri 25 °C ([[ekviparticijski izrek]]) (0.01 [[Elektronvolt|eV]])<ref>Calculated: 1.381e-23 J/K * 298.15 K / 2 = 2.1e-21 J</ref> |- |2.856×10⁻²¹ J | Po [[Landauerjev princip|Landauerjevem principu]], najmanjša potrebna energija pri 25 °C za spremembno enega bita informacije |- |3–7×10⁻²¹ J | energija [[Van der Waalsova sila|van der Waalsove sile]] med atomi (0.02–0.04 [[Elektronvolt|eV]])<ref name="ucla_chem125">{{navedi splet|title=Bond Lengths and Energies|url=http://www.doe-mbi.ucla.edu/CHEM125/bonds.html|work=Chem 125 notes|publisher=UCLA|accessdate=13 November 2011|archive-date=2011-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110823121639/http://www.doe-mbi.ucla.edu/CHEM125/bonds.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 2 to 4 kJ/mol = 2e3 J / 6.022e23 molecules/mol = 3.3e-21 J. In eV: 3.3e-21 J / 1.6e-19 J/eV = 0.02 eV. 4e3 J / 6.022e23 molecules/mol = 6.7e-21 J. In eV: 6.7e-21 J / 1.6e-19 J/eV = 0.04 eV.</ref> |- | rowspan="4" |10⁻¹⁹ | rowspan="4" |&nbsp; |1.6×10⁻¹⁹ J || ≈1 [[elektronvolt]] (eV)<ref>{{navedi splet|title=CODATA Value: electron volt|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?tevj|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |3–5×10⁻¹⁹ J || energija fotonov [[Vidni spekter|vidne svetlobe]]<ref>{{navedi splet|title=BASIC LAB KNOWLEDGE AND SKILLS|url=http://www.sci.sdsu.edu/classes/chemistry/chem467l/mardahl/basic.html|quote=Visible wavelengths are roughly from 390 nm to 780 nm|accessdate=5 November 2011|archive-date=2013-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130515121940/http://www.sci.sdsu.edu/classes/chemistry/chem467l/mardahl/basic.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: E = h * c / lambda. E_780_nm = 6.6e-34 kg-m^2/s * 3e8 m/s / (780e-9 m) = 2.5e-19 J. E_390 _nm = 6.6e-34 kg-m^2/s * 3e8 m/s / (390e-9 m) = 5.1e-19 J</ref> |- |3–14×10⁻¹⁹ J | energija [[Kovalentna vez|kovalentne vezi]] (2–9 [[Elektronvolt|eV]])<ref name="ucla_chem125" /><ref>Calculated: 50 kcal/mol * 4.184 J/calorie / 6.0e22e23 molecules/mol = 3.47e-19 J. (3.47e-19 J / 1.60e-19 eV/J = 2.2 eV.) and 200 kcal/mol * 4.184 J/calorie / 6.0e22e23 molecules/mol = 1.389e-18 J. (7.64e-19 J / 1.60e-19 eV/J = 8.68 eV.)</ref> |- | 5–200×10⁻¹⁹ J | energija fotonov [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične]] svetlobe<ref name="NASA_spectrum" /> |- |10⁻¹⁸ || [[Ato|ato-]] (aJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻¹⁷ | &nbsp; | 2-2000×10⁻¹⁷ J | energija fotonov [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]]<ref name="NASA_spectrum">{{navedi splet|title=Wavelength, Frequency, and Energy|url=https://imagine.gsfc.nasa.gov/science/toolbox/spectrum_chart.html|work=Imagine the Universe|publisher=NASA|accessdate=15 November 2011|date=|website=|last=|first=|archive-date=2016-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161213025940/http://imagine.gsfc.nasa.gov/science/toolbox/spectrum_chart.html|url-status=dead}}</ref> |- | 10⁻¹⁶ || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻¹⁵ || [[Femto|Femto-]] (fJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | rowspan="2" |10⁻¹⁴ | rowspan="2" |&nbsp; | > 2×10⁻¹⁴ J | energija fotonov [[Žarek gama|gama žarkov]]<ref name="NASA_spectrum" /> |- |8.2×10⁻¹⁴ J || masa/energija elektrona (rest mass-energy) v mirovanju <ref>{{navedi splet|title=electron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mec2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |10⁻¹² || [[Piko|Piko-]] (pJ) || 2.3×10⁻¹² J || kinetična energija [[Nevtrino|nevtrina]] proizvedenega v D-T [[Jedrsko zlivanje|fuziji]]; uporabna za zagon [[Jedrska cepitev|fisije]] (14.1 [[Elektronvolt|MeV]])<ref>{{navedi splet|last=Muller|first=Richard A.|title=The Sun, Hydrogen Bombs, and the physics of fusion|url=http://muller.lbl.gov/teaching/physics10/old%20physics%2010/chapters%20%28old%29/7-fusion.htm|accessdate=5 November 2011|year=2002|quote=The neutron comes out with high energy of 14.1 MeV}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=7&num=1.41&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁻¹¹ | rowspan="1" |&nbsp; |3.4×10⁻¹¹ J || povprečna celotna energija [[Jedrska cepitev|jedrske fisije]] enega U-235 atoma (215 [[Elektronvolt|MeV]])<ref name="Energy From Uranium Fission">{{navedi splet|title=Energy From Uranium Fission|url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/nucene/u235chn.html#c3|work=HyperPhysics|accessdate=8 November 2011}}</ref><ref name="Conversion from eV to J">{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=8&num=2.15&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="5" |10⁻¹⁰ | rowspan="5" |&nbsp; |1.5030×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Proton|protona]] v mirovanju <ref>{{navedi splet|title=proton mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mpc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |1.505×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Nevtron|nevtrona]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=neutron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mnc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |1.6×10⁻¹⁰ J || 1 [[gigaelektronvolt]] (GeV)<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |3.0×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Devteron|devterona]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=deuteron mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mdc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |6.0×10⁻¹⁰ J || masa/energija (rest mass-energy) [[Delec alfa|alfa delca]] v mirovanju<ref>{{navedi splet|title=alpha particle mass energy equivalent|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?malc2|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="2" |10⁻⁹ | rowspan="2" | [[Nano|nano-]] (nJ) | 1.6×10⁻⁹ J || 10 GeV<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=10&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 8×10⁻⁹ J || začetna operativna energija za [[CERN]] [[Large Electron Positron Collider]] leta 1989 (50 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|last=Myers|first=Stephen|title=The LEP Collider|url=http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/lep_doc.html|publisher=CERN|accessdate=14 November 2011|quote=the LEP machine energy is about 50 GeV per beam|archive-date=2014-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20140618030149/https://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/lep_doc.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 50e9 eV * 1.6e-19 J/eV = 8e-9 J</ref> |- | rowspan="5" |10⁻⁸ | rowspan="5" |&nbsp; | 1.3×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Bozoni W in Z|W bozona]] (80.4 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|title=W|url=http://pdglive.lbl.gov/Rsummary.brl?nodein=S043|work=PDG Live|publisher=Particle Data Group|accessdate=4 November 2011|archive-date=2012-07-17|archive-url=https://archive.today/20120717002128/http://pdglive.lbl.gov/Rsummary.brl?nodein=S043|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=80.4&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 1.5×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Bozoni W in Z|Z bozona]] (91.2 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref name="Amsler2008">{{cite doi|10.1016/j.physletb.2008.07.018 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=9&num=91.2&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 1.6×10⁻⁸ J || 100 GeV<ref>{{navedi splet|title=Conversion from eV to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=11&num=1&From=ev&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 2×10⁻⁸ J || masa/energija (mass-energy) [[Higgsov bozon|Higgsovega bozona]] (125-127 [[Gigaelektronvolt|GeV]])<ref>{{navedi splet|title=New results indicate that new particle is a Higgs boson|url=http://home.web.cern.ch/about/updates/2013/03/new-results-indicate-new-particle-higgs-boson|publisher=CERN|accessdate=9 June 2013|archive-date=2015-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20151020000722/http://home.web.cern.ch/about/updates/2013/03/new-results-indicate-new-particle-higgs-boson|url-status=dead}}</ref> |- | 6.4×10⁻⁸ J || operativna energija protona aceleratorja [[CERN]] [[Super Proton Synchrotron]] leta 1976<ref>{{navedi splet|last=Adams|first=John|title=400 GeV Proton Synchrotron|url=http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/sps_doc.html|work=Excertp from the CERN Annual Report 1976|publisher=CERN|accessdate=14 November 2011|quote=A circulating proton beam of 400 GeV energy was first achieved in the SPS on 17 June 1976|archive-date=2011-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20111026162037/http://sl-div.web.cern.ch/sl-div/history/sps_doc.html|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 400e9 eV * 1.6e-19 J/eV = 6.4e-8 J</ref> |- | rowspan="3" |10⁻⁷ | rowspan="3" |&nbsp; | 1×10⁻⁷ J || ≡ 1 [[erg]]<ref name="NIST_SI_units" /> |- | 1.6×10⁻⁷ J || 1 TeV ([[Elektronvolt|teraelektronvolt]]) |- | 5.6×10⁻⁷ J || energija protona [[CERN]] [[Veliki hadronski trkalnik|Large Hadron Collider]] leta 2011 (3.5 [[Elektronvolt|TeV]])<ref>{{navedi splet|title=LHC will run at 7 TeV in 2012|url=http://physicsworld.com/cws/article/news/44982|publisher=Physics World|accessdate=12 November 2011|quote=3.5 TeV per proton beam|archive-date=2011-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113205206/http://physicsworld.com/cws/article/news/44982|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 3.5e12 eV per beam * 1.6e-19 J/eV = 5.6e-7 J</ref> |- |10⁻⁶ || [[Mikro|mikro-]] (µJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻³ || [[Mili|mili-]] (mJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | 10⁻² || [[Centi|centi-]] (cJ) || &nbsp; || &nbsp; |- | rowspan="1" |10⁻¹ | rowspan="1" | [[Deci|deci-]] (dJ) | 1.1×10⁻¹ J || energija padajočega 50 centovega kovanca ameriškega dolarja z višine 1 meter<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmint.gov/about_the_mint/?action=coin_specifications |title=Coin specifications |publisher=United States Mint |accessdate=2 November 2011 |quote=11.340 g |archive-date=2015-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218061037/http://www.usmint.gov/about_the_mint/?action=coin_specifications |url-status=dead }}</ref><ref>Calculated: m*g*h = 11.34e-3 kg * 9.8 m/s^2 * 1 m = 1.1e-1 J</ref> |- | rowspan="6" |10⁰ | rowspan="6" |J | 1 J || kinetična energija majhnega jabolka (~100 gramov)<ref>{{navedi splet |url= http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ |title= Apples, raw, with skin (NDB No. 09003) |work= USDA Nutrient Database |publisher= USDA |accessdate= 8 December 2011 |archive-date= 2015-03-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150303184216/http://www.nal.usda.gov/fnic/foodcomp/search/ |url-status= dead }}</ref>, ki na Zemlji pade z višine 1 metra<ref>Calculated: m*g*h = 1e-1 kg * 9.8 m/s^2 * 1 m = 1 J</ref> |- | 1 J || potrebna energija za segrevanje 1 grama suhega, hladnega zraka za 1 [[Stopinja Celzija|stopinjo Celzija]]<ref>{{navedi splet|title=Specific Heat of Dry Air|url=http://www.engineeringtoolbox.com/air-specific-heat-capacity-d_705.html|publisher=Engineering Toolbox|accessdate=2 November 2011}}</ref> |- | 1.4 J || ≈ 1 ft•lbf (čevelj-funt-sila) |- | 4.184 J || ≡ 1 [[kalorija]] |- | 4.1868 J || ≡ 1 International (Para) kalorija<ref>{{navedi splet|title=Footnotes|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/footnotes.html#f09|work=NIST Guide to the SI|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 8 J || [[Greisen-Zatsepin-Kuzmin]] limit, teoretični zgornji limit energije kozmičnega žarka iz oddaljenega izvora<ref>{{navedi splet|title=Physical Motivations|url=http://www.dfg.unito.it/euso/physical-motivation.html|work=ULTRA Home Page (EUSO project)|publisher=Dipartimento di Fisica di Torino|accessdate=12 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 5e19 eV * 1.6e-19 J/ev = 8 J</ref> |- | rowspan="1" |10¹ | rowspan="1" | [[Deka|deka-]] (daJ) | 5×10¹ J || Najbolj energetični [[kozmični žarek]] kdajkoli detektiran, leta 1991<ref>{{navedi splet|title=The Fly's Eye (1981–1993)|url=http://www.cosmic-ray.org/reading/flyseye.html#SEC10|publisher=HiRes|accessdate=14 November 2011|archive-date=2009-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090815102123/http://www.cosmic-ray.org/reading/flyseye.html#SEC10|url-status=dead}}</ref> |- | rowspan="9" |10² | rowspan="9" | [[Hekto|hekto-]] (hJ) | 1×10² J || energija [[Kondenzator|kondenzatorja]] bliskavice žepnega fotoaparata {{nowrap|(100–400 µF}} pri {{nowrap|330 V)}}<ref>{{navedi splet|title=Notes on the Troubleshooting and Repair of Electronic Flash Units and Strobe Lights and Design Guidelines, Useful Circuits, and Schematics|url=http://www.repairfaq.org/sam/strbfaq.htm|accessdate=8 December 2011|quote=The energy storage capacitor for pocket cameras is typically 100 to 400 uF at 330 V (charged to 300 V) with a typical flash energy of 10 W-s.}}</ref><ref name="ev_pwrsh">{{navedi splet|title=Teardown: Digital Camera Canon PowerShot &#124;|url=http://electroelvis.com/2012/09/02/teardown-digital-camera-canon-powershot/|date=2012-09-02|accessdate=6 June 2013|publisher=electroelvis.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801014811/http://electroelvis.com/2012/09/02/teardown-digital-camera-canon-powershot/|url-status=dead}}</ref> |- |3×10² J || energija smrtne doze [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]]<ref>{{navedi splet|title=Ionizing Radiation|url=http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/ch23/radiation.php|work=General Chemistry Topic Review: Nuclear Chemistry|publisher=Bodner Research Web|accessdate=5 November 2011|archive-date=2012-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120109191204/http://chemed.chem.purdue.edu/genchem/topicreview/bp/ch23/radiation.php|url-status=dead}}</ref> |- |3×10² J || kinetčina energija povprečnega človeka, ki skoči kolikor more<ref>{{navedi splet|title=Vertical Jump Test|url=http://www.topendsports.com/testing/tests/vertjump.htm|publisher=Topend Sports|accessdate=12 December 2011|quote=41–50 cm (males) 31–40 cm (females)}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Mass of an Adult|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/AlexSchlessingerman.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=13 December 2011|quote=70 kg}}</ref><ref>Kinetic energy at start of jump = potential energy at high point of jump. Using a mass of 70 kg and a high point of 40&nbsp;cm => energy = m*g*h = 70&nbsp;kg * 9.8 m/s^2 * 40e-2 m = 274 J</ref> |- |3.3×10² J ||[[entalpija]] taljenja 1 g ledu<ref>{{navedi splet|title=Latent Heat of Melting of some common Materials|url=http://www.engineeringtoolbox.com/latent-heat-melting-solids-d_96.html|publisher=Engineering Toolbox|accessdate=10 June 2013|quote=334 kJ/kg}}</ref> |- |> 3.6×10² J || kinetična energija kopja (800 g) s hitrostjo 30 m/s<ref>{{navedi splet|last=Young|first=Michael|title=Developing Event Specific Strength for the Javelin Throw|url=http://www.indianathrower.com/documents/javelinthrowbiomechanics.pdf|accessdate=13 December 2011|quote=For elite athletes, the velocity of a javelin release has been measured in excess of 30m/s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110813094040/http://www.indianathrower.com/documents/javelinthrowbiomechanics.pdf|archivedate=2011-08-13|url-status=live}}</ref><ref>Calculated: 1/2 * 0.8 kg * (30 m/s)^2 = 360 J</ref> |- |5–20×10² J || energija bliskavice fotoaprata v fotografskem studiju<ref>{{navedi splet|last=Greenspun|first=Philip|title=Studio Photography|url=http://photo.net/learn/studio/primer|accessdate=13 December 2011|quote=Most serious studio photographers start with about 2000 watts-seconds}}</ref> |- |6.0×10² J || kinetična energija diska (2 kg) <ref>{{navedi splet|title=Discus Throw – Introduction|url=http://www.iaaf.org/community/athletics/trackfield/newsid=9437.html|publisher=IAAF|accessdate=12 December 2011}}</ref> s hitrostjo 24,4 m/s |- |6×10² J || energija 10 W svetilke v eni minuti |- |7.5×10² J || energija ene [[Konjska moč|konjske sile]] v eni sekundi |- | rowspan="8" |10³ | rowspan="8" | [[Kilo|kilo-]] (kJ) |1.1×10³ J || ≈ 1 (British thermal unit) (BTU), odvisno od temperature<ref name="NIST_SI_units">{{navedi splet|title=Appendix B8—Factors for Units Listed Alphabetically|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/appenB8.html|work=NIST Guide for the Use of the International System of Units (SI)|publisher=NIST|quote=1.355818|accessdate=4.11.2011}}</ref> |- |1.4×10³ J || celotna energija sončnega sevavanja na en kvadratni meter v eni sekundi |- |1.8×10³ J || kinetična energija krogle puške M16 (5.56x45mm NATO, 4,1 g pri hitrosti 930 m/s) <!-- Don't need so many of these bullet entries: |- |~1.4×10³ J || kinetična energija krogle [[5,45x39mm]] puške [[AK-74]] 3.6 g pri 880 m/s> |- |1.7×10³ J || kinetična energija krogle 3,56 g [[.223 Remington]] |- |3.3×10³ J || kinetična energija krogle 9,33 g [[7.62×51mm NATO]] --> |- |2.3×10³ J || [[entalpija]] za uparjenje 1 g vode v paro |- |3.6×10³ J || ≡ 1 W•h<ref name="NIST_SI_units" /> |- |4.2×10³ J || sproščena energija pri eksploziji 1 grama [[Trinitrotoluen|TNT]] |- |4.2×10³ J || ≈ 1 Kilokalorija (pri hrani) |- |9×10³ J || energija ene alkalne AA baterije |- | rowspan="4" |10⁴ | rowspan="4" | &nbsp; | 1.7×10⁴ J || sproščena energija pri metabolizmu 1 grama karbohidratov <ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Carbohydrates|url=http://hypertextbook.com/facts/2007/AnuragPanda.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> ali proteinov<ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Protein|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/DavidDukhan.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 3.8×10⁴ J || sproščena energija pri metabolizmu 1 grama maščobe <ref>{{navedi splet|title=Energy Density of Fats|url=http://hypertextbook.com/facts/2004/PingZhang.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 4–5×10⁴ J || sproščena energija pri zgorevanju 1 grama bencina<ref name="gascomb">{{navedi splet|title=Energy Density of Gasoline|url=http://hypertextbook.com/facts/2003/ArthurGolnik.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=5 November 2011}}</ref> |- | 5×10⁴ J || kinetična energija 1 grama snovi hitrosti 10 km/s<ref>Calculated: E = 1/2 m*v^2 = 1/2 * (1e-3 kg) * (1e4 m/s)^2 = 5e4 J.</ref> |- |10⁵ |&nbsp; | 5×10⁵ J | kinetična energija 1 grama meteorja pri trku z Zemljo |- | rowspan="2" |10⁶ | rowspan="2" | [[Mega|mega-]] (MJ) |1×10⁶ J || kinetična energija 2 tonskega avtomobila hitrosti 32 m/s |- |3.6×10⁶ J || = 1 kWh kilovatna ura elektrike |- | rowspan="5" |10⁷ | rowspan="5" |&nbsp; | 1.1×10⁷ J || predlagana [[kalorična vrednost]] hrane za srednje aktivnega moškega (2600 Kcal)<ref name="nih_balance">{{navedi splet|title=How to Balance the Food You Eat and Your Physical Activity and Prevent Obesity|url=http://www.nhlbi.nih.gov/health/public/heart/obesity/wecan/healthy-weight-basics/balance.htm|work=Healthy Weight Basics|publisher=National Heart Lung and Blood Institutde|accessdate=14 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 2600 food calories = 2.6e6 cal * 4.184 J/cal = 1.1e7 J</ref> |- | 3.7×10⁷ J | $1 dolar elektrike pri ceni $0.10/[[kWh]] <ref>{{navedi splet|title=Table 3.3 Consumer Price Estimates for Energy by Source, 1970–2009|url=http://www.eia.gov/totalenergy/data/annual/showtext.cfm?t=ptb0303|work=Annual Energy Review|publisher=US Energy Information Administration|accessdate=17 December 2011|date=19 October 2011|quote=$28.90 per million BTU}}</ref><ref>Calculated J per dollar: 1 million BTU/$28.90 = 1e6 BTU / 28.90 dollars * 1.055e3 J/BTU = 3.65e7 J/dollar</ref><ref>Calculated cost per kWh: 1 kWh * 3.60e6 J/kWh / 3.65e7 J/dollar = 0.0986 dollar/kWh</ref> |- | 4×10⁷ J | sproščena energija pri zgorevanje 1 m³ [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]<ref>{{navedi splet|title=Energy in a Cubic Meter of Natural Gas|url=http://hypertextbook.com/facts/2002/JanyTran.shtml|work=The Physics Factbook|accessdate=15 December 2011}}</ref> |- | 4.2×10⁷ J | kalorična vrednost hrane plavalca [[Michael Phelps]]a v enem dnevu med treningom<ref>{{navedi splet|title=The Olympic Diet of Michael Phelps|url=http://www.webmd.com/diet/news/20080813/the-olympic-diet-of-michael-phelps|work=WebMD|accessdate=28 December 2011}}</ref> |- | 6.3×10⁷ J | teoretično najmanjša energija potrebna za pospešek 1 kg snovi do izhodne hitrosti (brez upoštavanja zračnega upora)<ref>{{navedi splet|last=Cline|first=James E. D.|title=Energy to Space|url=http://home.earthlink.net/~jedcline/ets.html|accessdate=13 November 2011|quote=6.27E7 Joules / Kg}}</ref> |- | rowspan="4" |10⁸ | rowspan="4" | &nbsp; | 1×10⁸ J || kinetična energija 55 tonskega letala pri pristajalni hitrosti (59 m/s ali 115 vozlov) |- |1.1×10⁸ J || ≈ 1 [[therm]], |- |1.1×10⁸ J || ≈ 1 poraba energije kolesarja na [[Tour de France]] |- |7.3×10⁸ J || ≈ sproščena energija pri zgorevanju 16 kg nafte |- | rowspan="7" |10⁹ | rowspan="7" | [[Giga|giga-]] (GJ) | 1 .. 10×10⁹ J || povprečna sproščena energija pri udarcu [[Strela|strele]] |- |1.4x10⁹ J || teoretično najmanjša energija za staljenje tone jekla (380 [[KWh|kW•h]])<ref>{{navedi splet|title=ITP Metal Casting: Melting Efficiency Improvement |url=http://www1.eere.energy.gov/industry/metalcasting/pdfs/umr22_fs.pdf|work=ITP Metal Casting|publisher=U.S. Department of Energy|accessdate=14 November 2011|format=PDF|quote=377 kWh/mt}}</ref><ref>Calculated: 380 kW-h * 3.6e6 J/kW-h = 1.37e9 J</ref> |- | 2.0x10⁹ J || energija v 61 litrskem tanku bencina |- |2.0×10⁹ J || [[Planckova energija]] |- |3.3×10⁹ J || povprečna porabljena energija za bitje srca v 80-ih letih življenja |- |4.5×10⁹ J || povprečna poraba električne energije hladilnika v enem letu<ref>{{navedi splet|title=U.S. Household Electricity Uses: A/C, Heating, Appliances|url=http://www.eia.gov/emeu/reps/enduse/er01_us.html|work=U.S. HOUSEHOLD ELECTRICITY REPORT|publisher=EIA|accessdate=13 December 2011|quote=For refrigerators in 2001, the average UEC was 1,239 kWh}}</ref><ref>Calculated: 1239 kWh * 3.6e6 J/kWh = 4.5e9 J</ref> |- |6.1×10⁹ J || ≈ energija enega sodčka nafte |- | rowspan="6" |10¹⁰ | rowspan="6" | &nbsp; |2.3×10¹⁰ J || kinetična energija [[Airbus A380]]a pri potovalni hitrosti |- |4.2×10¹⁰ J || ≈ energija ene tone nafte |- |5×10¹⁰ J || energija bombe [[Massive Ordnance Air Blast]] druga najmočnejša nejedrska bomba<ref>{{navedi splet|title=Top 10 Biggest Explosions|url=http://listverse.com/2011/11/28/top-10-biggest-explosions/|publisher=Listverse|accessdate=10 December 2011|quote=a yield of 11 tons of TNT}}</ref><ref>Calculated: 11 tons of TNT-equivalent * 4.184e9 J/ton of TNT-equivalent = 4.6e10 J</ref> |- |7.3×10¹⁰ J || porabljena energija povprečnega ameriškega avtomobila v enem letu<ref>{{navedi splet|title=Emission Facts: Average Annual Emissions and Fuel Consumption for Passenger Cars and Light Trucks |url=http://www.epa.gov/otaq/consumer/f00013.htm|publisher=EPA|accessdate=12 December 2011|quote="581 gallons of gasoline"}}</ref><ref>{{navedi splet|title=200 Mile-Per-Gallon Cars?|url=http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/200mpgcar.htm|accessdate=12 December 2011|quote=a gallon of gas ... 125 million joules of energy|archive-date=2011-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20111219011152/http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/200mpgcar.htm|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 581 gallons * 125e6 J/gal = 7.26e10 J</ref> |- |8.6×10¹⁰ J || ≈ 1 MW•d ([[megavat]]-dan)<ref>Calculated: 1e6 Watts * 86400 seconds/day = 8.6e10 J</ref> |- |8.8×10¹⁰ J || sproščena energija pri cepitvi enega kilograma urana-235<ref name="Energy From Uranium Fission" /><ref name="Conversion from eV to J" /><ref>Calculated: 3.44e-10 J/U-235-fission * 1e-3 kg / (235 amu per U-235-fission * 1.66e-27 amu/kg) = 8.82e-10 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹² | rowspan="4" | [[Tera|tera-]] (TJ) |3.4×10¹² J | energija goriva v letalu [[Airbus A330]]-300 (97.530 litrov)<ref>{{navedi splet|title=A330-300 Dimensions & key data|url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a330family/a330-300/specifications/|publisher=Airbus|accessdate=12 December 2011|quote=97530 litres|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116222250/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a330family/a330-300/specifications/|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 97530 liters * 0.804&nbsp;kg/L * 43.15&nbsp;MJ/kg = 3.38e12 J</ref> |- |3.6×10¹² J | 1 GW•h ([[gigavat]]-ura)<ref>Calculated: 1e9 Watts * 3600 seconds/hour</ref> |- |4×10¹² J | električna energija iz enega gorivnega elementa 20-kg [[CANDU]] <!-- |- |3.7×10¹² J | orbitalna kinetična energija vesoljske postaje [[Mir]] --> |- |6.4×10¹² J || energija goriva v letalu [[Boeing 747]]-100B (183.380 litrov)<ref>{{navedi splet|title=747 Classics Technical Specs|url=http://www.boeing.com/commercial/747family/pf/pf_classics.html|publisher=Boeing|accessdate=12 December 2011|quote=183,380 L}}</ref><ref>Calculated: 183380 liters * 0.804&nbsp;kg/L * 43.15&nbsp;MJ/kg = 6.36e12 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹³ | rowspan="4" | &nbsp; |1.1×10¹³ J || energija goriva v letalu [[Airbus A380]] (320.000 litrov)<ref>{{navedi splet|title=A380-800 Dimensions & key data|url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a380family/a380-800/specifications/|publisher=Airbus|accessdate=12 December 2011|quote=320,000 L|archive-date=2012-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120708071501/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a380family/a380-800/specifications/|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: 320,000 l * 0.804 kg/L * 43.15 &nbsp;MJ/kg = 11.1e12 J</ref> |- |1.2×10¹³ J || orbitalna kinetična energija [[Mednarodna vesoljska postaja|mednarodne vesoljske postaje]] (417 ton)<ref>{{navedi splet |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/station/structure/isstodate.html |title=International Space Station: The ISS to Date |publisher=NASA |accessdate=23 August 2011 |archive-date=2015-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150611163133/http://www.nasa.gov/mission_pages/station/structure/isstodate.html |url-status=dead }}</ref> s hitrostjo 7.7&nbsp;km/s<ref>{{navedi splet|title=The wizards of orbits|url=http://www.esa.int/esaCP/ESA104MBAMC_FeatureWeek_0.html|publisher=European Space Agency|accessdate=10 December 2011|quote=The International Space Station, for example, flies at 7.7&nbsp;km/s in one of the lowest practicable orbits}}</ref><ref>Calculated: E = 1/2 m.v² = 1/2 * 417000 kg * (7700m/s)² = 1.2e13 J</ref> |- |8.8×10¹³ J || energija atomske bombe [[Debeluh (bomba)|Debeluh]] (21 [[Kilotona|kiloton]])<ref>{{navedi splet|title=What was the yield of the Hiroshima bomb?|url=http://www.warbirdforum.com/hiroshim.htm|publisher=Warbird's Forum|quote=21 kt|accessdate=4 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 21 kt = 21e9 grams of TNT-equivalent * 4.2e3 J/gram TNT-equivalent = 8.8e13 J</ref> |- |9.0×10¹³ J || teoretična totalna energija 1 grama [[Snov|snovi]]<ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=-3&num=1&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- |10¹⁴ || &nbsp; || 6×10¹⁴ J || sproščena energija [[Tropski ciklon|orkana]] v eni sekundi<ref name="noaa">{{navedi splet|title=How much energy does a hurricane release?|url=http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/D7.html|work=FAQ : HURRICANES, TYPHOONS, AND TROPICAL CYCLONES|publisher=NOAA|accessdate=12 November 2011}}</ref> |- | rowspan="2" | 10¹⁵ | rowspan="2" | [[Peta (predpona)|peta-]] (PJ) |> 10¹⁵ J || sproščena energija v hudi nevihit<ref>{{navedi splet|title=The Gathering Storms|url=http://www.cosmosmagazine.com/node/3302/full|publisher=COSMOS|accessdate=10 December 2011}}</ref> |- |4.2×10¹⁵ J || sproščena energija pri 1 Megatoni [[Trinitrotoluen|TNT]]<ref>Calculated: 4.2e9 J/ton of TNT-equivalent * 1e6 tons/megaton = 4.2e15 J/megaton of TNT-equivalent</ref> |- | rowspan="2" |10¹⁶ | rowspan="2" |&nbsp; | 1.1×10¹⁶ J || letna poraba električne energije v [[Mongolija|Mongoliji]] |- | 9.0×10¹⁶ J || masa/energija 1 kg materija ([[Antimaterija|antimaterije]])<ref>Calculated: E = mc^2 = 1 kg * (2.998e8 m/s)^2 = 8.99e16 J</ref> |- | rowspan="4" |10¹⁷ | rowspan="4" |&nbsp; |1.7×10¹⁷ J || celotna energija sončnega sevanja ki doseže zemljo vsako sekundo |- |2.1×10¹⁷ J || energija največje testirane atomske bombe - [[Carska bomba|Car bomba]] 50 Megaton<ref>{{navedi splet|title=The Soviet Weapons Program – The Tsar Bomba|url=http://www.nuclearweaponarchive.org/Russia/TsarBomba.html|publisher=The Nuclear Weapon Archive|accessdate=4 November 2011}}</ref><ref>Calculated: 50e6 tons TNT-equivalent * 4.2e9 J/ton TNT-equivalent = 2.1e17 J</ref> |- |4.2×10¹⁷ J || letna poraba električne energije na [[Norveška|Norveškem]]<ref name="CIA_electricity_consumption">{{navedi splet|title=Country Comparison :: Electricity – consumption|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2042rank.html|work=The World Factbook|publisher=CIA|accessdate=11 December 2011|archive-date=2012-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120128032332/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2042rank.html|url-status=dead}}</ref><ref>Izračunano: 115.6e9 kWh * 3,60e6 J/kWh = 4,16e17 J</ref> |- |8×10¹⁷ J || sproščena energija 1883 erupcije vulkana [[Krakatav|Krakatoa]] |- | rowspan="1" | 10¹⁸ | rowspan="1" | [[Eksa|eksa-]] (EJ) |1.4×10¹⁸ J || |- | rowspan="2" |10¹⁹ | rowspan="2" |&nbsp; |1.4×10¹⁹J || letna proizvodnja elektrike v ZDA leta 2009 |- |6.4×10¹⁹ J || letna poraba električne energije v svetu <!-- |- |6.7×10¹⁹ J || celotna energija potres 2010 v Ćilu --> |- | rowspan="2" | 10²⁰ | rowspan="2" | &nbsp; |5.0x10²⁰ J || celotna poraba vseh virov energije v svetu leta 2010 <ref name="BP_Statistical_Review_2011">{{navedi splet|title=Statistical Review of World Energy 2011|url=http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/reports_and_publications/statistical_energy_review_2011/STAGING/local_assets/pdf/statistical_review_of_world_energy_full_report_2011.pdf|publisher=BP|accessdate=9 December 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110623190235/http://www.bp.com/assets/bp_internet/globalbp/globalbp_uk_english/reports_and_publications/statistical_energy_review_2011/STAGING/local_assets/pdf/statistical_review_of_world_energy_full_report_2011.pdf|archivedate=2011-06-23|url-status=live}}</ref><ref>Calculated: 12002.4e6 tonnes of oil equivalent * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 5.0e20 J</ref> |- |8.0×10²⁰ J || ocenjene rezerve [[Uran|urana]] za generiranje elektrike leta 2005<ref name="iaea">[http://www.iaea.org/NewsCenter/News/2006/uranium_resources.html Global Uranium Resource]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.eia.doe.gov/pub/international/iealf/table63.xls |title=U.S. Energy Information Administration, International Energy Generation |accessdate=2014-01-25 |archive-date=2000-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20000817093423/http://www.eia.doe.gov/pub/international/iealf/table63.xls |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo/electricity.html U.S. EIA International Energy Outlook 2007.]</ref><ref>Final number is computed. Energy Outlook 2007 shows 15.9% of world energy is nuclear. IAEA estimates conventional uranium stock, at today's prices is sufficient for 85 years. Convert billion kilowatt-hours to joules then: 6.25×10¹⁹×0.159×85&nbsp;= 8.01×10²⁰.</ref> |- | rowspan="2" | 10²¹ | rowspan="2" | [[Zeta|zeta-]] (ZJ) |6.9×10²¹ J || ocenjena energija rezerv [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: "6608.9 trillion cubic feet" => 6608.9e3 billion cubic feet * 0.025 million tonnes of oil equivalent/billion cubic feet * 1e6 tonnes of oil equivalent/million tonnes of oil equivalent * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 6.9e21 J</ref> |- |7.9×10²¹ J || ocenjena energija rezerv [[Nafta|nafte]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: "188.8 thousand million tonnes" => 188.8e9 tonnes of oil * 42e9 J/tonne of oil = 7.9e21 J</ref> |- | rowspan="5" | 10²² | rowspan="5" | &nbsp; |1.5×10²²J || celotna energija sončnega sevanja na Zemljo v enem dnevu<ref>Calculated: 1.27e14 m^2 * 1370 W/m^2 * 86400 s/day = 1.5e22 J</ref> |- |2.4×10²² J || ocenjena energija rezerv [[Premog|premoga]] na svetu leta 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: 860938 million tonnes of coal => 860938e6 tonnes of coal * (1/1.5 tonne of oil equivalent / tonne of coal) * 42e9 J/tonne of oil equivalent = 2.4e22 J</ref> |- |2.9×10²² J || ocenjena potencialna energija pri cepitvi rezerv urana-238 z uporabo hitrih reaktorjev |- |3.9×10²² J || ocenjena energija rezerv vseh [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] 2010<ref name="BP_Statistical_Review_2011" /><ref>Calculated: natural gas + petroleum + coal = 6.9e21 J + 7.9e21 J + 2.4e22 J = 3.9e22 J</ref> |- |4×10²² J || ocenjena energija [[Potres|potresa]] magnitude 9.1–9.3 leta 2004 v Indiji<ref>{{navedi splet |url=http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2004/eq_041226/neic_slav_hrv.html |title=USGS, Harvard Moment Tensor Solution |publisher=National Earthquake Information Center, US Geological Survey |date=26 December 2004 |accessdate=9 December 2011 |archive-date=2010-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100117084041/http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2004/eq_041226/neic_slav_hrv.html |url-status=dead }}</ref> |- |10²³ |&nbsp; |2.2×10²³ J || totalna energija pri cepitvi rezerv urana-238 z uporabo hitrih reaktorjev |- | 10²⁴ || [[Jota (predpona)|jota-]] (YJ) || 5.5×10²⁴ J || totalna energija sončnega sevanja, ki zadane Zemljo v enem letu<ref name="sun1">Zemlja ima presek 1,274×10¹⁴ [[kvadratni meter|kvadratnih metrov]] in [[Sončna konstanta]] je 1361 [[vat]]ov na kvadratni meter.</ref><ref>Calculated: 1.27e14 m^2 * 1370 W/m^2 * 86400 s/day = 5.5e24 J</ref> |- |10²⁶ |&nbsp; | 3.8×10²⁶ J || totalne energija oddanegega sončnega sevanja v eni sekundi<ref name="sun2">{{navedi splet|title=Ask Us: Sun: Amount of Energy the Earth Gets from the Sun|url=http://helios.gsfc.nasa.gov/qa_sun.html#sunenergymass|work=Cosmicopia|publisher=NASA|accessdate=4 November 2011|archive-date=2011-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111106095009/http://helios.gsfc.nasa.gov/qa_sun.html#sunenergymass|url-status=dead}}</ref> |- | 10²⁸ || &nbsp; || 3.8×10²⁸ J || kinetična energija [[Luna|Lune]] <ref>{{navedi splet | url= http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html | title= Moon Fact Sheet | publisher= NASA | accessdate= 16 December 2011 | archive-date= 2008-12-16 | archive-url= https://web.archive.org/web/20081216140757/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html | url-status= dead }}</ref><ref>Calculated: KE = 1/2 * m * v^2. v = 1.023e3 m/s. m = 7.349e22 kg. KE = 1/2 * (7.349e22 kg) * (1.023e3 m/s)^2 = 3.845e28 J.</ref> |- | 10²⁹ || &nbsp; || 2.1×10²⁹ J || rotacijska energija [[Zemlja|Zemlje]]<ref>{{navedi splet|title=Moment of Inertia—Earth|url=http://scienceworld.wolfram.com/physics/MomentofInertiaEarth.html|work=Eric Weisstein's World of Physics|accessdate=5 November 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Allain|first=Rhett|title=Rotational energy of the Earth as an energy source|url=http://scienceblogs.com/dotphysics/2009/06/rotational-energy-of-the-earth-as-an-energy-source.php|work=.dotphysics|publisher=Science Blogs|accessdate=5 November 2011|quote=the Earth takes 23.9345 hours to rotate|archive-date=2011-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111117014824/http://scienceblogs.com/dotphysics/2009/06/rotational-energy-of-the-earth-as-an-energy-source.php|url-status=dead}}</ref><ref>Calculated: E_rotational = 1/2 * I * w^2 = 1/2 * (8.0e37 kg m^2) * (2*pi/(23.9345 hour period * 3600 seconds/hour))^2 = 2.1e29 J</ref> |- | 10³¹ || &nbsp; || 3.3×10³¹ J || totalna energija Sonca v enem dnevu<ref name="sun2" /><ref>Calculated: 3.8e26 J/s * 86400 s/day = 3.3e31 J</ref> |- | 10³³ || &nbsp; || 2.7×10³³ J || kinetična energija Zemlje v svoji orbiti <ref>{{Navedi splet |url=http://www.uwgb.edu/DutchS/pseudosc/flipaxis.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-25 |archive-date=2017-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822172540/http://www.uwgb.edu/dutchs/pseudosc/flipaxis.htm |url-status=dead }}</ref> |- | 10³⁴ || &nbsp; || 1.2×10³⁴ J || totalna energija Sonca v enem letu<ref name="sun2" /><ref>Calculated: 3.8e26 J/s * 86400 s/day * 365.25 days/year = 1.2e34 J</ref> |- | 10³⁹ || &nbsp; || 6.6×10³⁹ J || teoretična masa/energija Lune |- | 10⁴¹ | &nbsp; | 5.4×10⁴¹ J || teoretična masa/energija Zemlje<ref>{{navedi splet | url=http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Earth&Display=Facts | title=Earth: Facts & Figures | work=Solar System Exploration | publisher=NASA | accessdate=29 September 2011 | archive-date=2015-11-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151113022547/http://solarsystem.nasa.gov/planets/profile.cfm?Object=Earth | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=24&num=6.0&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁴⁴ | rowspan="1" | &nbsp; | 1–2×10⁴⁴ J || ocenjena sproščena energija v [[Supernova|supernovi]]<ref>{{cite journal | author1=Khokhlov, A.|author2= Mueller, E.|author3= Hoeflich, P. | title=Light curves of Type IA supernova models with different explosion mechanisms | journal=Astronomy and Astrophysics | year=1993 | volume=270 | issue=1–2 | pages=223–248 | bibcode=1993A&A...270..223K }}</ref> |- | 10⁴⁶ || &nbsp; || 1×10⁴⁶ J || ocenjena sproščena energija v [[Hipernova|hipernovi]]<ref>{{navedi splet|title=A Hypernova: The Super-charged Supernova and its link to Gamma-Ray Bursts|url=http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/science/know_l1/why_hyper.html|work=Imagine the Universe!|publisher=NASA|accessdate=9 December 2011|quote=With a power about 100 times that of the already astonishingly powerful "typical" supernova}}</ref> |- | rowspan="1" | 10⁴⁷ | rowspan="1" | &nbsp; |1.8×10⁴⁷ J || teoretična masa/energija Zemlje Sonca<ref>{{navedi splet |url= http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/sunfact.html |title= Sun Fact Sheet |publisher= NASA |accessdate= 15 October 2011 |archive-date= 2010-07-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20100715200549/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/sunfact.html |url-status= dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=30&num=2.0&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | rowspan="1" |10⁴⁷ | rowspan="1" | &nbsp; |8.8×10⁴⁷ J || [[GRB 080916C]] - najbolj močan zaznan [[Izbruh žarkov gama|izbruh žarkov gamna]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.astronomynow.com/090220fermisrecordbreakinggrb.html|title=Fermi’s record breaking gamma-ray burst|publisher=AstronomyNow|date=20. februar 2009|accessdate=2014-01-25|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021094409/http://www.astronomynow.com/090220fermisrecordbreakinggrb.html|url-status=dead}}</ref> |- | 10⁵⁸ || &nbsp; || 4×10⁵⁸ J || vidna masa/energija v naši galaksiji<ref>{{navedi splet |url=http://physics.uoregon.edu/~jimbrau/astr123/Notes/Chapter23.html#mass |title=The Milky Way Galaxy |author=Jim Brau |accessdate=4 November 2011 |archive-date=2013-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618201430/http://physics.uoregon.edu/~jimbrau/astr123/notes/chapter23.html#mass |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=41&num=4&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 10⁵⁹ || &nbsp; || 1×10⁵⁹ J || totalna masa/energija naše galaksije vključno s [[Temna energija|temno energijo]] in [[Temna snov|temno snovjo]].<ref name="Karachentsev2006">Karachentsev, I. D.; Kashibadze, O. G. (2006). [http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2006Ap.....49....3K "Masses of the local group and of the M81 group estimated from distortions in the local velocity field"]. ''Astrophysics'' '''49'''(1): 3–18. {{doi|10.1007/s10511-006-0002-6}}.</ref><ref>{{navedi splet|title=Conversion from kg to J|url=http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Convert?exp=42&num=1.2&From=kg&To=j&Action=Convert+value+and+show+factor|publisher=NIST|accessdate=4 November 2011}}</ref> |- | 10⁶² || &nbsp; || 1–2×10⁶² J || totalna masa/energija superklustra [[Virgo]] vključno s temno snovjo<ref name="ein07">{{cite journal | author = Einasto, M. | title = The richest superclusters. I. Morphology | journal = Astronomy and Astrophysics | date = December 2007 | volume = 476 | issue = 2 | pages = 697–711 | bibcode = 2007A&A...476..697E | doi = 10.1051/0004-6361:20078037 | display-authors = 1 | last2 = Saar | first2 = E. | last3 = Liivamägi | first3 = L. J. | last4 = Einasto | first4 = J. | last5 = Tago | first5 = E. | last6 = Martínez | first6 = V. J. | last7 = Starck | first7 = J.-L. | last8 = Müller | first8 = V. | last9 = Heinämäki | first9 = P. |arxiv = 0706.1122 }}</ref> |- | 10⁶⁹ || &nbsp; || 4×10⁶⁹ J || ocenjena masa/energija materije v vidnem vesolju<ref>http://imagine.gsfc.nasa.gov/docs/ask_astro/answers/980211b.html</ref> |- |} ==Glej tudi== * [[Razmerje moč/teža]] * [[Razmerje potisk/teža]] * [[Red velikosti]] * [[Specifična poraba goriva]] * [[Kurilna vrednost]] * [[Energetska gostota]] ==Sklici in reference== {{sklici|2}} [[Kategorija:Energija]] 3rczgr3pbxu12sif0i36v8lc8svi1kc 0 368701 6676180 6669021 2026-05-15T17:59:51Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6676180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | 60 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | 66 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] mg6mduf2phwx3hdf8r8ntnlapbx63l4 0 402165 6676288 6571128 2026-05-16T02:54:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676288 wikitext text/x-wiki [[Slika:Views from Yanggakdo International Hotel 10a.JPG|sličica|Stadio 1. maja, največji stadion na svetu]] '''Seznam največjih stadionov po kapaciteti''': Seznam vsebuje sedeže, v nekaterih primerih tudi stojišča, ne vsebuje pa začasnih sedežev in začasnih stojišč: == Seznam == {| class="sortable wikitable" |- ! Stadion || data-sort-type="number" | Kapaciteta || data-sort-type="number" | Igralna površina (m²) || Mesto || Država || Uporabnik (ekipa) || Namen |- |[[Stadion 1. maja, Rungrado]]||150 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/stadium_menu/architecture/stadium_design/pyongyang_may_day.shtml Rungnado May Day Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110605184026/http://www.worldstadiums.com/stadium_menu/architecture/stadium_design/pyongyang_may_day.shtml |date=2011-06-05 }}. worldstadiums.com (1989-05-01). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Pjongjang]]||{{flag|Severna Koreja}}|| || Večnamenski |- |[[Michigan Stadium]]||109 901<ref>[http://www.mgoblue.com/sports/m-footbl/spec-rel/071410aad.html Big House Again! Michigan Stadium Capacity Announced at 109,901&nbsp;– University of Michigan Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131029191237/http://www.mgoblue.com/sports/m-footbl/spec-rel/071410aad.html |date=2013-10-29 }}. Mgoblue.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>||6689||[[Ann Arbor]], [[Michigan]]||{{flag|ZDA}}||[[Michigan Wolverines football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Beaver Stadium]]||107 282<ref>[http://www.gopsusports.com/facilities/beaver-stadium.html Penn State University Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111126205433/http://www.gopsusports.com/facilities/beaver-stadium.html |date=2011-11-26 }}. Gopsusports.com (1960-09-17). Retrieved on 2014-10-01.</ref>|| ||[[State College]], [[Pensilvanija]]||{{flag|ZDA}}||[[Penn State Nittany Lions football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Estadio Azteca]]||105 064<ref>[http://www.worldstadiums.com/north_america/countries/mexico/central_mexico.shtml worldstadiums.com - Stadiums in Central Mexico]</ref>|| ||[[Ciudad de México]]||{{flag|Mehika}}||[[Club América]], Mehiška reprezentanca||[[Nogomet]] |- |[[AT&T Stadium]]||105 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/north_america/countries/united_states/texas.shtml worldstadiums.com - Stadiums in Texas]</ref>|| ||[[Arlington]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Dallas Cowboys]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Ohio Stadium]]||104 944<ref>[http://www.ohiostatebuckeyes.com/facilities/ohio-stadium.html Ohio State Buckeyes Official Athletic Site - Facilities].</ref>|| ||[[Columbus]], [[Ohio]]||{{flag|ZDA}}||[[Ohio State Buckeyes football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Kyle Field]]||102512<ref>[http://texags.com/s/12995/top-officials-reveal-kyle-field-renovation-progress]</ref>|| ||[[College Station]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Texas A&M Aggies football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Neyland Stadium]]||102 455<ref>[http://www.utsports.com/sports/m-footbl/tenn-10-neyland-stadium.html Neyland Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110511103252/http://www.utsports.com/sports/m-footbl/tenn-10-neyland-stadium.html |date=2011-05-11 }}. utsports.com</ref>|| ||[[Knoxville]], [[Tennessee]]||{{flag|ZDA}}||[[Tennessee Volunteers football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Tiger Stadium (LSU)|Tiger Stadium]]||102 321<ref>[http://www.lsusports.net/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=5200&KEY=&ATCLID=177159 Tiger Stadium, LSU] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190401030805/http://www.lsusports.net/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=5200&KEY=&ATCLID=177159 |date=2019-04-01 }}. www.lsusports.net. Retrieved on 2014-07-11.</ref>|| ||[[Baton Rouge]], [[Louisiana]]||{{flag|ZDA}}||[[LSU Tigers football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Bryant–Denny Stadium]]||101 821<ref>[http://www.rolltide.com/facilities/bryant-denny.html University of Alabama Official Athletic Site - Facilities]. RollTide.com. Retrieved on 2014-05-12.</ref>|| ||[[Tuscaloosa]], [[Alabama]]||{{flag|ZDA}}||[[Alabama Crimson Tide football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Bukit Jalil National Stadium]]||100 411<ref>[http://www.stadium.gov.my/index.php/en/arena/kompleks-sukan-negara-bukit-jalil/stadium-nasional] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141210121119/http://www.stadium.gov.my/index.php/en/arena/kompleks-sukan-negara-bukit-jalil/stadium-nasional|date=2014-12-10}}. stadium.gov.my. Retrieved on 2014-12-10.</ref>|| ||[[Kuala Lumpur]]||{{flag|Malezija}}|| ||[[Nogomet]], [[atletika]] |- |[[Darrell K Royal–Texas Memorial Stadium]]||100,119<ref>[http://www.texassports.com/facilities/royal-memorial-stadium.html Darrel K Royal- Texas Memorial Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101028130735/http://www.texassports.com/facilities/royal-memorial-stadium.html |date=2010-10-28 }} TexasSports.com. Retrieved on 2011-09-17.</ref>|| ||[[Austin]], [[Texas]]||{{flag|ZDA}}||[[Texas Longhorns football]]||[[Ameriški nogomet]] |- |[[Melbourne Cricket Ground]] (MCG)||100 024<ref>[http://www.mcg.org.au/About%20the%20G/Background.aspx MCG Background] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150428124219/http://www.mcg.org.au/About%20the%20G/Background.aspx |date=2015-04-28 }}. www.mcg.org.au . Retrieved on 2013-10-15.</ref>||20,000<ref>[http://www.mcg.org.au/The%20MCG%20Stadium/Facts%20and%20Figures.aspx MCG Facts and Figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181226071117/https://www.mcg.org.au/not-found?item=%2Fthe+mcg+stadium%2Ffacts+and+figures&user=extranet%5CAnonymous&site=mcg |date=2018-12-26 }}. www.mcg.org.au . Retrieved on 2015-03-27.</ref>||[[Melbourne]], [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]]||{{flag|Avstralija}}||[[Victorian Bushrangers]], [[Melbourne Stars]], [[Melbourne Cricket Club]], [[Richmond FC]], [[Hawthorn FC]], [[Collingwood FC]], [[Melbourne FC]], [[Carlton Football Club|Carlton FC]] ||Večnamenski |- |[[Camp Nou]]||99 786<ref>[http://www.fcbarcelona.es/club/identidad/detalle/ficha/el-club-en-cifras El Club en cifras] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140715185934/http://www.fcbarcelona.es/club/identidad/detalle/ficha/el-club-en-cifras |date=2014-07-15 }} - fcbarcelona.es, 2014</ref>|| ||[[Barcelona]]||{{flag|Španija}}||[[FC Barcelona]]||Nogomet |- |[[Azadi Stadium]]|| 95 225<ref name="ReferenceA">[http://www.fussballtempel.net/afc/IRN.html Stadiums in Iran]. Fussballtempel.net. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Teheran]]||{{flag|Iran}}||Iranska nogometna reprezentanca, [[Persepolis FC|Persepolis]], [[Esteghlal FC|Esteghlal]]||Nogomet |- |[[Soccer City]]||94 713<ref>{{navedi splet |url=http://www.safa.net/index.php?page=soccercity |title=Soccer City&nbsp;– Official stadium info |publisher=[[South African Football Association|SAFA]] |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314135648/http://www.safa.net/index.php?page=soccercity |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Johannesburg]]||{{flag|Južnoafriška republika}}||Južnoafriška reprezentanca, [[Kaizer Chiefs F.C.]]||Nogomet, ragbi |- |[[Los Angeles Memorial Coliseum]]||93 607<ref>[http://www.usctrojans.com/facilities/usc-memorial-coliseum.html University of Southern California Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100302205334/http://www.usctrojans.com/facilities/usc-memorial-coliseum.html |date=2010-03-02 }}. USCTrojans.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Los Angeles]], [[Kalifornija]]||{{flag|ZDA}}||[[USC Trojans football]]||Ameriški nogomet |- |[[Sanford Stadium]]||92 746<ref>http://www.georgiadogs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=8800&ATCLID=301111{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=September 2011}}</ref>|| ||[[Athens]], [[Georgia]]||{{flag|ZDA}}||[[Georgia Bulldogs football]]||Ameriški nogomet |- |[[Rose Bowl (stadium)|Rose Bowl]]||92 542<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rosebowlstadium.com/RoseBowl_history.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2009-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907115147/http://www.rosebowlstadium.com/RoseBowl_history.htm |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Pasadena]], [[Kalifornija]]||{{flag|ZDA}}||[[UCLA Bruins football]]||Ameriški nogomet |- |[[Cotton Bowl (stadium)|Cotton Bowl]]||92 100<ref>[http://www.cottonbowlstadium.com/21stcentury/index.html Cotton Bowl&nbsp;– 21st Century] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100927092539/http://www.cottonbowlstadium.com/21stcentury/index.html |date=2010-09-27 }}. Cottonbowlstadium.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Dallas]], [[Teksas]]||{{flag|ZDA}}||[[Dallas Independent School District]], [[Red River Showdown|Texas vs. Oklahoma football game]]||Ameriški nogomet |- |[[Memorial Stadium, Lincoln|Memorial Stadium]]||91 471<ref name="Stadium">{{navedi splet|url=http://bigstory.ap.org/article/neb-stadium-addition-pushes-capacity-past-90000|title=Nebraska Stadium Addition Pushes Capacity Past 90000|accessdate=August 22, 2013|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402133138/http://bigstory.ap.org/article/neb-stadium-addition-pushes-capacity-past-90000|url-status=dead}}</ref>|| ||[[Lincoln]],[[Nebraska]]||{{flag|ZDA}}||[[Nebraska Cornhuskers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Wembley Stadium]]||90 000|| ||[[London]]||{{flag|{{GBR}}|| ||Nogomet, ragbi |- |[[Ben Hill Griffin Stadium]]||88 548<ref>[http://www.gatorzone.com/facilities/?venue=swamp&sport=footb Facilities]. GatorZone.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Gainesville]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Florida Gators football]]||Ameriški nogomet |- |[[Gelora Bung Karno Stadium]]||88 306<ref>[http://www.fussballtempel.net/afc/IDN.html Indonesia]. www.fussballtempel.net. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Džakarta]]||{{flag|Indonezija}}|| ||Nogomet, atletika |- |[[Jordan–Hare Stadium]]||87 451<ref>{{Navedi splet |url=http://auburntigers.cstv.com/facilities/aub-facilities-jordan-hare.html |title=Jordan-Hare Stadium |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719212052/http://auburntigers.cstv.com/facilities/aub-facilities-jordan-hare.html |url-status=bot: unknown }}. auburntigers.cstv.com</ref>|| ||[[Auburn]], [[Alabama]]||{{flag|ZDA}}||[[Auburn Tigers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Borg El Arab Stadium]] ||86,000<ref>[http://www.fifa.com/u20worldcup/destination/stadiums/stadium=5020891/index.html Egypt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121110053900/http://www.fifa.com/u20worldcup/destination/stadiums/stadium=5020891/index.html |date=2012-11-10 }}. FIFA.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Aleksandrija]]||{{flag|Egipt}}|| || Nogomet |- |[[Stadium Australia]]||84 000<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sydneyolympicpark.com.au/Home_of_sport/sport_venues/anz_stadium |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2011-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716143651/http://www.sydneyolympicpark.com.au/Home_of_sport/sport_venues/anz_stadium |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Sydney]]||{{flag|Avstralija}}|| ||Večnamenski |- |[[MetLife Stadium]]||82 500<ref>[http://www.newmeadowlandsstadium.com/3_your_stadium.php Your Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110206131637/http://www.newmeadowlandsstadium.com/3_your_stadium.php |date=2011-02-06 }}. newmeadowlandsstadium.com</ref>|| ||[[East Rutherford]], [[New Jersey]]||{{flag|ZDA}} ||[[New York Giants]], [[New York Jets]]||Ameriški nogomet, nogomet |- |[[Croke Park]]||82 300<ref>[http://www.crokepark.ie/About/Facts---Figures Croke Park Facts & Figures] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206215559/http://www.crokepark.ie/about/facts---figures |date=2010-02-06 }}. www.crokepark.ie</ref>|| ||[[Dublin]]||{{flag|Irska}}||[[Gaelic Athletic Association|G.A.A.]]||Večnamenski |- |[[Bobby Bowden Field at Doak Campbell Stadium]]||82 300<ref>[http://www.seminoles.com/facilities/fsu-trads-fac-campbell.html Florida State University Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140724055805/http://www.seminoles.com/facilities/fsu-trads-fac-campbell.html |date=2014-07-24 }}. Seminoles.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Tallahassee]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Florida State Seminoles football]]||Ameriški nogomet |- |[[Gaylord Family Oklahoma Memorial Stadium]]||82 112<ref>[http://www.soonersports.com/facilities/memorial-stadium.html Official Athletics Site of the Oklahoma Sooners&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101030161756/http://www.soonersports.com/facilities/memorial-stadium.html |date=2010-10-30 }}. SoonerSports.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Norman]], [[Oklahoma]]||{{flag|ZDA}}||[[Oklahoma Sooners football]]||Ameriški nogoment |- |[[Silverdome|The Silverdome]]||82 000<ref name="csm">{{navedi novice| title=New life for Pontiac Silverdome: First up, monster trucks| url=http://www.csmonitor.com/USA/2010/0312/New-life-for-Pontiac-Silverdome-First-up-monster-trucks| author=Mark Guarino| date=12 March 2010| work=[[Christian Science Monitor]]| publisher=csmonitor.com| accessdate=2012-01-23}}</ref>|| ||[[Pontiac]], [[Michigan]]||{{flag|ZDA}}|| ||Ameriški nogomet |- |[[FedEx Field]]||82 000<ref>{{navedi novice |last=Steinberg |first=Dan |title=Redskins say they were unable to sell season tickets for seats removed from FedEx Field |url=http://www.washingtonpost.com/sports/redskins/redskins-say-they-were-unable-to-sell-season-tickets-for-seats-removed-from-fedex-field/2011/07/14/gIQA1vbwEI_story.html |accessdate=21 August 2011 |newspaper=Washington Post |date=14 July 2011}}</ref>|| ||[[Landover]], [[Maryland]]||{{flag|ZDA}}||[[Washington Redskins]]||Ameriški nogomet |- |[[Twickenham Stadium]]||82 000<ref>[http://www.rfu.com/TwickenhamStadium Twickenham Stadium]. Rfu.com (2009-02-11). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[London]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}|| ||Ragbi |- |[[Memorial Stadium, Clemson|Memorial Stadium]]||81 500<ref>[http://clemsontigers.cstv.com/school-bio/facilities-football.html CLEMSON University Official Athletic Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110708212321/http://clemsontigers.cstv.com/school-bio/facilities-football.html |date=2011-07-08 }}. Clemsontigers.cstv.com (1942-09-19). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Clemson]], [[Južna Karolina]]||{{flag|ZDA}}||[[Clemson Tigers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Stade de France]] ||81 338<ref>[http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=353570&page=5 PARIS&nbsp;– Stade de France (81,338)&nbsp;– Page 5]. SkyscraperCity. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denis]]||{{flag|Francija}} || ||Večnamenski |- |[[Santiago Bernabéu Stadium|Estadio Santiago Bernabéu]]||81 044<ref>http://www.realmadrid.com/en/history/santiago-bernabeu-stadium</ref>|| ||[[Madrid]]||{{flag|Španija}}||[[Real Madrid C.F.]]||nogomet |- |[[Notre Dame Stadium]]||80 795<ref>[http://www.und.com/facilities/nd-stadium.html University of Notre Dame Official Athletics Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120118151819/http://www.und.com/facilities/nd-stadium.html |date=2012-01-18 }}. Und.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[South Bend]], [[Indiana]]||{{flag|ZDA}}||[[Notre Dame Fighting Irish football]]||Ameriški nogomet |- |[[Lambeau Field]]||80 750<ref>[http://www.nflfootballstadiums.com/LambeauField.htm Green Bay Packers Stadium&nbsp;– Lambeau Field]. NFL Football Stadiums (2006-11-19). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Green Bay]], [[Wisconsin]]||{{flag|ZDA}}||[[Green Bay Packers]]||Ameriški nogomet |- |[[Westfalenstadion|Signal Iduna Park]]||80 667<ref>Signal Iduna Park:81,264. This includes standing terraces used for [[Fußball-Bundesliga|Bundesliga]] matches. The all-seated capacity is not the largest in Germany; that distinction is held by the Olympiastadion in Berlin.</ref>|| ||[[Dortmund]]||{{flag|Nemčija}}||[[Borussia Dortmund]]||Nogomet |- |[[Camp Randall Stadium]]||80 321<ref>[http://www.uwbadgers.com/facilities/camp-randall.html The Official Web Site of The Wisconsin Badgers Athletics&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151013053705/http://www.uwbadgers.com/facilities/camp-randall.html |date=2015-10-13 }}. Uwbadgers.Com (1917-11-03). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Madison, Wisconsin|Madison]], [[Wisconsin]]||{{flag|ZDA}}||[[Wisconsin Badgers football]]||Ameriški nogomet |- |[[Williams-Brice Stadium]]||80 250<ref>[http://gamecocksonline.cstv.com/facilities/scar-facilities-wb-stadium.html SOUTH CAROLINA GAMECOCKS&nbsp;– University Official Athletic Site&nbsp;– Facilities] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100107053043/http://gamecocksonline.cstv.com/facilities/scar-facilities-wb-stadium.html |date=2010-01-07 }}. Gamecocksonline.cstv.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Columbia, Južna Karolina|Columbia]], [[Južna Karolina]]||{{flag|ZDA}}||[[South Carolina Gamecocks football]]||Ameriški nogomet |- |[[Estadio Monumental "U"|Estadio Monumental]]||80 093<ref>[http://www.worldstadiums.com/south_america/countries/peru.shtml Stadiums in Peru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100310023106/http://www.worldstadiums.com/south_america/countries/peru.shtml |date=2010-03-10 }}. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Lima]]||{{flag|Peru}}||[[Universitario de Deportes]]||Nogomet |- |[[San Siro|Stadio Giuseppe Meazza (San Siro)]]||80 018<ref>[http://www.sansiro.net/struttura.asp Stadio Giuseppe Meazza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100612094451/http://sansiro.net/struttura.asp |date=2010-06-12 }}. San Siro. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Milano]]||{{flag|Italija}}||[[A.C. Milan]], [[F.C. Internazionale Milano]]||Nogomet |- |[[Guangdong Olympic Stadium]]||80 012<ref>[http://www.chinese-architecture.info/CA/CA-013.htm Chinese Architecture- Guangdong Olympic Stadium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130327041225/http://www.chinese-architecture.info/CA/CA-013.htm |date=2013-03-27 }}. Chinese-architecture.info. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Guangdžov]]||{{flag|Kitajska}} || ||Večnamenski |- |[[Grand Stade de Casablanca]]||80 000|| ||[[Casablanca]]||{{flag|Maroko}}||[[Raja Casablanca]], [[Wydad Casablanca]]||Nogomet |- |[[Beijing National Stadium]]||80 000<ref>[http://www.n-s.cn/en/generalinfo/introduction/ Beijing National Stadium - Introduction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120303121725/http://www.n-s.cn/en/generalinfo/introduction/ |date=2012-03-03 }}. N-s.cn (2003-12-24). Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Peking]]||{{flag|Kitajska}}|| ||Večnamenski |- |[[Stade 5 Juillet 1962]]||80 000<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dzfoot.com/2015/02/09/stades-sellal-relance-lagrandissement-du-5-juillet-62560.php |title=dzfoot.com - Stades : Sellal relance l’agrandissement du 5 juillet |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2017-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805124345/http://www.dzfoot.com/2015/02/09/stades-sellal-relance-lagrandissement-du-5-juillet-62560.php |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Alžir ]]||{{flag|Alžirija}}||[[MC Algiers]]||Nogomet |- |[[Stade des Martyrs]] ||80 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/africa/countries/dr_congo.shtml Stadiums in the Democratic Republic of the Congo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130206213344/http://www.worldstadiums.com/africa/countries/dr_congo.shtml |date=2013-02-06 }}. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Kinšasa]]||{{COD}} || ||Nogomet |- |[[Šanghaj stadion]] ||80 000<ref>[http://www.worldstadiums.com/asia/countries/china.shtml Stadiums in China]. World Stadiums. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Šanghaj]]||{{flag|Kitajska}} ||||Nogomet |- |[[Maracana]]||78 838<ref>[http://www.estadao.com.br/especiais/maracana-fica-mais-moderno-sem-abrir-mao-de-sua-historia,182163.htm Maracanã stadium], Brazil, www.estadao.com.br</ref>|| ||[[Rio de Janeiro]]||{{flag|Brazilija}}||[[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]], [[Fluminense Football Club|Fluminense]], [[Brazil national football team]]*||Nogomet |- |[[Lužniki stadion]]||78 360<ref>[http://www.luzhniki.ru/eng/brief.aspx?id=15 Luzhniki Stadium]. www.luzhniki.ru {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081205132435/http://www.luzhniki.ru/eng/brief.aspx?id=15 |date=2008-12-05 }}</ref>|| ||[[Moskva]]||{{flag|Rusija}}||[[PFC CSKA Moscow|CSKA Moscow]], [[FC Spartak Moscow|Spartak Moscow]]||Nogomet, atletika |- |[[EverBank Field]]||76 867<ref>[http://www.jaxevents.com/municipalstadium.php EverBank Field] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100619202041/http://www.jaxevents.com/municipalstadium.php |date=2010-06-19 }}. Jaxevents.com. Retrieved on 2011-09-04.</ref>|| ||[[Jacksonville]], [[Florida]]||{{flag|ZDA}}||[[Jacksonville Jaguars]]||Ameriški nogomet |- |[[Arrowhead Stadium]]||76 416<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kansascity.com/2010/07/23/2103572_chiefs-unveil-renovated-arrowhead.html?storylink=omni_popular |title=arhivska kopija |accessdate=2015-04-24 |archive-date=2010-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729143221/http://www.kansascity.com/2010/07/23/2103572_chiefs-unveil-renovated-arrowhead.html?storylink=omni_popular |url-status=dead }}</ref>|| ||[[Kansas City]], [[Misuri]]||{{flag|ZDA}} ||[[Kansas City Chiefs]], [[Border War (Kansas–Missouri rivalry)|Border War (Kansas&nbsp;– Missouri)]]||Ameriški nogomet |- |} == Sklici == {{sklici|35em}} ==Zunanje povezave== *[https://www.facebook.com/pages/Biggest-stadiums/178525935601661 Facebook page] *[http://fussballtempel.net/ Fussballtempel.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150622235438/http://fussballtempel.net/ |date=2015-06-22 }} *[https://web.archive.org/web/20110814062345/http://www.theoffside.com/world-football/the-10-biggest-football-or-soccer-stadiums-in-the-world.html The 10 Biggest Football (or Soccer) Stadiums in the World listed by TheOffside.com] *[http://soccerlens.com/largest-football-stadiums６月/36427/ The 10 Largest Football Stadiums in the World listed by SoccerLens.com]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://toptensbest.com/the-top-10-biggest-stadiums-in-the-world.html/ The Top 10 Biggest Stadiums in the World listed by TopTensBest.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121009093910/http://toptensbest.com/the-top-10-biggest-stadiums-in-the-world.html/ |date=2012-10-09 }} *[http://thewondrous.com/top-10-worlds-largest-sports-stadiums/ Top 10 World’s Largest Sports Stadiums listed by TheWondrous.com] *[https://mashtos.com/top-10-biggest-stadiums-in-the-world/ Top Ten Biggest Sports Stadiums in the World listed by Mashtos.com] *[http://worldstadiums.com/ World Stadiums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180422132948/http://worldstadiums.com/ |date=2018-04-22 }} [[Kategorija:Stadioni]] 0d80sx0zugzx7asu9gibhq8s10zx1nb 0 409051 6676333 5774677 2026-05-16T07:59:11Z ~2026-29404-29 259979 6676333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Tičar''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[Elektrotehnika|elektrotehnike]], [[gospodarstvenik]], [[profesor]] in nekdanji [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], * [[18. februar]] [[1949]], [[Maribor]]. Po maturi je leta 1975 diplomiral na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je nekaj časa deloval kot raziskovalec. Po vrnitvi v Maribor se je sprva zaposlil v [[Primat|Tovarni kovinske opreme Primat]] in leta 1976 kot asistent na Oddelku za elektrotehniko takratne [[Tehniška fakulteta v Mariboru|Visoke tehniške šole v Mariboru]]. Doktorsko disertacijo je pripravljal na [[Tehniška univerza v Gradcu|Tehniški univerzi v Gradcu]] in jo leta 1993 zagovarjal na Univerzi v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title = Življenjepis in reference {{!}} Igor Tičar|url = http://igorticar.si/?page_id=15|website = igorticar.si|accessdate = 2015-09-30|archive-date = 2015-10-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20151001083215/http://igorticar.si/?page_id=15|url-status = dead}}</ref> Leta 2003 je bil izvoljen za dekana [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]], krajše FERI, kjer je funkcijo opravljal dva mandata. Največji dosežek njegovega mandata je izgradnja sodobnega prizidka matične fakultete.<ref>{{Navedi splet|title = Novi mariborski rektor je Igor Tičar|url = http://www.vecer.com/clanek/201503186103650|accessdate = 2015-09-30|archive-date = 2015-10-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20151001183906/http://www.vecer.com/clanek/201503186103650|url-status = dead}}</ref> Vrsto let je bil dejaven tudi v gospodarstvu, saj je bil predsednik nadzornega sveta v [[Nigrad|Nigradu]] in Toplotni oskrbi Maribor (danes [[Energetika Maribor]]), nadzornik pa je bil tudi v [[Holding slovenskih elektrarn|Holdingu slovenskih elektrarn]]. Dva mandata je bil tudi mestni svetnik v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title = Kdo je novi mariborski rektor Igor Tičar?|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/rektor_igor_ticar.aspx|accessdate = 2015-09-30|first = Urška|last = Makovec}}</ref> Leta 2015 je bil v drugem krogu z 61,3 % glasov izvoljen za osmega [[Rektor|rektorja]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet|title = Na čelu mariborske univerze bo Igor Tičar|url = http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/na-celu-mariborske-univerze-bo-igor-ticar.html|accessdate = 2015-09-30}}</ref> Leta 2010 je dobil drugo vnukinjo. == Viri in literatura == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tičar, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Mariboru]] 3xfstww1e9gub4pk7pd4loe0v2i38l0 6676353 6676333 2026-05-16T08:58:20Z A09 188929 -brez vira, rahlo trivialno 6676353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Tičar''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[Elektrotehnika|elektrotehnike]], [[gospodarstvenik]], [[profesor]] in nekdanji [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], * [[18. februar]] [[1949]], [[Maribor]]. Po maturi je leta 1975 diplomiral na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je nekaj časa deloval kot raziskovalec. Po vrnitvi v Maribor se je sprva zaposlil v [[Primat|Tovarni kovinske opreme Primat]] in leta 1976 kot asistent na Oddelku za elektrotehniko takratne [[Tehniška fakulteta v Mariboru|Visoke tehniške šole v Mariboru]]. Doktorsko disertacijo je pripravljal na [[Tehniška univerza v Gradcu|Tehniški univerzi v Gradcu]] in jo leta 1993 zagovarjal na Univerzi v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title = Življenjepis in reference {{!}} Igor Tičar|url = http://igorticar.si/?page_id=15|website = igorticar.si|accessdate = 2015-09-30|archive-date = 2015-10-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20151001083215/http://igorticar.si/?page_id=15|url-status = dead}}</ref> Leta 2003 je bil izvoljen za dekana [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]], krajše FERI, kjer je funkcijo opravljal dva mandata. Največji dosežek njegovega mandata je izgradnja sodobnega prizidka matične fakultete.<ref>{{Navedi splet|title = Novi mariborski rektor je Igor Tičar|url = http://www.vecer.com/clanek/201503186103650|accessdate = 2015-09-30|archive-date = 2015-10-01|archive-url = https://web.archive.org/web/20151001183906/http://www.vecer.com/clanek/201503186103650|url-status = dead}}</ref> Vrsto let je bil dejaven tudi v gospodarstvu, saj je bil predsednik nadzornega sveta v [[Nigrad|Nigradu]] in Toplotni oskrbi Maribor (danes [[Energetika Maribor]]), nadzornik pa je bil tudi v [[Holding slovenskih elektrarn|Holdingu slovenskih elektrarn]]. Dva mandata je bil tudi mestni svetnik v [[Mestna občina Maribor|Mestni občini Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title = Kdo je novi mariborski rektor Igor Tičar?|url = http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/03/rektor_igor_ticar.aspx|accessdate = 2015-09-30|first = Urška|last = Makovec}}</ref> Leta 2015 je bil v drugem krogu z 61,3 % glasov izvoljen za osmega [[Rektor|rektorja]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]].<ref>{{Navedi splet|title = Na čelu mariborske univerze bo Igor Tičar|url = http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/na-celu-mariborske-univerze-bo-igor-ticar.html|accessdate = 2015-09-30}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tičar, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Mariboru]] e12m9pi2ennqzoiemlr1js6e79c9wz1 0 410560 6676284 6252811 2026-05-16T00:20:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |name = Satoši Ōmura |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |nationality = [[Japonci|Japonec]] |ethnicity = |fields = [[biokemija]], [[mikrobiologija]] |workplaces = [[Kitasatova univerza]]<br />[[Wesleyan University]] |alma_mater = [[Univerza v Jamanašiju]]<br />[[Tokijska univerza znanosti]]<br />[[Univerza v Tokiu]] |doctoral_advisor = |academic_advisors = [[Kodži Nakaniši]]<br />[[Max Tishler]] |doctoral_students = |known_for = odkritje [[avermektin]]a |awards = {{Ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] <small>(2015)</small> |religion = |signature = |footnotes = }} '''Satoši Omura''' ({{jezik-ja|大村 智}}, Ōmura Satoši), [[Japonci|japonski]] [[biokemija|biokemik]], [[mikrobiologija|mikrobiolog]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[12. julij]] [[1935]], [[Nirasaki, Jamanaši]], [[Japonska]]. Omura je posvetil svojo kariero preučevanju [[bakterije|bakterij]], ki živijo v tleh, in iskanju uporabnih spojin, ki jih te bakterije sintetizirajo. V 1970. letih je njegova ekipa odkrila učinkovino [[avermektin]] z močnim delovanjem proti zajedavskim [[gliste|glistam]], ki so ga ameriški partnerji pri podjetju Merck & Co. pod vodstvom [[William C. Campbell|Williama C. Campbella]] modificirali v [[ivermektin]]; ta je zdaj del seznama [[Osnovno zdravilo|osnovnih zdravil]] [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], množično uporabljan za boj proti [[rečna slepota|rečni slepoti]] in limfatični [[filariaza|filariazi]]. Za ta dosežek si je s Campbellom leta 2015 razdelil polovico [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino]] (drugo polovico je prejela Kitajka [[Joujou Tu]] za razvoj zdravila proti [[malarija|malariji]]).<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=2015 |accessdate=4.11.2015}}</ref> == Življenjepis == Leta 1958 je diplomiral na [[Univerza Jamanašija|Univerzi Jamanašija]] in se najprej zaposlil kot učitelj naravoslovja in športne vzgoje na poklicni srednji šoli, kjer so ga učenci spodbudili k nadaljevanju šolanja. Tako je leta 1963 pridobil magisterij na Tokijski univerzi znanosti, nato pa postal asistent na Univerzi Jamanašija. Dve leti kasneje se je preselil na Kitasatov inštitut v [[Tokio|Tokiu]] in leta 1968 doktoriral iz [[farmacija|farmacije]] na [[Univerza v Tokiu|Univerzi v Tokiu]]. V tem času se je pričel ukvarjati z iskanjem in izolacijo biološko aktivnih spojin, ki jih sintetizirajo bakterije, posebej tiste, ki živijo v [[prst (pedologija)|prsti]]. Po doktoratu je postal [[docent]] na Kitasatovi univerzi, povezani z inštitutom in dve leti kasneje pridobil še doktorat iz [[kemija|kemije]] na Tokijski univerzi znanosti. V svojem raziskovalnem delu je razvil več tehnik za gojenje talnih bakterij v kulturah in ekstrakcijo ter karakterizacijo njihovih naravnih produktov. Odkril je vrsto spojin, ki so uporabne v [[agrokemija|agrokemiji]] ali kot reagenti v [[mikrobiologija|mikrobiologiji]], pa tudi nekaj s potencialnim [[Zdravila z delovanjem na novotvorbe|antitumorskim]] učinkom. Med zanimivimi vzorci so bile tudi bakterije iz rodu ''Streptomyces'', kulturo katerih je v 1970. letih poslal v skladu z dogovorom o sodelovanju v laboratorije farmacevtskega podjetja Merck & Co. Njihove izločke so raziskovalci pod Campbellovim vodstvom opisali kot razred avermektinov in ugotovili, da je derivat ivermektin zelo učinkoviti proti glistam. Zdravilo je podjetje uspešno tržilo v [[veterinarska medicina|veterini]], kar je po licenčnem dogovoru prineslo veliko prihodkov tudi Omurovemu inštitutu, leta 1987 pa ga je dalo brezplačno na voljo za uporabo v medicini. Svetovna zdravstvena organizacija ga je tako pričela množično uporabljati za boj proti boleznim, ki jih povzročajo zajedavske gliste v revnih tropskih predelih sveta in drastično zmanjšala pojavnost nekaterih najhujših in najbolj razširjenih, kot sta limfna filariaza in rečna slepota, pri slednji v tolikšni meri, da je danes v več endemnih predelih že skoraj iztrebljena.<ref>{{navedi revijo |author=Kim, Young E. s sod. |year=2015 |title=Control, elimination, and eradication of River Blindness: scenarios, timelines, and Ivermectin treatment needs in Africa |journal=PLoS Neglected Tropical Diseases |volume=9 |issue=4 |pages=e0003664 |doi=10.1371/journal.pntd.0003664}}</ref> Do svoje upokojitve leta 2007 je deloval kot profesor na Kitasatovi univerzi, od tega nekaj časa tudi kot direktor univerze ter direktor Kitasatovega inštituta (ustanovi sta se združili leta 2008). Leta 2005 je sprejel častni položaj Tishlerjevega profesorja kemije na [[Univerza Wesleyan|Univerzi Wesleyan]] v [[Connecticut]]u (ZDA), kjer je v zgodnjih 1970. letih na raziskovalnem obisku izpopolnjeval svoje odkritje. Zasebno je velik ljubitelj [[golf]]a, [[tek na smučeh|teka na smučeh]] in zbiratelj umetnostnih del. Pravzaprav je vzorec, v katerem je bil odkrit avermektin, nabral ravno v bližini igrišča za golf, kjer igra. S pokojno ženo Fumiko ima eno hči, Ikujo. == Priznanja == Za svoje delo je prejel številna priznanja, predvsem po uveljavitvi njegovega najpomembnejšega odkritja, učinkovine avermektin. Med nagradami so nagrada [[Japonska akademija|Japonske akademije]] (1990), zlata medalja Roberta Kocha (1997)<ref>{{navedi splet|url=http://www.robert-koch-stiftung.de/index.php?article_id=16&clang=1|title=Robert Koch Gold Medal|publisher=Robert-Koch-Stiftung e.V.|accessdate=10.11.2015|archive-date=2018-03-09|archive-url=https://archive.today/20180309115354/http://www.robert-koch-stiftung.de/index.php?article_id=16&clang=1|url-status=dead}}</ref> in kanadska Gairdnerjeva nagrada za globalno zdravje (2014),<ref>{{navedi splet| url=http://www.gairdner.org/content/satoshi-omura |title= Satoshi Omura PhD |publisher=Gairdnerjev sklad |accessdate=10.11.2015}}</ref> leta 2015 pa si je s Campbellom razdelil še polovico Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino. Po upokojitvi leta 2007 ga je njegova univerza imenovala za častnega profesorja. Je tudi častni član Kraljeve kemijske družbe in Tischlerjev profesor kemije na Univerzi Wesleyan. Izvoljen je bil za člana več akademskih ustanov, med njimi Japonske akademije, [[Nemška akademija znanosti Leopoldina|Nemške akademije znanosti Leopoldina]] in [[Evropska akademija znanosti|Evropske akademije znanosti]]. Leta 1999 je bil izvoljen tudi za tujega pridruženega člana [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti ZDA]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.nasonline.org/member-directory/members/3008949.html |title=Satoshi Omura |publisher=Nacionalna akademija znanosti ZDA |accessdate=7.11.2015}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi novice| url=http://cen.acs.org/articles/93/web/2015/10/William-C-Campbell-Satoshi-Omura-Youyou-Tu-Win-2015-Nobel-Prize-Physiology-Medicine.html |title=William C. Campbell, Satoshi Ōmura and Youyou Tu Win 2015 Nobel Prize for Physiology or Medicine |last=Everts |first=Sarah |date=5.10.2015 |work=Chemical & Engineering News |accessdate=7.11.2015}} * {{navedi novice| last=Murai |first=Shusuke |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2015/10/06/national/science-health/omura-stunned-by-unexpected-nobel-win/#.VkDVm7_w_cg |title=Omura stunned by unexpected Nobel win |work=The Japan Times |date=6.10.2015 |accessdate=9.11.2015}} * {{navedi splet |last=Rogers |first=Kara |url=http://www.britannica.com/biography/Omura-Satoshi |title=Omura Satoshi |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=7.11.2015}} * {{navedi novice| last1=Winslow |first1=Ron |last2=Molin |first2=Anna |url=http://www.wsj.com/articles/nobel-prize-in-physiology-or-medicine-awarded-to-william-c-campbell-satoshi-omura-youyou-tu-1444038938 |title=Nobel in Medicine Awarded to Three for Advances Against Tropical Diseases |date=5.10.2015 |work=Wall Street Journal |accessdate=7.11.2015}} == Zunanje povezave == * [http://www.satoshi-omura.info/ Osebna spletna stran] * [http://www.kitasato.ac.jp/english/people/SatoshiOmura.html Satoshi Ōmura | People | THE KITASATO INSTITUTE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160308105105/http://www.kitasato.ac.jp/english/people/SatoshiOmura.html |date=2016-03-08 }} * [http://www.nirasakiomura-artmuseum.com/ Nirasaki Omura Art Museum] {{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Omura, Satoši}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Japonski biokemiki]] [[Kategorija:Japonski mikrobiologi]] [[Kategorija:Japonski akademiki]] [[Kategorija:Člani Japonske akademije]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]] 7motst3cpjcuuj2bxweij1g6v48br4d 0 410617 6676090 6675639 2026-05-15T13:17:05Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6676090 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott|Leopoldina Rott (Lavoslava Kersnik)]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] kpt6as90tbiau30fiwi5ccra0g7e0cx 0 413700 6676253 6675913 2026-05-15T21:40:30Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6676253 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | rowspan=3 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] jb39w6w934nvkbvdl23promdznhehkt 0 424551 6676352 5619805 2026-05-16T08:48:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676352 wikitext text/x-wiki [[slika:Halotherapy in Soligorsk Belarus.jpg|thumb|Solna soba v opuščenem rudniku soli v Belorusiji]] '''Solna terapija''' (s tujko '''haloterapija''') je [[alternativna medicina|alternativna]] terapija, ki vključuje suho inhalacijo [[aerosol]]a [[sol]]i, ki se ustvarja z napravo, imenovano halogenerator. Včasih se izvajajo se v prostoru, ki je lahko namensko oblikovan s soljo, znanemu kot '''solna soba'''. Za solno sobo je značilen dekor iz soli (površine sten, stropa in tal so prekrite s soljo). Plast nanešene soli na površine solne sobe je samo dekorativne narave in ne zajema pojma solna terapija. Solna soba je lahko narejena tudi iz himalajskih solnih zidakov ali pa so stene solne sobe gole. Solna terapija se izvaja s halogeneratorjem, kamor se vsuje medicinsko sol, ta pa jo vpiha v obliki aerosola v prostor. Velikost delcev aerosola soli, vpihanega v prostor je od 1 do 10 mikrona. Večji delci so primerni za zgornja dihala (5-10 mikronov), manjši delci pa prodrejo v spodnja dihala in kožo (1-5 mikronov). Aerosol soli omogoča, da je zrak v solni sobi praktično brez alergenov in ustvarja skoraj sterilno okolje. Solne terapije se uporabljajo za blaženje simptomov bolezni spodnjih in zgornjih dihal ter kože, kot so [[dermatitis]], [[luskavica]] in ekcemi, saj naj bi spodbudile prečiščevanje sluznic in vrhnjice kože.<ref name="time">{{navedi revijo |url=http://healthland.time.com/2010/11/05/halotherapy-is-salt-treatment-for-real/ |journal=TIME |last=Melnick |first=Meredith |date=5.11.2010 |title=Halotherapy: Is Salt Treatment for Real? |access-date=2016-09-29 |archive-date=2016-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161005034912/http://healthland.time.com/2010/11/05/halotherapy-is-salt-treatment-for-real/ |url-status=dead }}</ref> Zagovorniki trdijo, da so primerne za sledeča stanja: - astma - bronhitis - bronhiolitis - angina - pljučnica - sinusitis - rinitis - laringitis - prehlad - smrkelj - faringitis - viroze - dermatitis - luskavica - ekcemi - mozoljavost - vnetja ušes - relaksacija - preventiva Vendar pa za večino indikacij zaenkrat ni prepričljivih kliničnih dokazov.<ref>{{navedi revijo |author1=Shah, R. |author2=Greenberger, P. |year=2012 |title=Unproved and controversial methods and theories in allergy-immunology |journal=Allergy and Asthma Proceedings |volume=33 |issue=Supplement 1 |pages=100–102 |doi=10.2500/aap.2012.33.3562 |pmid=22794702}}</ref> Nekatere študije so potrdile učinkovitost pri izboljšanju simptomov [[kronična obstruktivna pljučna bolezen|kronične obstruktivne pljučne bolezni]], a so praviloma slabe kakovosti in njihovi rezultati so vprašljivi.<ref name="RashleighEtAl">{{navedi revijo |last1=Rashleigh |first1=Rachel |last2=Smith |first2=Sheree |journal=International Journal of Chronic Obstructive Pulmonary Disease |title=A review of halotherapy for chronic obstructive pulmonary disease |date=21.2.2014 |doi=10.2147/COPD.S57511}}</ref> Inhalacija hipertonične raztopine soli lahko spodbudi bronhokonstrikcijo, kar je lahko uporabno pri diagnozi ali oceni simptomov [[astma|astme]].<ref name="BorgesEtAl">{{navedi revijo |author1=Borges, M.C. |author2=Ferraz, E. |journal=Brazilian Journal of Medical and Biological Research |title=Protective effect of bronchial challenge with hypertonic saline on nocturnal asthma |volume=41 |issue=3 |pages=209–214 |doi=10.1590/S0100-879X2008000300006}}</ref> Solnih terapij se ne obiskuje z vročino in težjimi boleznimi kot so: * huda [[hipertenzija]] (bolezensko visok krvni tlak) * krvavitve * bolezni krvi v akutni fazi * akutna faza bolezenskih dihal * huda kronična respiratorna odpoved * aktivna [[tuberkuloza]] * mentalne bolezni in kakršnokoli uživanje prepovedanih substance * [[rak (bolezen)|rakave bolezni]] * zastrupitve * bolezni presnove * nosečnost * odpoved organov (predvsem jeter in srca) * pljuvanje krvi * [[srčno popuščanje]] * kronične obstruktivne pljučne bolezni v zadnjem stadiju. Solne terapije so v sistem zdravstva vključene v Rusiji in Estoniji, kot del rehabilitacijskega programa za dihala.{{cn}} Poznane so skoraj po vsem svetu, izvajajo jih v nekaterih bolnišnicah, wellnessih in zdraviliščih in solnih sobah. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[balneoterapija]] [[Kategorija:Zdravilstvo]] fyr7cb1bt25fp7rv1nhjix7im4thqym 0 425682 6676346 6497465 2026-05-16T08:25:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676346 wikitext text/x-wiki '''Socialna država''' je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce. Pojem zajema normativne in institucionalne ukrepe države ter javno financiranje obvladovanja tistih tveganj, ki ogrožajo socialno varnost prebivalcev. Socialna država s svojo socialno politiko skrbi za družbeno enakost ter preprečuje revščino. == Definicije == === Izvor pojma === Pojem socialna država je leta 1894 prvi uporabil avstrijski pravnik in levoliberalni politik [[Julius Ofner]] v svojem delu ''Studien sozialer Jurisprudenz''<ref>Alexander Emanuely: Das Beispiel Colbert. Fin de siècle und Republik. Wien: Verlag der Theodor Kramer Gesellschaft 2020, ISBN 978-3-90160-285-6, S. 170</ref> in ga povezal s pojmoma demokracija in pravna država. Pred koncem 19. stoletja je bila socialna varnost stvar posameznika ali družine in ne države. Zaradi preseljevanja v mesta zaradi [[Industrializacija|industrializacije]] v 19. stoletju je izginila skrb za ostarele in bolne v nekdanjih skupnostih. Socialna beda delavstva v primeru bolezni, poškodb in drugih tveganj je takrat povzročila politično gibanje, ki je državi naložilo nalogo, da sistemsko preprečuje vzroke revščine prebivalstva. Sistemi socialne varnosti v državah Evropske unije<ref>MISSOC – Mutual Information System on Social Protection[https://www.missoc.org/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210420065726/https://www.missoc.org/ |date=2021-04-20 }} od leta 1990 letno ažurirana baza podatkov o sistemih socialne varnosti v 31 evropskih državah</ref> so del evropskega socialnega modela in temeljijo na dveh zelo različnih pristopih, imenovanih po njunih utemeljiteljih: Bismarckov model (socialna država) in Beveridgeov model (država blaginje). Oba modela sta enakovredna in imata isti namen: preprečevati socialne stiske prebivalstva in s tem revščino. Slovenski sistem je Bismarckovega tipa.<ref>''Razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih 1889–2019'', ob 130-letnici obveznega zdravstvenega zavarovanja izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, oktober 2019. Glej tudi publikacijo ''Samoupravna ureditev socialne politike v Sloveniji'', ČZ Uradni list SRS, 1984</ref> === Bismarckov model oziroma sistem socialnih zavarovanj - socialna država === Bismarckov model je bil najprej vpeljan konec 19. stoletja v nemškem cesarstvu. Takratni nemški kancler [[Otto von Bismarck]] ga je utemeljil v svojem govoru v [[Reichstag]]u 17. novembra 1881. Poudaril je nalogo države, da »''s primerno uporabo javnih institucij in virov pozitivno pripomore k blagostanju vseh svojih članov in zlasti najbolj prikrajšanih članov družbe''«. [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrska]], v kateri smo takrat živeli Slovenci, je sledila nemškemu vzoru že od leta 1889 dalje. Vse od takrat se na našem ozemlju tradicija socialnih zavarovanj ni prekinila kljub menjavam držav in političnih sistemov. Vsaka generacija je sistem nadgradila in izpopolnila. Prva značilnost Bismarckovega modela socialne varnosti so obvezna socialna zavarovanja, neposredno vezana na pogodbo o zaposlitvi oziroma na dejavnost samozaposlenega. Pravica do socialne varnosti je torej vezana na zaposlitev. Druga značilnost je, da se sistem financira pretežno s prispevki, ki si jih delita delavec kot zavarovanec in delodajalec. Državni proračun lahko po potrebi ali v nekaterih državah redno prispeva del sredstev. Postopoma so bili v ta sistem socialne varnosti vključene vse kategorije delavcev in poklicnih skupin. Tretja značilnost Bismarckovega sistema (zlasti na področju zdravstvenega zavarovanja) je, da zavarovana oseba prispeva po svojih zmožnostih, a je upravičena v skladu s svojimi potrebami. Prav po tej značilnosti se socialno zavarovanje razlikuje od komercialnega. Pojem socialna država se v evropskem diskurzu uporablja pogosto kot opis nemškega sistema socialne varnosti (nemško ''Sozialstaat'') v primerjavah z državo blaginje npr. skandinavskega modela. V Bismarckov model socialne varnosti se uvršča večina držav kontinentalne Evrope, kot so na primer Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in tudi Slovenija ter večina drugih članic EU, včlanjenih po 2004. === Beveridgeov model oziroma sistem univerzalnega kritja - država blaginje === Lord [[William Henry Beveridge]] je bil britanski ekonomist in liberalni politik ter napredni socialni reformist. Leta 1942 je objavil poročilo z naslovom ''Social Insurance and Allied Services'' (znano kot Beveridgeovo poročilo), ki je bilo podlaga za vzpostavitev države blaginje (angleško ''welfare state'') po koncu 2. svetovne vojne. Poročilo je opredelilo šest načel, ki naj bodo podlaga sistema socialne varnosti: 1- pavšalni znesek eksistenčnega prejemka, ki zagotavlja dostojni dohodek, 2- pavšalni prispevki – toda [[Beveridgeov model zdravstvenega varstva|zdravstveno varstvo]] in družinski prejemki se financirajo iz davkov, 3- centralizirana administracija sistema, 4- vključenost celotnega prebivalstva ne glede na zaposlitev, 5- krije vse vrste tveganj, 6- vključitev tega nacionalnega zavarovanja v širši sistem, kjer je naloga ekonomske politike, da zagotavlja polno zaposlenost. Beveridgeov model temelji na kraju prebivališča in ne na zaposlitvi. To pomeni, da je vključeno celotno prebivalstvo (in ne le aktivni na trgu dela kot velja za socialno državo), zaradi česar se ga označuje kot »univerzalno kritje«. Beveridgeov model socialne varnosti imajo Združeno kraljestvo, Irska, nordijske države in tudi nekatere članice EU, včlanjene po 2004. Ker država blaginje prebivalcem zagotavlja zgolj razmeroma nizki pavšalni znesek državne zajamčene pokojnine, ki večini ne omogoča, da bi po upokojitvi lahko vzdrževali standard, na katerega so se navadili v svoji aktivni dobi npr. na podlagi precej višje plače, so se sčasoma razvila dodatna pokojninska zavarovanja praviloma na podlagi prostovoljnih pogajanj med [[Socialni dialog|socialnimi partnerji]], ki jih zato tudi upravljajo. Ta dodatna zavarovanja pa izplačujejo pokojnine, sorazmerne vplačanim prispevkom. === Mešani modeli socialne varnosti === Obstajajo tudi države z mešanim modelom socialne varnosti. Španija, Portugalska, Italija in Grčija imajo pokojninsko zavarovanje in univerzalno kritje za zdravstveno varstvo. Nizozemska pa ima obratno kombinacijo. === Neoliberalistično pojmovanje države kot nasprotje socialni državi in državi blaginje === V času, ko je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] nastajala država blaginje, je kot kritika takšne vloge države začela nastajati ideologija neoliberalizma. Najbolj vplivna utemeljitelja sta bila nobelovca [[Friedrich Hayek]] in [[Milton Friedman]]. Neoliberalistično socialno politiko sta v 1980-tih letih vodila v ZDA predsednik [[Ronald Reagan]] in v Veliki Britaniji [[Margaret Thatcher]]. V 21. stoletju je bil privrženec neoliberalistične politike 45. predsednik ZDA [[Donald Trump]]. Za neoliberalistično politiko so značilni deregulacija gospodarstva (med drugim oslabitev [[Sindikat|sindikatov]] za deregulacijo in fleksibilizacijo trga dela), liberalizacija trgovine in proizvodnje, davčne olajšave za podjetja in ljudi z visokimi dohodki ter privatizacija podjetij v državni lasti in javnih storitev<ref>Na [https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-o-zakonu-o-pokojninskem-in-invalidskem-zavarovanju-5-junij-2011 referendumu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210430100640/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-o-zakonu-o-pokojninskem-in-invalidskem-zavarovanju-5-junij-2011 |date=2021-04-30 }}, za katerega so zbiranje podpisov volivcev organizirali sindikati, je bil 5. 6. 2011 z 72 % glasov PROTI zavrnjen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil brez soglasja socialnih partnerjev leta 2010 sprejet v Državnem zboru RS.</ref><ref>George Monbiot: [https://www.theguardian.com/books/2016/apr/15/neoliberalism-ideology-problem-george-monbiot Neoliberalism – the ideology at the root of all our problems], 2016, Guardian</ref>. Neoliberalizem tekmovalnost predstavlja kot temeljno lastnost medčloveških odnosov, socialno neenakost pa kot zaželeno. Prizadevanja za družbeno enakost naj bi bila kontraproduktivna in moralno razdiralna. Neoliberalizem temelji na klasičnem liberalnem modelu samo-regulativnega trga. Svobodni trg naj bi omogočal najbolj učinkovito alokacijo virov, zato terja deregulacijo trgovine in kapitala. Vmešavanje države v gospodarstvo in socialne zadeve naj bo zato minimalno, vodenje je potrebno prepustiti trgu. Posameznik ima moč, ker lahko kot potrošnik izbira, kaj bo kupil in s tem vpliva, kaj izbira trg. Zdravstveni in pokojninski zavarovalni sistem naj bosta privatizirana. Če želi zavarovati svojo socialno varnost, naj se zavaruje v komercialnih zavarovanjih. Sam je kriv za lastno revščino, ker ne zna izkoristiti priložnosti na svobodnem trgu in ne okoliščine, kot sta npr. strukturna brezposelnost ali pomanjkljiva izobrazba. Bogastvo posameznikov naj bi na podlagi njihove potrošnje koristilo vsej družbi. == Socialna država kot ustavna kategorija == [[Ustava Republike Slovenije]] v 2. členu določa, da je [[Slovenija]] pravna in socialna država. Ker je socialna država umeščena v začetek ustave, ima naravo temeljne vrednote.   Načelo socialne države je v Ustavi RS konkretizirano v temeljnih socialnih in ekonomskih pravicah (izbor): pravica do socialne varnosti v 50. členu (»''Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje''.«), pravica do zdravstvenega varstva  v 51. členu (»''Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon''.«), pravice invalidov v 52. členu (»''Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo''.«). Ustava RS v 57. členu o izobrazbi in šolanju tudi določa: ''«Izobraževanje je svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.«'' Država je dolžna temeljne socialne pravice udejanjiti s sprejemom ustreznih predpisov in z ustanovitvijo institucij, ki izvajajo socialna zavarovanja. == Solidarnost kot sistemski pristop socialnih zavarovanj == Temeljna [[vrednota]] socialne države je [[solidarnost]]. V socialni državi so državljani solidarni drug z drugim, saj je življenje v isti državi tista okoliščina, ki jim je skupna in vpliva na njihovo podobno usodo. Solidarno preprečujejo revščino, saj ta na različne načine škodi vsem in ne le revnim. Načelo solidarnosti je [[Sistem|sistemski]] pristop socialnih zavarovanj, ki se udejanja z naslednjimi sistemskimi ureditvami: #'''Zgolj en nosilec socialnega zavarovanja za vso državo:''' Po osamosvojitvi Slovenije je bil za vsako vrsto socialnega zavarovanja z zakoni določen po en sam nosilec/izvajalec, ker se je izkazalo, da manjše zavarovalne skupnosti, kakršne so delovale pred 1991 (samoupravne interesne skupnosti), niso dovolj velike, da bi v kriznih razmerah zmogle prebivalstvu zagotoviti socialno varnost. #'''Zavarovanje je obvezno za vse, aktivne na trgu dela:''' Plačilo za delo na podlagi delovnega razmerja ali opravljanje samostojne dejavnosti je legalno zgolj na podlagi prijave v vsa socialna zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zakon o preprečevanju dela na črno<ref>Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6765]</ref> določa globe za delo na črno. Nekoliko drugačna je ureditev pri zdravstvenem zavarovanju. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju<ref>Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213]</ref> določa obveznost zavarovanja tudi za kategorije prebivalstva, ki niso aktivne na trgu dela (npr. brezposelne osebe z denarnim nadomestilom, vrhunski športniki, upravičenci do starševskih nadomestil, priporniki, obsojenci, vojaški obvezniki, prejemniki trajne socialne denarne pomoči, državljani in tujci s priznano pravico do plačila prispevka), tako da je kot zavarovanec ali kot po njem zavarovana oseba (na primer otroci) zdravstveno zavarovano celotno prebivalstvo.  Na podlagi solidarnosti so lahko tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje vključene nekatere kategorije ljudi, ki niso aktivne na trgu dela. Da si pridobijo pokojninsko dobo, lahko prostovoljno vstopijo v obvezno pokojninsko zavarovanje in plačujejo predpisane prispevke osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, stare najmanj 15 let (praviloma dolgotrajno brezposelni). Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa so obvezno invalidsko zavarovani npr. dijaki in študenti ter drugi mladostniki pri praktičnem pouku ter osebe na nekaterih organiziranih aktivnostih (zaporniki, mladinski tabori, rezervna sestava vojske in policije, prostovoljni gasilci, gorski reševalci, organizirana športna dejavnost…). Pavšalne prispevke zanje plačujejo organizatorji tega dela. #'''Nadzor nad finančno disciplino pri plačevanju prispevkov:''' [[Finančna uprava Republike Slovenije]] nadzira zakonitost nakazovanja prispevkov, saj bi izmikanje plačilu in delo na črno ogrozilo finančno vzdržnost socialnih zavarovanj in s tem socialne varnosti prebivalstva. #'''Prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca:''' Temeljni predpisi posameznih vrst socialnih zavarovanj določajo financiranje pravic s plačilom prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca, ki se plačujeta od in na bruto plačo zaposlenega oziroma od in na zavarovalno osnovo samozaposlenega. Država in lokalna skupnost lahko z zakonom prevzameta plačilo prispevka za ranljivo kategorijo prebivalstva (na primer prispevek delodajalca za kmete, za prejemnike starševskih nadomestil, za duševno in telesno prizadete, za prejemnike trajnih socialnih pomoči, za vojaške obveznike) in kritje morebitnega primanjkljaja odhodkov nad prihodki (npr. pokojninsko zavarovanje). V slovenskih socialnih zavarovanjih (razen v pokojninskem za samozaposlene, družbenike in kmete) ni najvišje zavarovalne osnove za plačilo prispevkov (tako imenovana socialna kapica), določena pa je najnižja osnova za obračun prispevkov (znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače). #'''Prispevek po zmožnostih, pravice po potrebah:''' Zakon o prispevkih za socialno varnost<ref>Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO984]</ref> določa prispevne stopnje za vse zvrsti socialnega zavarovanja. Prispevki, odmerjeni z isto prispevno stopnjo od različno visoke plače ali zavarovalne osnove, pomenijo nominalno različen znesek prispevka<ref>Plačilo prispevkov od enake prispevne stopnje dohodkovno šibkejšim posameznikom v večji meri omogoča finančno dostopnost do socialne varnosti (npr. do zdravstvenih storitev) kot zavarovalno načelo vzajemnosti v komercialnih zavarovanjih, kjer vsak posameznik plača premije v enakem znesku ne glede na višino svojih prejemkov.</ref>. Različno visoki vplačani prispevki se odražajo na različno visokih zneskih pravic za socialno varnost (npr. nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti z dela ali pokojnina). Na podlagi solidarnosti pa ne vplivajo na upravičenost do enakega standarda drugih pravic ne glede, koliko te stanejo (npr. do enakih zdravstvenih storitev, do zdravil, medicinskih pripomočkov…). #'''Najnižja zajamčena višina zneska pravic za socialno varnost:''' Temeljni zakoni posameznih zvrsti socialnih zavarovanj z namenom preprečevanja revščine določajo zajamčene najnižje zneske pravic do socialne varnosti (npr. zajamčena višina pokojnine ali nadomestila plače), čeprav sicer v obveznem socialnem zavarovanju velja načelo, da so posameznikove pravice sorazmerne vplačanim prispevkom. Za nekatere pravice pa je določena najvišja možna odmera (pokojnina, nadomestilo plače). #'''Prerazporejanje sredstev znotraj javnih blagajn socialnih zavarovanj:''' Omogoča izplačevanje najnižjih zajamčenih zneskov pravic za socialno varnost. Prispevki se vplačujejo na skupne račune socialnih zavarovanj in ne na osebne račune zavarovancev, kar omogoča solidarno prerazporejanje sredstev od tistih z višjimi k tistim z nižjimi vplačanimi prispevki in v obveznem zdravstvenem zavarovanju od zdravih k bolnim. == Obvezno zavarovana tveganja za socialno varnost prebivalstva == Tveganja za socialno varnost prebivalstva, ki so zavarovana z obveznimi socialnimi zavarovanji, so: izguba dohodka zaradi bolezni, poškodbe, poklicne bolezni, poškodbe pri delu, invalidnosti, starosti, brezposelnosti, rojstva otroka in zaradi smrti osebe, ki je preživljala ostale družinske člane, ter potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. === Obvezno pokojninsko-invalidsko zavarovanje === Zavarovano tveganje<ref>Zakon o pokojninskem zavarovanju po letu 2000 omogoča tudi prostovoljno sklenitev individualnega ali kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri na tržišču izbranem pokojninskem skladu za namensko varčevanje za pridobitev dosmrtne pokojninske rente. Na podlagi več kot 5500 sklenjenih kolektivnih pogodb na podjetniški in panožni ravni je bilo v prostovoljno pokojninsko zavarovanje v decembru 2020 vključeno 574.219 zavarovancev ali 60,2 % zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.[https://www.gov.si/teme/prostovoljno-dodatno-pokojninsko-zavarovanje/ MDDSZ]</ref>: starost, delovna invalidnost zaradi bolezni, poškodbe, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, smrt osebe, ki preživlja družinske člane, telesna okvara, potreba po pomoči in postrežbi pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)] Financiranje: prispevek zavarovanca, prispevek delodajalca, pavšalni prispevki za invalidsko zavarovanje za tiste kategorije zavarovancev, ki niso aktivne na trgu dela, proračun redno krije primanjkljaj Nosilec zavarovanja: [https://www.zpiz.si/ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ)] Pravice: starostna pokojnina, predčasna pokojnina, invalidska pokojnina, vdovska pokojnina, družinska pokojnina, letni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila plače delovnih invalidov, invalidnina, poklicna rehabilitacija delovnega invalida in pravica do prilagoditve delovnih prostorov in sredstev, premestitev delovnega invalida na ustrezno delovno mesto === Poklicno zavarovanje === Zavarovano tveganje: potreba po predčasni upokojitvi zaradi težkega in škodljivega dela in kadar dela po določeni starosti ni več mogoče varno opravljati Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6280 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2]), [http://www.kapitalska-druzba.si/posamezniki/sodpz/pokojninski_nacrt Pokojninski načrt poklicnega zavarovanja] Financiranje: prispevek delodajalca, solidarnostne rezerve Nosilec zavarovanja: [[Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja]] pri Kapitalski družbi Pravice: poklicna pokojnina, dodana doba === Obvezno zdravstveno zavarovanje === Zavarovano tveganje<ref>Ministrstvo za zdravje[https://www.gov.si/podrocja/zdravje/dolgotrajna-oskrba/]</ref>: bolezen, poškodba, poklicna bolezen, poškodba pri delu Pristojno: Ministrstvo za zdravje Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO213 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)], [[Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja]] Financiranje: prispevek zavarovanca, prispevek delodajalca, prispevek delodajalca za zavarovanje poklicne bolezni in poškodbe pri delu Nosilec zavarovanja: [https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)] Izvajalci storitev: [https://www.zzzs.si/zzzs-api/izvajalci-zdravstvenih-storitev/po-vrsti-izvajalcev/ javna zdravstvena mreža, v kateri so javni zavodi in koncesionarji] Pravice: zdravstvene storitve na primarni ravni, specialistično zdravljenje, bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje, zdravila, določena dietna živila, medicinski pripomočki, denarno nadomestilo v času bolniške odsotnosti z dela, pod določenimi pogoji potni in stroški bivanja v zvezi z zdravstveno storitvijo === Obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti === Zavarovano tveganje: brezposelnost Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840 Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)], [http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3841 Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRIZ)] Financiranje: prispevek zavarovanca, prispevek delodajalca, proračunska sredstva, za zaposlovanje invalidov tudi prispevek delodajalca zaradi nedoseganja predpisane kvote zaposlenih invalidov Nosilec zavarovanja: [https://www.ess.gov.si/ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ)], [https://srips-rs.si/sl/zaposlovanje-invalidov Javni štipendijski, razvojni, invalidski, in preživninski sklad Republike Slovenije] Pravice: javna služba na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ), denarni prejemki in stroški v času vključenosti v ukrepe APZ, pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pravica invalidne osebe do storitev zaposlitvene rehabilitacije in do povezanih denarnih prejemkov, olajšave za invalidska [https://podatki.gov.si/dataset/register-invalidskih-podjetij?resource_id=62899f25-a19a-473c-ab3f-f40c60abb833 podjetja] === Zavarovanje za starševsko varstvo === Zavarovano tveganje: rojstvo otroka Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih](ZSDP-1), Financiranje: prispevek zavarovanca, prispevek delodajalca, ki se plačujeta v proračun, proračunska sredstva Nosilec dejavnosti: [https://www.csd-slovenije.si/ centri za socialno delo] Pravice: #Pravice iz zavarovanja: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust,  nadomestilo, pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva, pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok, nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje, #Pravice do družinskih prejemkov: starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek, otroški dodatek === Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo === Zavarovano tveganje: Oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno. Pristojno: [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/ Ministrstvo za solidarno prihodnost] Temeljni predpis:  Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), sprejet 17. 7. 2023 Financiranje: prispevki obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (od 1. 7. 2025 dalje), sredstva državnega proračuna (190 milijonov eurov letno), lastna udeležba uporabnika v višini 10 % vrednosti nedenarne storitve dolgotrajne oskrbe po ZDOsk-1 (od 1. 1. 2028 dalje) Nosilec zavarovanja:  [https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)]. Vstopna točka za uveljavitev pravice do dolgotrajne oskrbe pa je krajevno pristojni [https://www.csd-slovenije.si/ center za socialno delo], ki izvaja strokovne in upravno administrativne naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovanih oseb za dolgotrajno oskrbo. Zavarovanci: Zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo na podlagi ZDOsk-1 so zavarovanci za dolgotrajno oskrbo in njihovi družinski člani, če so dopolnili starost 18 let. Zavarovanci za dolgotrajno oskrbo so zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, ali drugih predpisov. Zavarovana oseba ima pravico do dolgotrajne oskrbe, če ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravice, ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in se na podlagi ocene upravičenosti po ocenjevalni lestvici uvrsti v kategorijo dolgotrajne oskrbe: # kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe; # kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe; # kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe; # kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe; # kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe. Izvajalci storitev: javni zavodi in koncesionarji kot javna služba v javni mreži, ki je opredeljena v nacionalnem programu dolgotrajne oskrbe upoštevajoč skupno število prebivalcev, število prebivalcev nad 65 let in nad 80 let, oceno števila prebivalcev nad 65 in nad 80 let, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, oceno števila prebivalcev pod 65 let, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, značaj naselij in gostota poselitve ter dostopnost do različnih načinov opravljanja dolgotrajne oskrbe. Javno mrežo v sodelovanju razvijejo Republika Slovenija in občine (dolgotrajna oskrba na domu). Pravice: Posamezne pravice in elementi sistema se začno postopoma uveljavljati na različne datume od 1. 1. 2024 do 1. 12. 2025. # nedenarne pravice (celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji ali dnevna dolgotrajna oskrba ali dolgotrajna oskrba na domu ali oskrbovalec družinskega člana); # denarne pravice (denarni prejemek glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe od 89 do 491 eurov mesečno in začasni denarni prejemek, če zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca ni možno koristiti nedenarne pravice); # dodatne pravice (storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter sofinanciranje storitev e-oskrbe); OPOMBI: # Strošek nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ni pravica in se zaračuna po veljavnem ceniku. Oprostitev plačila določa zakon, ki ureja socialno varstvo. # Upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZPIZ-2 in drugih do uveljavitve ZDOsk-1 veljavnih predpisov lahko to pravico obdržijo do izteka pravice oziroma do koriščenja pravice po ZDOsk-1. == Sistemski izzivi na področju socialnih zavarovanj in reforme == Socialna zavarovanja so poleg državnega proračuna največji javno-finančni porabniki. Ta bremena javnih financ se zaostrujejo zaradi demografskih sprememb, kakršno je staranje prebivalstva in zaradi brezposelnosti. Predpisi o socialnih zavarovanjih se zato vse pogosteje spreminjajo v reformah. Poleg pokojninske<ref>Posebnost slovenskega obveznega zdravstvenega zavarovanja je, da ne krije celotne cene nekaterih zdravstvenih storitev in drugih pravic. Nekriti del cene mora posameznik poravnati samoplačniško ali s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri komercialnih zavarovalnicah, za katerega plača vzajemno premijo v enakem znesku ne glede na višino svojega dohodka.</ref><ref>Modernizacija pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, Varna starost za vse generacije[http://www.kapitalska-druzba.si/_files/1361/modernizacija_pokojninskega_sistema.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220412011330/http://www.kapitalska-druzba.si/_files/1361/modernizacija_pokojninskega_sistema.pdf|date=2022-04-12}}, MDDSZ, 2009</ref> in zdravstvene<ref>Bela knjiga o pokojninah[https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/pokojnine/Bela-knjiga-o-pokojninah.pdf], MDDSZ, 2016</ref> reforme se najpogosteje razpravlja o uvedbi socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. V javnem diskurzu so bili tudi npr. neuveljavljeni predlogi za uvedbo naložbenega obveznega pokojninskega zavarovanja (1999), za nadomestitev skupne pokojninske javne blagajne z osebnimi pokojninskimi računi (2010), za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (2018), za prenos zdravstvenega zavarovanja na komercialne zavarovalnice (2020), za uvedbo socialne kapice (2021). Ustavno sodišče se je opredeljevalo do tako imenovane izvotlitve pravic<ref>MZ in WHO, 2015[https://www.nijz.si/sl/zdravje-2020 Zdravje 2020] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210514102954/https://www.nijz.si/sl/zdravje-2020 |date=2021-05-14 }}</ref> in do razlikovanja med uveljavljenimi pravicami in pravicami v nastajanju<ref>Odločba Ustavnega sodišča RS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-II-1%2F11-52&df=&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=desc&id=110249 št. U-II-1/11-46]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} z dne 10. 3. 2011</ref>. Vlada za sprejemljivost reform socialnih zavarovanj v [[Socialni dialog|socialnem dialogu]] na nacionalni ravni pridobiva soglasje obojnih socialnih partnerjev, ki zastopajo interese plačevalcev prispevkov<ref>Odločba Ustavnega sodišča RS [https://www.us-rs.si/odlocitev/?q=U-I-246%2F13-46&df=&dt=&af=&at=&vd=&vo=&vv=&vs=&ui=&va=&page=1&sort=&order=desc&id=112198 št. U-I-246/13]{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} z dne 21. 4. 2016</ref>. === Poklicno zavarovanje === V skladu z zakonom ZPIZ-2 se pripravlja revizija seznama delovnih mest, na katerih je obvezno poklicno zavarovanje. Revizija naj bi bila potrebna zaradi manjših obremenitev na teh delovnih mestih kot posledica tehnološkega napredka in boljše varnosti in zdravja pri delu. === Pokojninsko zavarovanje === Julija 2023 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve medijem in socialnim partnerjem predstavilo ''Izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ)''. V skladu z [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/ Načrtom za okrevanje in odpornost] naj bi bil novi zakon sprejet do 31. 12. 2024. [[OECD]] opozarja, da se v Sloveniji zaradi radodarnosti slovenskega pokojninskega sistema ter nizke stopnje zaposlenosti starejših delavcev pričakuje v obdobju do 2050 v [[EU]] največji porast deleža v [[BDP]] za obveznosti za izplačilo pokojnin. Februarja 2022 je zato OECD pripravila [https://www.oecd-ilibrary.org/sites/f629a09a-en/index.html?itemId=/content/publication/f629a09a-en priporočila za nadaljnjo reformo slovenskega pokojninskega sistema] (izbor): poenostavitev upokojitvenih pogojev, višanje upokojitvenih pogojev vezano na daljšanje pričakovane povprečne dolžine življenja, odpravi se naj olajšave na račun otrok, odmera pokojninske osnove od prispevkov na bruto plače v celotni pokojninski dobi za uravnoteženost med vplačanimi prispevki in pokojninskimi pravicami, ločitev starostnega pokojninskega zavarovanja od invalidskega zavarovanja, po dopolnitvi polnih upokojitvenih pogojev naj bo omogočeno hkratno prejemanje polne pokojnine in aktivno delo na trgu dela, dvig zavarovalne osnove za samozaposlene, da se izenači s prispevki delavca, zniža se naj formula za usklajevanje pokojnin, nizke pokojnine se naj dopolnjuje s socialnimi pomočmi, odmerjenimi v višjem znesku glede na dolžino pokojninske dobe, večja pokritost aktivnega prebivalstva v drugem pokojninskem stebru. === Invalidsko in zdravstveno zavarovanje === Julija 2023 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve medijem in socialnim partnerjem predstavilo ''Izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ)'', ki napoveduje tudi reformo invalidskega zavarovanja. V skladu z [https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/ Načrtom za okrevanje in odpornost] naj bi bil novi zakon sprejet do 31. 12. 2024. [[OECD]] je februarja 2022 pripravilo priporočila Sloveniji za reformo invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Ocenila je, da so ključni izzivi velikodušna nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela (so previsoka in časovno niso omejena), nepovezanost invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, pozna aktivacija invalidnih oseb in oseb z dolgotrajno boleznijo, prezgoden izstop starejših iz trga dela, pozno vključevanje delodajalcev v postopek poklicne rehabilitacije ter socializacija posledic poškodb pri delu in poklicnih bolezni. OECD zato Sloveniji priporoča enotni izvedenski organ za vse veje socialnega zavarovanja, poenotenje pravic iz različnih vej socialnega zavarovanja, čim bolj zgodnjo medicinsko in poklicno rehabilitacijo, zgodnje in redne stike med delodajalcem in delavcem na dolgotrajni bolniški za zgodnjo vrnitev na delo, reformo vloge medicine dela, časovno omejitev trajanja pravice do nadomestila v času bolniške odsotnosti, ekonomske spodbude za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter poenostavitev pravic iz invalidskega zavarovanja. == Drugi sistemi, s katerimi država preprečuje revščino in omogoča družbeno enakost == === Šolski sistem === Tveganje: neenake možnosti otrok iz vseh socialnih okolij Cilj sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je optimalni razvoj posameznika ne glede na osebne okoliščine ter zagotavljanje kakovostne izobrazbe. Državljani Republike Slovenije imajo pravico do vseh vrst izobraževanja pod enakimi pogoji. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Slovenski šolski sistem je razdeljen v primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje. Primarno izvajajo javni in zasebni vrtci, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Odrasli lahko osnovnošolsko izobrazbo pridobijo v institucijah, ki izvajajo osnovnošolsko izobraževanje za odrasle.  Sekundarno izobraževanje izvajajo gimnazije in srednje šole. Deli se na splošno, poklicno tehnično ter srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Terciarno izobraževanje je sestavljeno iz višješolskega strokovnega izobraževanja in visokošolskega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje izvajajo višje strokovne šole, visokošolsko izobraževanje pa izvajajo fakultete, akademije in samostojni visokošolski zavodi. Pristojno: [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport]] Izvajalci: institucije s področja vzgoje in izobraževanja<ref>Institucije s področja vzgoje, izobraževanja in znanosti[https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/javni-sektor/solstvo.html#eyJmaWx0ZXJzIjp7ImdydXBhIjpbIi0iXSwicG9zdGEiOlsiLTEiXSwib2Zmc2V0IjpbIjAiXSwic2VudGluZWxfdHlwZSI6WyJvayJdLCJzZW50aW5lbF9zdGF0dXMiOlsib2siXSwiaXNfYWpheCI6WyIxIl19fQ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515183416/https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/javni-sektor/solstvo.html#eyJmaWx0ZXJzIjp7ImdydXBhIjpbIi0iXSwicG9zdGEiOlsiLTEiXSwib2Zmc2V0IjpbIjAiXSwic2VudGluZWxfdHlwZSI6WyJvayJdLCJzZW50aW5lbF9zdGF0dXMiOlsib2siXSwiaXNfYWpheCI6WyIxIl19fQ|date=2021-05-15}}</ref> Financiranje: država, lokalne skupnosti Temeljni predpisi (izbor): [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja] (ZOFVI), [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447 Zakon o vrtcih (ZVrt)], [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 Zakon o osnovni šoli (ZOsn)], [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO450 Zakon o gimnazijah (ZGim)], Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4325 (ZPSI-1)], Zakon o višjem strokovnem izobraževanju [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4093 (ZVSI)], Zakon o visokem šolstvu [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO172 (ZVis)], Zakon o izobraževanju odraslih [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7641 (ZIO-1)], [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6958 Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK)] Pravice: znižanje plačila v vrtcih, izobraževanje po akreditiranih programih, potrdilo o pridobljeni izobrazbi, državna štipendija, regresirana šolska/študentska prehrana, študentski domovi, sistematični zdravstveni pregled, brezplačen prevoz do šole nad 4 km... === Minimalna plača === Tveganje: revščina kljub polni zaposlitvi Država z metodologijo na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih določi kratkoročne minimalne življenjske stroške, ki se štejejo kot sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Minister, pristojen za delo, po posvetovanju s [[Socialni dialog|socialnimi partnerji]] v Ekonomsko-socialnem svetu na tej podlagi v Uradnem listu RS objavi znesek mesečne minimalne plače v višini tega zneska, povišanega za 20 % do 40 %, h kateremu se prišteje še znesek davkov in prispevkov (brez olajšav za vzdrževane družinske člane). V letu 2022 znaša minimalna bruto plača 1.074,43 eura.<ref>Podatki o zneskih po letih [https://www.gov.si/teme/minimalna-placa/]</ref> Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Temeljni predpis: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5861 Zakon o minimalni plači (ZMinP)], [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)] Izvajalci: delodajalec pri izplačilu plač Pravica: Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega mu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Upravičen je dodatno tudi do vseh dodatkov k plači, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami ter do dela plače za delovno uspešnost in do plačila za poslovno uspešnost, dogovorjenega s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega je upravičen tudi do povračil stroškov, ki mu jih je delodajalec dolžan izplačati (povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi do drugih prejemkov iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).   === Dohodnina === Tveganje:  dohodkovna neenakost Davčni sistem ima vpliv na dohodkovno neenakost med prebivalstvom. Posamezniki z višjimi dohodki plačujejo več davkov, kar zmanjšuje neenakost. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in je prihodek državnega proračuna. Za koledarsko leto jo morajo plačevati rezidenti v Sloveniji od vseh dohodkov z virom v in izven Slovenije in nerezidenti od dohodkov, katerih vir je v Sloveniji. Zakon določa progresivno obdavčitev glede na obseg letnih dohodkov - dohodninske razrede (16 %, 26 %, 33 %, 39 % in 50 %). Določa tudi olajšave in oprostitve plačevanja dohodnine od nekaterih dohodkov (na primer socialno-varstveni prejemki, dohodki iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidnine in dodatka za pomoč in postrežbo, štipendije, regresirana šolska prehrana, šolnina, odškodnine, preživnine, prispevki in premije za socialno varnost, povračila stroškov v zvezi z delovnim razmerjem, olajšave za zaposlovanje mladih in invalidov…). Pristojno: [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-finance/ Ministrstvo za finance (MF)] Temeljni predpisi: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4697 Zakon o dohodnini (ZDoh-2)] Izvajalec dejavnosti: [[Finančna uprava Republike Slovenije]] Pravice: obdavčitev glede na dohodninski razred, oprostitve in olajšave pri plačevanju dohodnine na podlagi socialnega statusa, splošna olajšava za zmanjšanje letne davčne osnove, osebna olajšava (npr. invalidom in prejemnikom pokojnine), posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, pet stopenj dohodnine glede na obseg letne davčne osnove === Socialno varstvo === Tveganje: [[revščina]], [[socialna izključenost]] Socialna država poleg socialnih zavarovanj organizira tudi mrežo javne službe za učinkovito opravljanje dejavnosti socialnega varstva za zadovoljevanje socialno-varstvenih potreb in interesov prebivalstva. Posameznikom, družinam in nekaterim skupinam prebivalstva naj bi zagotavljala določeno stopnjo materialne in socialne varnosti. V Sloveniji je to načelo udejanjeno z organizacijsko strukturo centrov za socialno delo in ustreznimi socialno-varstvenimi predpisi. Pristojno: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) Temeljni predpisi: [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO869 Zakon o socialnem varstvu (ZSV]), [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5609 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)], [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS]) Financiranje: proračun/davki Izvajalec dejavnosti: [https://www.csd-slovenije.si/ centri za socialno delo] Pravice: storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, pomoč na domu (kadar prosilec ne izpolnjuje pogoje za dolgotrajno oskrbo), denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, mreža domov za institucionalno varstvo starejših, centri in zavetišča za brezdomce, krizni centri za žrtve nasilja, varne hiše, materinski domovi...<ref>Skupnost centrov za socialno delo Slovenije[https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/delovna-podrocja-csd/] </ref> == Sklici in viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ekonomija blaginje]] {{normativna kontrola}} iyjiioixhq7d101jgxo12vob56tcsgj 0 428132 6676194 6664236 2026-05-15T18:35:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676194 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=na mestih okoren prevod}} '''<span>Raspberry Pi</span> (RPi) '''je mikroračunalnik v velikosti [[Kreditna kartica|kreditne kartice]], ki so ga razvili v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem Kraljestvu]], za Raspberry Pi Fundacijo, ki spodbuja poučevanja osnov [[Računalništvo|računalništva]] v šolah in v državah v razvoju.<ref>{{navedi splet|last=Cellan-Jones|first=Rory|authorlink=Rory Cellan-Jones|title=A £15 computer to inspire young programmers|publisher=BBC News|date=5 May 2011|url=http://www.bbc.co.uk/blogs/thereporters/rorycellanjones/2011/05/a_15_computer_to_inspire_young.html}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Price|first=Peter|title=Can a £15 computer solve the programming gap?|publisher=[[Click (TV programme)|BBC Click]]|date=3 June 2011|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/click_online/9504208.stm|accessdate=2 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.electronicsweekly.com/Articles/2011/05/25/51129/Dongle-computer-lets-kids-discover-programming-on-a.htm|title=Dongle computer lets kids discover programming on a TV|accessdate=11 July 2011|last=Bush|first=Steve|date=25 May 2011|publisher=[[Electronics Weekly]]}}</ref> Izvirni model je postal precej bolj priljubljen, kot so pričakovali<ref name="1000x">{{navedi splet|url=https://www.raspberrypi.org/blog/ten-millionth-raspberry-pi-new-kit/|title=Ten millionth Raspberry Pi, and a new kit - Raspberry Pi|date=8 September 2016|quote=we’ve beaten our wildest dreams by three orders of magnitude|language=en-GB|access-date=2016-09-09}}</ref>,  prodajali so ga tudi za namene, ki jih niso pričakovali. Obstajajo tudi kompleti, ki vključujejo dodatke, kot so miška, tipkovnica in kabli.<ref name="1000x"/> Glede na Raspberry Pi Fundacijo so prodali več kot 10 milijonov Raspberry Pi do aprila 2016, zaradi česar je najbolje prodajani Britanski računalnik.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/technology/2015/feb/18/raspberry-pi-becomes-best-selling-british-computer|title=Raspberry Pi becomes best selling British computer|date=2015-02-18|first=Samuel|last=Gibbs|publisher=The Guardian|accessdate=2016-12-28}}</ref> == Pregled == Obstaja več generacij računalnika Raspbery Pi. Prva generacija ('''Raspberry Pi&#x20;1 model B''')  je izšla v februarju 2012. Sledil je enostavnejši in cenovno ugoden model '''m<span>odel A</span>'''. V letu 2014, je fundacija izdala računalnik z izboljšano zasnovo v '''Raspberry Pi 1 model B+'''.  Raspberry Pi računalniški modul je izšel v aprilu 2014. '''Raspberry Pi Zero''' z manjšo velikost in z manj [[Vhodno-izhodna enota|vhodno/izhodnih]] (GPIO) priključkov, ki je bil izdan v novembru leta 2015 za $5. Pri '''R<span>aspberry Pi&#x20;2</span> '''so dodali več RAM-a je in bil izdan februarja 2015. '''Raspberry Pi&#x20;3 Model B''', ki so ga izdali v februarju leta 2016 ima vgrajen [[Wi-Fi|WiFi]] in [[Bluetooth]]. Najnovejši računalnik je '''Raspberry Pi Zero W''' z vgrajenim [[Wi-Fi|WiFi]] in [[Bluetooth]]. Izšel je 28. februarja 2017 in stane $10. === Omrežja === Model A, A+ in Pi Zero nimajo [[Ethernet]] priključka in so z omrežjem povezani z uporabo zunanjega priključka USB. {{Brez preloma|Modela B and B+}} imata Ethernet vmesnik na čipu LAN9514.<ref name="SMSC-LAN9514-specs">{{Navedi splet|url=http://ww1.microchip.com/downloads/en/DeviceDoc/9514.pdf|title=Microchip/SMSC LAN9514 data sheet;|accessdate=15 July 2014|publisher=Microchip}}</ref> Raspberry Pi 3 in Raspberry Pi Zero W sta opremljena z 2,4&#x20;GHz WiFi 802.11n {{Brez preloma|(150 Mbit/s)}} in [[Bluetooth|Bluetooth 4.1]] {{Brez preloma|(24 Mbit/s)}} poleg 10/100 Ethernet vmesnika. === Specifikacije === {| class="wikitable" <!-- This table should be as short and simple as possible --> ! Tip ! colspan="2" width=22% | Model A ! colspan="5" width=44% | Model B ! colspan='3' width=11% | Compute Module* ! colspan="3" width="11%" | Zero |- ! Generacija | 1 | 1 + | 1 | 1 + | 2 | 2 ver 1.2 | 3 | 1 | 3 | 3 lite | PCB ver 1.2 | PCB ver 1.3 | W (Wireless) |- ! Datum izdaje | Februar 2013<ref name="A-Announcement">{{navedi splet| url=https://www.raspberrypi.org/blog/model-a-now-for-sale-in-europe-buy-one-today/ |title=Model A now for sale in Europe – buy one today! |publisher=Raspberry Pi Foundation |accessdate=25 February 2017}}</ref> | November 2014<ref name="A-Plus-Announcement">{{navedi splet| url=http://www.raspberrypi.org/blog/#raspberry-pi-model-a-plus-on-sale| title=Introducing Raspberry Pi Model A+ |publisher=Raspberry Pi Foundation |accessdate=10 November 2014}}</ref> | April–Junij 2012 | Julij 2014<ref name="B-Plus-Announcement">{{navedi splet| url=http://www.raspberrypi.org/introducing-raspberry-pi-model-b-plus/ |title=Introducing Raspberry Pi Model B+ |publisher=Raspberry Pi Foundation |accessdate=14 July 2014}}</ref> | Februar 2015<ref name="2-B-Announcement" /> | Oktober 2016<ref>http://www.farnell.com/datasheets/2163186.pdf?_ga=1.9528053.1789915275.1482632652</ref> | Februar 2016<ref name=":0" /> | April 2014<ref name="CM-Announcement"/> | colspan='2'| Januar 2017<ref name='cm3'>{{navedi novice|last1=Brodkin|first1=Jon|title=Raspberry Pi upgrades Compute Module with 10 times the CPU performance|url=http://arstechnica.com/information-technology/2017/01/raspberry-pi-upgrades-compute-module-with-10-times-the-cpu-performance/|accessdate=16 January 2017|publisher=Ars Technica|date=16 January 2017}}</ref> | November 2015<ref name="Zero-Announcement">{{navedi splet| url=https://www.raspberrypi.org/blog/raspberry-pi-zero/ |title=Raspberry Pi Zero: the $5 Computer |publisher=Raspberry Pi Foundation |accessdate=26 November 2015}}</ref> |Mak 2016 | 28 Februar 2017 |- ! Cena | US$25<ref name="A-Announcement"/> | US$20<ref name="A-Plus-Announcement"/> | US$35<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/technology/news/9112841/Mini-Raspberry-Pi-computer-goes-on-sale-for-22.html |location=London |work=The Daily Telegraph |first=Donna |last=Bowater |title=Mini Raspberry Pi computer goes on sale for £22 |date=29 February 2012}}</ref> | US$25<ref>{{navedi splet |url =https://www.raspberrypi.org/blog/price-cut-raspberry-pi-model-b-now-only-25/|title=Price Cut! Raspberry Pi Model B+ Now Only $25|date=14 May 2015|author=Eben Upton}}</ref> | US$35 | US$35 | US$35 | US$30 (v paketih po 100)<ref name="CM-Announcement">{{navedi splet | url=http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/ | title=Raspberry Pi Compute Module: New Product! | publisher=Raspberry Pi Foundation | accessdate=22 September 2014 | archive-date=2014-05-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140502015439/http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/ | url-status=dead }}</ref> | $30 | $25 | US$5<ref name="Zero-Announcement" /> |US$5 |US$10 |- ! Arhitektura | colspan="4"| [[ARMv6|ARMv6Z]] (32-bit) | [[ARMv7|ARMv7-A]] (32-bit) | colspan="2"| [[ARMv8|ARMv8-A]] (64/32-bit) | colspan="1" | [[ARMv6|ARMv6Z]] (32-bit) | colspan="2"| [[ARMv8|ARMv8-A]] (64/32-bit) | colspan="3" | [[ARMv6|ARMv6Z]] (32-bit) |- ! [[System on a chip|SoC]] | colspan="4"| [[Broadcom]] BCM2835<!-- ([[Central processing unit|CPU]], [[Graphics processing unit|GPU]], [[Digital signal processor|DSP]], [[Synchronous dynamic random-access memory|SDRAM]], one [[USB]] port)--><ref name="Broadcom-BCM2835-Website">{{navedi splet|url=http://www.broadcom.com/products/BCM2835 |title=BCM2835 Media Processor; Broadcom |publisher=Broadcom.com |date=1 September 2011 |accessdate=6 May 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513032855/http://www.broadcom.com/products/BCM2835 |archivedate=13 May 2012 }}</ref> | [[Broadcom]] BCM2836<!-- ([[Central processing unit|CPU]], [[Graphics processing unit|GPU]], [[Digital signal processor|DSP]], [[Synchronous dynamic random-access memory|SDRAM]], one [[USB]] port)--> | colspan="2"| [[Broadcom]] BCM2837<!-- (CPU, GPU, DSP, SDRAM, one USB port)--> | colspan="1" | [[Broadcom]] BCM2835<!-- ([[Central processing unit|CPU]], [[Graphics processing unit|GPU]], [[Digital signal processor|DSP]], [[Synchronous dynamic random-access memory|SDRAM]], one [[USB]] port)<ref name="Broadcom-BCM2835-Website"/>--><ref name="CM-Announcement" /> | colspan="2"| [[Broadcom]] BCM2837<!-- (CPU, GPU, DSP, SDRAM, one USB port)--> | colspan="3" | [[Broadcom]] BCM2835 |- ! [[Central processing unit|CPU]] | colspan="4"| 700&nbsp;[[Hertz|MHz]] single-core [[ARM11]]76JZF-S<ref name="Broadcom-BCM2835-Website"/> | 900&nbsp;MHz 32-bit [[Multi-core processor|quad-core]] [[ARM Cortex-A7]] | 900&nbsp;MHz 64-bit quad-core [[ARM Cortex-A53]] | 1.2&nbsp;GHz 64-bit quad-core [[ARM Cortex-A53]] | 700&nbsp;MHz single-core [[ARM11]]76JZF-S | colspan='2'| 1.2&nbsp;GHz 64-bit quad-core [[ARM Cortex-A53]] | colspan="3" | 1&nbsp;GHz single-core [[ARM11]]76JZF-S<ref name="Zero-Announcement" /> |- ! [[Graphics processing unit|GPU]] | colspan="13" | Broadcom [[VideoCore]] IV @ {{nowrap|250 MHz}} (BCM2837: 3D part of GPU @ {{nowrap|300 MHz}}, video part of GPU @ {{nowrap|400 MHz}})<ref name="hq-qa">{{navedi splet|title=Q&A with our hardware team |publisher=Raspberry Pi Foundation |url=http://www.raspberrypi.org/2011/09/qa-with-our-hardware-team/ |accessdate=20 September 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110924064435/http://www.raspberrypi.org/2011/09/qa-with-our-hardware-team/ |archivedate=24 September 2011 }}</ref><ref>{{navedi splet|last=Halfacree|first=Gareth|title=Raspberry Pi - The Model B|url=http://www.bit-tech.net/hardware/pcs/2012/04/16/raspberry-pi-review/2|work=bit-tech.net|publisher=Dennis Publishing Limited|accessdate=10 June 2013}}</ref><br/>[[OpenGL ES]] 2.0 (BCM2835, BCM2836: 24&nbsp;G[[FLOPS]] / BCM2837: 28.8&nbsp;GFLOPS)<br/>[[MPEG-2]] and [[VC-1]] (with license),<ref name="rpi-codec" /> [[1080p]]30 [[H.264/MPEG-4 AVC]] high-profile decoder and encoder<ref name="Broadcom-BCM2835-Website"/> (BCM2837: 1080p60) |- ! Pomnilnik (SDRAM) | colspan="1"| 256&nbsp;MB (deljeno s GPU) | colspan="3"| 512&nbsp;MB (deljeno s GPU) od 4. maja 2016. Starejši računalniki imajo 256&nbsp;MB (deljeno s GPU)<ref name=Aplus512MB>{{navedi splet |url=http://uk.farnell.com/raspberry-pi/raspbrry-moda-512m/sbc-raspberry-pi-model-a-512mb/dp/2536236 |title=Raspberry Pi Model A+ 512MB |publisher=[[Premier Farnell|Farnell]] |accessdate=2016-05-04 |archive-date=2016-04-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160430125750/http://uk.farnell.com/raspberry-pi/raspbrry-moda-512m/sbc-raspberry-pi-model-a-512mb/dp/2536236 |url-status=dead }}</ref> | colspan="3"| 1&nbsp;GB (deljeno s GPU) | colspan="1" | 512&nbsp;MB (deljeno s GPU) | colspan="2"| 1&nbsp;GB (deljeno s GPU) | colspan="3" | 512&nbsp;MB (deljeno s GPU) |- ! USB 2.0 priključki<ref name="VerifiedPeripheralList">{{navedi splet|url=http://elinux.org/RaspberryPiBoardVerifiedPeripherals |title=Verified USB Peripherals and SDHC Cards; |publisher=Elinux.org |accessdate=6 May 2012}}</ref> | colspan="2"| 1 | 2<!--; one USB port internally connected to the Ethernet port-->)<ref name="SMSC-LAN9512-Website">{{navedi splet |url=http://www.smsc.com/index.php?tid=300&pid=135 |title=SMSC LAN9512 Website; |publisher=Smsc.com |accessdate=6 May 2012 |archive-date=2013-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130510001446/http://www.smsc.com/index.php?tid=300&pid=135 |url-status=dead }}</ref> | colspan="4"| 4<!--; one USB port internally connected to the Ethernet port--><ref name="SMSC-LAN9514-specs"/><ref name=B-Plus-Announcement /> | 1 | colspan="2" | 1 | colspan="3" | 1 Micro-USB |- ! Video vhod | colspan="7"| 15-pin [[Mobile Industry Processor Interface|MIPI]] [[camera interface]] (CSI) connector, za Raspberry Pi camera ali Raspberry Pi NoIR camera<ref>{{navedi splet|url=http://elinux.org/File:Raspi-Model-AB-Mono-2-699x1024.png |title=diagram of Raspberry Pi with CSI camera connector |publisher=Elinux.org |date=2 March 2012 |accessdate=22 June 2012}}</ref> | colspan='3'| 2× MIPI CSI<ref name="CM-Announcement" /><ref name="CM-Schematic" /><ref name="CM-IO-Board-Schematic">{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/computemodule/RPI-CMIO-V1_2-SCHEMATIC.pdf |title=Raspberry Pi Compute Module IO Board electrical schematic diagram |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=3 April 2014 |accessdate=22 September 2014 |author=Adams, James}}</ref> |Brez |MIPI CSI (rev 1.3)<ref name="zero-camera">{{navedi splet|url=https://www.raspberrypi.org/blog/zero-grows-camera-connector/|title=zero grows camera connector|date=16 May 2016|publisher=Raspberry Pi Foundation|accessdate=17 May 2016|author=Upton, Eben}}</ref> |MIPI CSI |- ! Video izhodi | [[HDMI]] (rev 1.3) [[composite video]] (RCA jack), MIPI display interface ([[Display Serial Interface|DSI]]) for raw [[Liquid crystal display|LCD]] panels | HDMI (rev 1.3), composite video (3.5&nbsp;mm [[phone connector (audio)|TRRS jack]]), MIPI display interface ([[Display Serial Interface|DSI]]) for raw [[Liquid crystal display|LCD]] panels | HDMI (rev 1.3), composite video ([[RCA jack]]), MIPI display interface ([[Display Serial Interface|DSI]]) for raw [[Liquid crystal display|LCD]] panels | colspan="4"| [[HDMI]] (rev 1.3), composite video (3.5&nbsp;mm [[phone connector (audio)|TRRS jack]]), MIPI display interface ([[Display Serial Interface|DSI]]) for raw [[Liquid crystal display|LCD]] panels | colspan='3'|HDMI, 2× MIPI display interface ([[Display Serial Interface|DSI]]) for raw [[Liquid crystal display|LCD]] panels,<ref name="CM-Announcement" /><ref name="CM-IO-Board-Schematic" /><ref name="DSI">{{navedi splet|url=http://elinux.org/Rpi_Screens |title=Raspberry Pi Wiki, section screens |publisher=Elinux.org |accessdate=6 May 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://elinux.org/File:Raspi-Model-AB-Mono-2-699x1024.png |title=diagram of Raspberry Pi with DSI LCD connector |publisher=Elinux.org |accessdate=6 May 2012}}</ref> composite video<ref name="CM-Schematic">{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/computemodule/RPI-CM-V1_1-SCHEMATIC.pdf |title=Raspberry Pi Compute Module electrical schematic diagram |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=3 April 2014 |accessdate=22 September 2014 |author=Adams, James}}</ref><ref name="CM-Announcement-Comment-James-Adams-composite-video">{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509472 |title=Comment by James Adams on Compute Module announcement |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=7 April 2014 |accessdate=22 September 2014 |author=Adams, James |archive-date=2014-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140502015439/http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509472 |url-status=dead }}</ref> | colspan="3" | Mini-HDMI, 1080p60,<ref name="Zero-Announcement" /> composite video via marked points on PCB for optional header pins<ref>{{navedi splet|url=https://www.pi-supply.com/pi-zero-the-new-raspberry-pi-board/?v=c86ee0d9d7ed|title=Pi Zero - The New Raspberry Pi Board • Pi Supply|work=Pi Supply|accessdate=2017-01-08|archive-date=2016-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160614150834/https://www.pi-supply.com/pi-zero-the-new-raspberry-pi-board/?v=c86ee0d9d7ed|url-status=dead}}</ref> |- ! Audio vhodi | colspan="13" | As of revision 2 boards via [[I²S]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.raspberrypi.org/phpBB3/viewtopic.php?t=8496|title=I2S driver development thread|publisher=|accessdate=16 September 2014|archive-date=2013-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20131031104134/http://www.raspberrypi.org/phpBB3/viewtopic.php?t=8496|url-status=dead}}</ref> |- ! Audio izhodi | colspan="7"| Analog via [[phone connector (audio)|3.5&nbsp;mm phone jack]]; digital via HDMI and, as of revision 2 boards, [[I²S]] | colspan='3'| Analog, HDMI, I²S | colspan="3" | Mini-HDMI, stereo audio through PWM on GPIO |- ! Vgrajeni pomnilnik<ref name="VerifiedPeripheralList"/> | [[Secure Digital|SD]], [[MultiMediaCard|MMC]], SDIO card slot (3.3&nbsp;[[Volt|V]] with card power only) | [[MicroSDHC]] slot<ref name=B-Plus-Announcement /> | [[Secure Digital|SD]], [[MultiMediaCard|MMC]], SDIO card slot | colspan="3"| [[MicroSDHC]] slot | [[MicroSDHC]] slot, USB Boot Mode<ref>https://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/bootmodes/msd.md</ref> | colspan='2'| 4&nbsp;GB [[eMMC]] [[flash memory]] chip<ref name="CM-Announcement" /><!-- may or may not support external SD cards with configuration changes--> | colspan="4" | [[MicroSDHC]] |- ! Vgrajeni omrežni priključek<ref name="VerifiedPeripheralList"/> | colspan="2"| None<ref name="netconsole">{{navedi splet |url=http://www.elinux.org/How_to_use_an_Android_tablet_as_a_Raspberry_Pi_console_terminal_and_internet_router |title=Use an Android tablet as a Raspberry Pi Console terminal and Internet router |publisher=Elinux.org |accessdate=2 October 2015}}</ref> | colspan="4"| 10/100&nbsp;[[Mbit/s]] [[Ethernet]] ([[8P8C]]) USB adapter on the USB hub<ref name="SMSC-LAN9512-Website"/> | 10/100&nbsp;Mbit/s Ethernet,<br/>802.11n wireless,<br />Bluetooth 4.1 | colspan="5" |None |802.11n wireless,<br />Bluetooth 4.1 |- ! Perferije | 8× [[General-purpose input/output|GPIO]]<ref>More GPIOs can be used if the low level peripherals are unused</ref> plus the following, which can also be used as GPIO: [[Universal asynchronous receiver/transmitter|UART]], [[I²C]] bus, [[Serial Peripheral Interface Bus|SPI]] bus with two [[chip select]]s, [[I²S]] audio<ref>Since the release of the revision 2 model</ref> +3.3&nbsp;V, +5&nbsp;V, ground<ref name="hq-qa" /><ref>{{navedi splet|url=http://elinux.org/RPi_Low-level_peripherals |title=Raspberry Pi GPIO Connector; |publisher=Elinux.org |accessdate=6 May 2012}}</ref><br/> | 17× [[General-purpose input/output|GPIO]] plus the same specific functions, and HAT ID bus | 8× [[General-purpose input/output|GPIO]] plus the following, which can also be used as GPIO: [[Universal asynchronous receiver/transmitter|UART]], [[I²C]] bus, [[Serial Peripheral Interface Bus|SPI]] bus with two [[chip select]]s, [[I²S]] audio +3.3&nbsp;V, +5&nbsp;V, ground. An additional 4× [[General-purpose input/output|GPIO]] are available on the P5 pad if the user is willing to make solder connections<br/> | colspan="4"| 17× [[General-purpose input/output|GPIO]] plus the same specific functions, and HAT ID bus | colspan='3| 46× [[General-purpose input/output|GPIO]], some of which can be used for specific functions including [[I²C]], [[Serial Peripheral Interface Bus|SPI]], [[Universal asynchronous receiver/transmitter|UART]], [[pulse-code modulation|PCM]], [[pulse-width modulation|PWM]]<ref name="CM-Announcement-Comment-James-Adams-GPIO">{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509549 |title=Comment by James Adams on Compute Module announcement |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=7 April 2014 |accessdate=22 September 2014 |author=Adams, James |archive-date=2014-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140502015439/http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509549 |url-status=dead }}</ref> | colspan="3" | 40× [[General-purpose input/output|GPIO]] ("unpopulated header")<ref name="Zero-Announcement" /> |- ! Poraba energije | 300&nbsp;mA (1.5&nbsp;[[Watt|W]])<ref>{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/archives/260 |title=Power supply confirmed as 5V micro USB |publisher=Raspberrypi.org |accessdate=25 July 2012 |archive-date=2014-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140401182243/http://www.raspberrypi.org/archives/260 |url-status=dead }}</ref> | 200&nbsp;mA (1&nbsp;W)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.raspi.today/raspberry-pi-model-a-plus-out-now/ |title=arhivska kopija |accessdate=2017-01-08 |archive-date=2015-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150727005908/http://www.raspi.today/raspberry-pi-model-a-plus-out-now/ |url-status=dead }}</ref> | 700&nbsp;mA (3.5&nbsp;W) | 600&nbsp;mA (3.0&nbsp;W)<ref name=B-Plus-Announcement /> | colspan="3"| 800&nbsp;mA<ref>{{navedi splet |url=http://linuxgizmos.com/raspberry-pi-gets-quad-core-soc-keeps-same-price/ |title=Raspberry Pi 2 has quad-core SoC, keeps $35 price |publisher=linuxgizmos.com |date=2 February 2015 |accessdate=1 March 2015 |author=Eric Brown}}</ref> (4.0&nbsp;W)<ref>{{navedi splet |url=http://www.linux.com/news/embedded-mobile/mobile-linux/813223-performance-testing-the-new-35-raspberry-pi-2- |title=Performance Testing the New $35 Raspberry Pi 2 |publisher=linux.com |date=27 February 2015 |accessdate=3 March 2015 |author=Ben Martin}}</ref> | 200&nbsp;mA (1&nbsp;W) | colspan='3'| 700mA (3.5&nbsp;W) | ~160&nbsp;mA<ref name="Zero-Announcement" /> (0.8&nbsp;W) | |- ! Vir energije | colspan="13" | 5&nbsp;V via [[MicroUSB]] or GPIO header |- ! Velikost | {{convert|85.60|×|56.5|mm|in|abbr=on}}, not including protruding connectors | {{convert|65|×|56.5|×|10|mm|in|abbr=on}}, same as HAT board | colspan="4"| {{convert|85.60|×|56.5|mm|in|abbr=on}}, not including protruding connectors | {{convert|85.60|×|56.5|×|17|mm|in|abbr=on}} <ref>{{navedi splet |url=https://socialcompare.com/en/review/raspberry-pi-3 |title=Raspberry Pi 3 - Social Compare}}</ref> | {{convert|67.6|×|30|mm|in|abbr=on}} | colspan='3'| {{convert|67.6|×|31|mm|in|abbr=on}} | {{convert|65|x|30|x|5|mm|in|abbr=on}} | |- ! Teža | {{convert|31|g|oz|abbr=on}} | {{convert|23|g|oz|abbr=on}} | colspan="5"| {{convert|45|g|oz|abbr=on}} | {{convert|7|g|oz|abbr=on}}<ref name="CM-Announcement-Comment-James-Adams-Weight">{{navedi splet |url=http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509481 |title=Comment by James Adams on Compute Module announcement |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=7 April 2014 |accessdate=22 September 2014 |author=Adams, James |archive-date=2014-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140502015439/http://www.raspberrypi.org/raspberry-pi-compute-module-new-product/#comment-509481 |url-status=dead }}</ref> | colspan='3'| | {{convert|9|g|oz|abbr=on}}<ref name="MagPi-Issue40-PiZeroReleaseArticle">{{navedi splet |url=https://www.raspberrypi.org/magpi-issues/MagPi40.pdf |title=MagPi, issue 40, Raspberry Pi Zero release article |publisher=Raspberry Pi Foundation |date=26 November 2015 |accessdate=26 November 2015 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115234431/https://www.raspberrypi.org/magpi-issues/MagPi40.pdf |url-status=dead }}</ref> | |- ! Priključki | colspan="10"| Micro-USB cable<ref name="netconsole" /> or a serial cable with optional GPIO power connector<ref>{{navedi splet |url=http://www.elinux.org/RPi_Serial_Connection |title=Raspberry Pi USB Serial Connection and power supply |publisher=Elinux.org |accessdate=2 October 2015}}</ref> | colspan="3" | |- ! Generacija | 1 | 1 + | 1 | 1 + | 2 | 2 ver 1.2 | 3 | 1 | 3 | 3 lite | PCB ver 1.2 | PCB ver 1.3 | W (Wireless) |- ! Tip ! colspan="2" width=22% | Model A ! colspan="5" width=44% | Model B ! colspan='3' width=11% | Compute Module* ! colspan="3" width="11%" | Zero |} === General purpose input-output (GPIO) priključek === Raspberry Pi&#x20;1 A+ B+, Raspberry Pi&#x20;2 B, Raspberry Pi&#x20;3 B in Raspberry Pi Zero (in Zero W) imajo 40 GPIO priključkov.<ref>http://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/Raspberry-Pi-B-Plus-V1.2-Schematics.pdf</ref><ref>https://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/RPI-3B-V1_2-SCHEMATIC-REDUCED.pdf</ref> Modela A in B imata samo 26 priključkov.<ref>https://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/Raspberry-Pi-Rev-1.0-Model-AB-Schematics.pdf</ref><ref>https://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/Raspberry-Pi-Rev-2.0-Model-AB-Schematics.pdf</ref><ref>https://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/Raspberry-Pi-Rev-2.1-Model-AB-Schematics.pdf</ref> {| class="wikitable" ! GPIO# ! 2. funkcija ! Pin# ! ! Pin# ! 2. funkcija ! GPIO# |- | | +3.3 V | style="background:orange"| 1 | | style="background:red"| 2 | +5 V | |- | 2 | SDA1 (I²C) | style="background:#00FFFF"| 3 | | style="background:red"| 4 | +5 V | |- | 3 | SCL1 (I²C) | style="background:#00FFFF"| 5 | | style="background:black; color:white"| 6 | GND | |- | 4 | GCLK | style="background:green"| 7 | | style="background:#00FF80"| 8 | TXD0 (UART) | 14 |- | | GND | style="background:black; color:white"| 9 | | style="background:#00FF80"|10 | RXD0 (UART) | 15 |- | 17 | GEN0 | style="background:green"|11 | | style="background:green"|12 | GEN1 | 18 |- | 27 | GEN2 | style="background:green"|13 | | style="background:black; color:white"|14 | GND | |- | 22 | GEN3 | style="background:green"|15 | | style="background:green"|16 | GEN4 | 23 |- | | +3.3 V | style="background:orange"|17 | | style="background:green"|18 | GEN5 | 24 |- | 10 | MOSI (SPI) | style="background:#FF00FF"|19 | | style="background:black; color:white"|20 | GND | |- | 9 | MISO (SPI) | style="background:#FF00FF"|21 | | style="background:green"|22 | GEN6 | 25 |- | 11 | SCLK (SPI) | style="background:#FF00FF"|23 | | style="background:#FF00FF"|24 | CE0_N (SPI) | 8 |- | | GND | style="background:black; color:white"|25 | | style="background:#FF00FF"|26 | CE1_N (SPI) | 7 |- | align="center" colspan="7"| ''(Raspberry Pi 1 A in B se tukaj končata)'' |- | EEPROM | ID_SD | style="background:yellow"|27 | | style="background:yellow"|28 | ID_SC | EEPROM |- | 5 | N/A | style="background:green"|29 | | style="background:black; color:white"|30 | GND | |- | 6 | N/A | style="background:green"|31 | | style="background:green"|32 | | 12 |- | 13 | N/A | style="background:green"|33 | | style="background:black; color:white"|34 | GND | |- | 19 | N/A | style="background:green"|35 | | style="background:green"|36 | N/A | 16 |- | 26 | N/A | style="background:green"|37 | | style="background:green"|38 | Digital IN | 20 |- | | GND | style="background:black; color:white"|39 | | style="background:green"|40 | Digital OUT | 21 |} Model B rev. 2 ima 8 dodatnih priključkov, ki ponujajo dostop do dodatnih 4. GPIO povezav.<ref>http://www.raspberrypi.org/documentation/hardware/raspberrypi/schematics/Raspberry-Pi-Rev-2.1-Model-AB-Schematics.pdf</ref> {| class="wikitable" ! Funkcija ! 2. funkcija ! Pin# ! ! Pin# ! 2. funkcija ! Funkcija |- | N/A | +5 V | style="background:red"| 1 | | style="background:orange"| 2 | +3.3 V | N/A |- | GPIO28 | GPIO_GEN7 | style="background:green"|3 | | style="background:green"|4 | GPIO_GEN8 | GPIO29 |- | GPIO30 | GPIO_GEN9 | style="background:green"|5 | | style="background:green"|6 | GPIO_GEN10 | GPIO31 |- | N/A | GND | style="background:black; color:white"| 7 | | style="background:black; color:white"| 8 | GND | N/A |} == Programska oprema == === Operacijski sistemi === [[Slika:Raspberry-Pi-2-Bare-Bottom.jpg|sličica|Operacijski sistemi za Raspberry Pi se namestijo preko [[MicroSD]] kartice Reža za njo se nahaja na spodnjem delu računalnika.]] Na Raspberry Pi se uporablja predvsem Raspbian, različica sistema [[Debian]] osnovi [[Linux]] operacijskega sistema. Drugi operacijski sistemi, ki so na voljo prek uradne spletne strani so Ubuntu MATE, Snappy Ubuntu Core, Windows 10 IoT Core, RISC OS in specializiranih distribucij [[Kodi]] media centra.<ref>{{navedi splet|url=https://www.raspberrypi.org/downloads/|title=Raspberry Pi Downloads - Software for the Raspberry Pi|language=en-GB|access-date=2016-08-12}}</ref> Na računalniku Raspberry Pi lahko zaženete tudi mnoge druge operacijske sisteme. '''Drugi operacijski sistemi (ne temeljijo na Linux)''' * RISC OS Pi * [[FreeBSD]]<ref>{{navedi splet|title=FreeBSD – Raspberry Pi|url=http://kernelnomicon.org/?p=275|accessdate=2017-01-08|archive-date=2013-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131017173920/http://kernelnomicon.org/?p=275|url-status=dead}}</ref> * [[NetBSD]]<ref>{{navedi splet|title=NetBSD – Raspberry Pi|url=http://mail-index.netbsd.org/port-arm/2012/07/13/msg001367.html}}</ref><ref name="h-online 2012">{{navedi novice|title=NetBSD 6.0 released with initial Raspberry Pi support|url=http://www.h-online.com/open/news/item/NetBSD-6-0-released-with-initial-Raspberry-Pi-support-1731897.html|accessdate=18 October 2012|newspaper=The H|date=18 October 2012}}</ref> * Plan 9 iz Bell Labs<ref>{{navedi splet|title=9pi|url=http://9fans.net/archive/2012/08/129|publisher=9fans.net mail archive|author=Richard Miller|date=18 August 2012|accessdate=2017-01-08|archive-date=2014-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20141012180528/http://9fans.net/archive/2012/08/129|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.raspberrypi.org/archives/2665|title=Wednesday grab bag|at=See the "Plan 9" section|author=Liz|publisher=Raspberry Pi Foundation|date=5 December 2012|accessdate=2017-01-08|archive-date=2014-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20140401150948/http://www.raspberrypi.org/archives/2665|url-status=dead}}</ref> in Inferno<ref>{{navedi splet|title=Inferno OS ported to Raspberry Pi|url=http://lynxline.com/inferno-raspberry-pi-image-beta1/|accessdate=2017-01-08|archive-date=2015-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001022445/http://lynxline.com/inferno-raspberry-pi-image-beta1/|url-status=dead}}</ref> (beta) * Windows 10 IoT Core – brezplačna izdaja [[Windows 10]] za [[Internet stvari|IoT]] (internet stvari), ki jih ponuja Microsoft, ki teče le na Raspberry Pi&#x20;2 in 3.<ref name="golem.de Windows 10 auf RPi2 2015">{{navedi novice|last=Sauter|first=Marc|title=Internet der Dinger: Windows 10 läuft kostenlos auf dem Raspberry Pi&nbsp;2|url=http://www.golem.de/news/internet-der-dinge-windows-10-laeuft-kostenlos-auf-dem-raspberry-pi-2-1502-112100.html|language=de|accessdate=8 February 2015|date=2 February 2015}}</ref> * xv6<ref>{{navedi splet|publisher=MIT|title=Xv6, a simple Unix-like teaching operating system|url=http://pdos.csail.mit.edu/6.828/2014/xv6.html}}</ref> * Haiku – je [[Odprtokodna programska oprema|odprtokoden]] BeOS klon za Raspberry Pi.<ref name="haiku">{{navedi splet|title=Compiling Haiku for Arm|url=https://www.haiku-os.org/guides/building/compiling-arm|website=www.haiku-os.org|accessdate=30 April 2015}}</ref> Podprta sta le Raspberry Pi&#x20;2 in 3.{{Navedi vir}} * HelenOS – prenosni multiserver operacijski sistem. Ima osnovno Raspberry Pi podporo od različice 0.6.0<ref>{{navedi splet|title=Release Notes for HelenOS 0.6.0|url=http://www.helenos.org/wiki/ReleaseNotes/0.6.0}}</ref> * [https://genode.org/ Genode OS Okvir] – podpira Raspberry Pi platformo z različico 13.05<ref>{{navedi splet|title=Release notes for the Genode OS Framework 13.05|url=https://genode.org/documentation/release-notes/13.05#Raspberry_Pi}}</ref> '''Drugi operacijski sistemi (temeljijo na Linux)''' * Xbian<ref>{{navedi splet|url=http://www.xbian.org/what-is-xbian/|title=XBian is a small, fast and lightweight media center distribution for the Raspberry Pi|publisher=xbian.org|date=|accessdate=21 October 2014|archive-date=2017-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170119064941/http://www.xbian.org/what-is-xbian/|url-status=dead}}</ref> – uporablja [[Kodi]] (včasih XBMC) odprtokoden digitalni media center * [[openSUSE]]<ref>{{navedi splet|title=openSUSE on a Raspberry Pi|url=http://en.opensuse.org/HCL:Raspberry_Pi}}</ref> * Raspberry Pi [[Fedora]] Remix<ref>{{navedi splet|title=Raspberry Pi|url=http://fedoraproject.org/wiki/Raspberry_Pi|accessdate=3 August 2014}}</ref> * Pidora,<ref>{{navedi splet|url=http://pidora.ca/|title=Pidora|accessdate=2017-01-08|archive-date=2016-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20161014215726/http://pidora.ca/|url-status=dead}}</ref> druga [[Fedora]] predelava optimizirana za Raspberry Pi * [[Gentoo Linux]]<ref>{{navedi splet|title=Raspberry Pi - Gentoo Wiki|url=https://wiki.gentoo.org/wiki/Raspberry_Pi|accessdate=20 March 2016}}</ref> * Diet Pi, vključuje različne vrste strežnikov<ref>{{navedi splet|title=Raspberry Pi - Diet Pi|url=http://dietpi.com/|accessdate=5 August 2016}}</ref> * [[CentOS]] za Raspberry Pi&nbsp;2 ali več * RedSleeve za Raspberry Pi&nbsp;1 * [[Slackware|Slackware ARM]] – version 13.37 and later runs on the Raspberry Pi without modification.<ref>{{Navedi splet |url=http://stanleygarvey.com/Slackberry/index.php |title=SlackwareARM for the Raspberry Pi |accessdate=2017-01-08 |archive-date=2013-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130210050516/http://stanleygarvey.com/Slackberry/index.php |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.raspberrypi.org/phpBB3/viewtopic.php?f=2&t=6103|publisher=raspberrypi.org|title=ArmedSlack working :)<!-- do not remove the :). It isn't vandalism. It is in the title. -->|date=18 May 2012}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://groups.google.com/group/alt.os.linux.slackware/browse_thread/thread/85f8c15cdab99e2f|title=alt.os.linux.slackware – ARMed Slack running on Raspberry Pi|publisher=|accessdate=16 September 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.raspberrypi.org/phpBB3/viewtopic.php?f=56&t=6132&hilit=armedslack|title=raspberrypi.org – ArmedSlack 13.37|publisher=|accessdate=16 September 2014}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> The 128–496&nbsp;MB of available memory on the Raspberry Pi is at least twice the minimum requirement of 64&nbsp;MB needed to run Slackware Linux on an ARM or i386 system.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slackware.com/install/sysreq.php|title=The Slackware Linux Project: Installation Help|publisher=Slackware.com|date=|accessdate=22 June 2012}}</ref> (Whereas the majority of Linux systems boot into a [[Grafični uporabniški vmesnik|graphical user interface]], Slackware's default user environment is the [[Lupina (računalništvo)|textual shell]] / [[Vmesnik z ukazno vrstico|command line interface]].<ref>{{navedi splet|url=http://slackbook.org/html/book.html#SHELL|title=Slackware Linux Essentials: The Shell|publisher=|accessdate=16 September 2014}}</ref>) The Fluxbox window manager running under the [[X Window System]] requires an additional 48&nbsp;MB of RAM.<ref>{{navedi splet|author=v1.0.2 (en), xiando|url=http://linuxreviews.org/software/desktops/#toc4|title=Desktops: KDE vs Gnome|publisher=Linux Reviews|date=|accessdate=22 June 2012|archive-date=2008-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080427230455/http://linuxreviews.org/software/desktops/#toc4|url-status=dead}}</ref> * Moebius<ref>{{navedi splet|url=http://moebiuslinux.sourceforge.net/|title=Moebius|work=sourceforge.net}}</ref> – is a light ARM HF distribution based on Debian. It uses Raspbian repository, but it fits in a 128&nbsp;MB SD card.<ref>{{navedi splet|url=http://moebiuslinux.sourceforge.net/documentation/faq/|title=FAQ - Moebius|work=sourceforge.net}}</ref> It has only minimal services and its memory use is optimized to be small. * OpenWrt – is primarily used on embedded devices to route network traffic. * Kali Linux – is a Debian-derived distro designed for digital forensics and penetration testing. * Pardus ARM<ref>{{navedi splet|url=http://www.pardusarm.com/|title=Pardus ARM|website=www.pardusarm.com|accessdate=2017-01-08|archive-date=2017-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170118204414/http://www.pardusarm.com/|url-status=dead}}</ref> – is a Debian-based operating system which is the light version of the Pardus (operating system). * Instant WebKiosk – is an operating system for digital signage purposes (web and media views). * Ark OS – is designed for website and email self-hosting. * ROKOS<ref>{{navedi splet|url=http://rokos.space/rokos_core.html|title=ROKOS Core OS for Raspberry Pi and IoT Devices with integrated Bitcoin Support|publisher=}}</ref> – is a Raspbian-based operating system with integrated clients for the [[Bitcoin]] and OKCash cryptocurrencies. * MinePeon – is a dedicated operating system for mining cryptocurrency. * Kano OS<ref>{{navedi splet|url=http://kano.me/downloads|title=Kano - Downloads|work=kano.me|accessdate=2017-01-08|archive-date=2016-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160128213741/http://www2.kano.me/downloads|url-status=dead}}</ref> * Nard SDK<ref>{{navedi splet|url=http://www.arbetsmyra.dyndns.org/nard/|title=Nard SDK|work=arbetsmyra.dyndns.org}}</ref> – is a software development kit (SDK) for industrial embedded systems. * Sailfish OS with Raspberry Pi&nbsp;2 (due to use ARM Cortex-A7 CPU; Raspberry Pi&nbsp;1 uses different ARMv6 architecture and Sailfish requires ARMv7.)<ref>{{navedi splet|title=Sailfish on a Raspberry Pi|url=https://together.jolla.com/question/56308/sailfish-on-a-raspberry-pi/|website=together.jolla.com|publisher=Jolla|accessdate=26 February 2015|archive-date=2015-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20150226202125/https://together.jolla.com/question/56308/sailfish-on-a-raspberry-pi/|url-status=dead}}</ref> * [[Tiny Core Linux]] – a minimal [[Linux]] operating system focused on providing a base system using BusyBox and FLTK. Designed to run primarily in [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]. * IPFire – is a dedicated [[Požarni zid|firewall]]/[[Usmerjevalnik|router]] distribution for the protection of a SOHO LAN; runs only on a Raspberry Pi&nbsp;1; porting to the Raspberry Pi&nbsp;2 is not planned for now.<ref>{{navedi splet|title=ARM|url=http://wiki.ipfire.org/en/hardware/arm/start|website=wiki.ipfire.org/|accessdate=18 March 2015|archive-date=2015-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20150223105333/http://wiki.ipfire.org/en/hardware/arm/start|url-status=dead}}</ref> * Alpine Linux – is a Linux distribution based on musl and BusyBox, primarily designed for "power users who appreciate security, simplicity and resource efficiency". * Void Linux – a rolling release Linux distribution which was designed and implemented from scratch, provides images based on musl or glibc. * Tingbot OS<ref>{{navedi splet|publisher=Tingbot|title=Tingbot - Raspberry Pi made even more fun!|url=https://www.kickstarter.com/projects/744235676/tingbot-raspberry-pi-made-fun/description}}</ref> – temelji na Raspbian, oblikovan kot Tingbot dodatek in za zaganjanje Tide aplikacij.<ref>{{navedi splet|publisher=Tingbot|title=Tingbot - Tide.app|url=https://github.com/tingbot/tide}}</ref> * WTware for Raspberry Pi<ref>{{navedi splet|url=http://www.winterminal.com/|title=WTware for Raspberry Pi|website=www.winterminal.com}}</ref> za Raspberry Pi&nbsp;2 in&nbsp;3. * [[Fedora]] 25 – podpira Raspberry Pi 2 in več * Media center operacijski sistemi: [http://openelec.tv/ OpenELEC], [https://libreelec.tv/ LibreELEC], [http://www.xbian.org/ Xbian], [http://www.rasplex.com/ Rasplex] * Audio operacijski sistemi : [https://volumio.org/ Volumio], [http://www.pimusicbox.com/ Pimusicbox], [http://www.runeaudio.com/ Runeaudio], [http://www.moodeaudio.org/ moOdeaudio] * Retrogaming operacijski sistemi: [https://retropie.org.uk/ Retropie], [http://www.recalbox.com/ Recalbox], [http://happi-game-center.com/ Happi Game Center], [http://www.lakka.tv/ Lakka], [http://chameleon.enging.com/ ChameleonPi], [http://piplay.org/ Piplay] == Zunanje povezave (v angleščini) == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Mikrokrmilniki]] {{normativna kontrola}} 505yvqhge4ecqtc9ftkydgyea9qzmqt 0 434759 6676086 6425183 2026-05-15T13:06:25Z ~2026-29220-94 259933 Sprememba ustreznosti odseka “Slabe lastnosti” v bolj strokovnega in čustveno neodvisnega: Kritike 6676086 wikitext text/x-wiki {{pristransko}} {{brezvirov}} '''Waldorfska šola''' je zasebna ustanova, ki se ukvarja z izobrazbo mladih od vrtca do konca gimnazije. Njen začetnik je avstrijski filozof, znanstvenik in umetnik [[Rudolf Steiner]] v Nemčiji, danes pa jo najdemo skoraj po vsem svetu. Glavne posebnosti Waldorfske šole so, da razvija celotno osebnost učenca, ne le znanja, pusti, da učenec znanje prespi in osebnejši pristop. == Zgodovina == Waldorfska šola se je porodila iz prijateljstva med [[Rudolf Steiner|Rudolfom Steinerjem]] in lastnikom tovarne cigaret [[Waldorf-Astoria]], Emilom Moltom. Pobuda je prišla z Moltove strani: otrokom svojih delavcev je želel omogočiti izobraževanje, ki jim bo zagotovilo neodvisno razmišljanje, ustvarjalnost in odgovornost do družbe. Dr. Steiner je z veseljem sprejel pobudo in leta 1919 je bila v [[Stuttgart|Stuttgartu]] ustanovljena prva Steiner-Waldorfska šola. Sedaj je takih šol več kot 850. == Razrednik == Posebno mesto na osnovni šoli ima razrednik, ki praviloma uči vsak dan prvi dve uri svoj razred. To mu omogoča, da lahko spremlja osebnostni in učni razvoj posameznikov v razredu. Razrednik uči isti razred vseh 9 let in poučuje večino predmetov. == Način poučevanja == Način poučevanja naj bi bil umetniški. Waldorfska pedagogika poudarja, da je mogoče vsak predmet poučevati na t.i. umetniški način. Na ta način naj bi bilo učenje bolj učinkovito. Njihov moto je "naša pedagogika je pedagogika za glavo, roke in srce". Pri urniku šolanja upoštevajo ritem dneva in noči. To pomeni, da je vsako novo učno snov potrebno prespati, saj naj bi bil tako proces pomnjenja bolj učinkovit. Naslednji dan se snov ponovi, pri čemer naj bi učenci pozabili nesmiselne informacije in vsrkali samo najpomembnejše in najpotrebnejše znanje. Pravilen ritem naj bi prihranil tudi moči. Velik poudarek dajejo tudi na razvoj stika do narave in do ustreznega razvoja medčloveških odnosov. Na Waldorfski šoli dajejo velik poudarek na vzgojo človeka in ne le zgolj izobraževanje. Pomembno jim je ustvariti "celovitega človeka in ne zgolj izobraženca". Današnje probleme rešujejo z gledališkimi igrami, kjer igrajo oz. sodelujejo prav vsi otroci v razredu, s tedenskimi šolami v naravi, kjer se otroci lahko zares povežejo drug z drugim, z nastopi celega razreda na šolskih praznikih. Na Waldorfski šoli imajo tudi poseben ideal [[Učitelj|učitelja]]. Ta naj bi bil dinamičen, saj je pomembno, da se razvija skupaj z otroki. Otroci naj bi rabili učitelje s svežim duševnim razpoloženjem, take, ki imajo radi otroke in radi poučujejo. == Osnovna šola == Prvi razred ima pouk samo do 12.25, s tem, da traja odmor 1 uro in 5 minut. Glavna ura traja 1 uro in pol. Od 2. do 4. razreda traja glavna ura 2 uri, 1 uro in 10 minut imajo odmora, nato pa še 3 ure pouka do 13.35. Od 5. do 9. razreda traja pouk do 16.30. V glavnih urah poučujejo predmete, kot sta matematika in slovenščina. 3 do 5 tednov se v glavnih urah poučuje isti predmet, učitelj lahko spreminja in prilagaja program glede na potrebe posameznega razreda. == [[Gimnazija]] == Program Waldorfske gimnazije traja 4 ali 5 let. Po 4 letih dosega znanje maturitetni standard in takrat se lahko dijak odloči, ali gre na maturo, ali pa nadaljuje šolanje še 1 leto in utrdi znanje. Pouk poteka samo dopoldne, v vsakem razredu pa je po en oddelek. Letniki so predstavljeni kot razredi od 9. do 12. (1. do 4. letnik) ter 13. razred oz. maturitetni tečaj. Pouk predmetov kot so slovenščina, matematika, fizika, zgodovina, geografija, kemija, biologija, umetnostna zgodovina, poteka v učnih obdobjih, ki trajajo od dva do štiri tedne. V tem času se dijaki vsak dan srečajo s tem predmetom pri glavni uri, ki je prva jutranja ura in traja 120 minut. Pri tujem jeziku se razred deli na dve skupini, in sicer na tiste, ki se jezika šele začenjajo učiti, ter na tiste, ki imajo osnove že izdelane. Tako je pri angleščini in nemščini. Umetniški in rokodelski predmeti so razdeljeni na 2 ali 3 skupine. Posebnost Waldorfske šole so praktikumi, kar pomeni, da imajo delo na prostem. V 9. razredu obiščejo na kmetijo, v 10. se ukvarjajo z geodetskimi storitvami, v 11. imajo delo v ustanovi, ki se ukvarja s socialnim delom (bolnišnica, dom za ostarele). V 12. letniku se dijaki sami odločijo za projektno delo, o katerem dogovorijo z mentorjem in ga nato izvedejo. Pri pouku sodelujejo tudi tuji predavatelji. Druge dejavnosti: gledališke igre in koncerti, zbor in orkester, abonma (obisk je obvezen), izmenjava dijakov in sodelovanje s šolami v tujini. Preverjanja in ocenjevanja znanja potekajo po "Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah", ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Posebnost je, da je ocenjevanje vsa leta opisno, ker naj bi učitelj zgolj spremljal otroka z različnih vidikov. Šola naj ne bi temeljila na strahu. Pravijo, da "ne postavimo okvira znanja in ne ocenjujemo človeka po tem, koliko sodi v ta okvir. V otrocih iščemo potenciale in jih skušamo čim bolj razviti". == Kritike == Očitki waldorfski šoli so predvsem pomanjkljivo znanje, elitizem in slaba socialna prilagojenost.{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Izobraževanje]] bqoh8n7byvbf6ej3de76e80nh9zlr7y 0 440485 6676276 6621732 2026-05-15T23:32:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676276 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork |ime_slike = Victoire de Samothrace - vue de trois-quart gauche, gros plan de la statue (2).JPG |velikost_slike = 250px |naslov = Samotraška Nike |avtor = |vrsta = paroški [[marmor]] |leto = okoli 200–190 pr. n. št. <ref name=Janson>H. W. Janson (1995) ''History of Art''. 5th edn. Revised and expanded by Anthony F. Janson. London: Thames & Hudson, pp. 157–158. ISBN 0500237018</ref> |višina = 244 |širina = |dolžina = |mesto = [[Pariz]], Francija |muzej = [[Louvre]] }} ''' Samotraška Nike''', imenovana tudi '''Krilata zmagovalka Samotraška''' (grško ''Niki tis Samothrakis'' – Νίκη της Σαμοθράκης), je marmorni helenistični kip [[Nike]] (grške boginje zmage), ki je nastal okoli 2. stoletja pred našim štetjem. Od leta 1884 je v [[Louvre|Louvru]] na vidnem mestu in je eden najbolj slavnih kipov na svetu. H. W. Janson ga je opisal kot "največjo mojstrovino helenističnega kiparstva", je eden od maloštevilnih glavnih helenističnih kipov, ki so ohranjeni v izvirniku in ne kot rimska kopija. == Opis == Samotraška Nike je bila odkrita leta 1863. Zakaj je kip nastal, ni povsem jasno, nekateri mislijo, da je kip povezan z bitko pri Salamini na Cipru leta 306 pr. n. št., drugi, da je nastal po [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. ob praznovanju dogodka. Podatki, ki temeljijo na slogovni oceni, so bili enako spremenljivi in so se gibali med istimi tremi stoletji, vendar se morda nagibajo k zgodnejšim datumom. <ref>Smith, 78</ref> V večjem delu 20. stoletja je prevladovala teorija, ki temelji na delih Hermana Thierscha in Karla Lehmana, ki sta predvidevala, da je to rodoški spomenik, posvečen zmagi pri [[Side, Turčija|Sidah]] in bitki pri Mionezu leta 190 pr. n. št., ki ga je morda izklesal rodoški kipar Pitokrit. V zadnjih letih pa se je pokazalo, da je rekonstrukcija spomenika, ki jo je predlagal Lehman, napačna (ostanki okoliškega prostora, v katerem je bila najdena Nike, pripada rimskemu obdobju) in na vprašanje, zakaj je bil kip posvečen [[Samotraka|Samotraki]], ki je bila takrat makedonska posest, nimamo odgovora. {{sfn|Stewart|2016|p=399-400}} Kip je visok 244 cm. <ref name=HF>Honour, H. and J. Fleming, (2009) ''A World History of Art''. 7th edn. London: Laurence King Publishing, p. 174. ISBN 9781856695848</ref> Ustvarjen je bil ne samo v čast boginje Nike, ampak tudi v čast pomorske bitke. Izraža občutek delovanja in zmagoslavja, mokra draperija sledi obrisu telesa in povečuje iluzijo gibanja, kot da bi se boginja pravkar spustila na premec ladje. Sodobna izkopavanja kažejo, da je Nike zasedala nišo nad gledališčem in spremljala oltar, ki je bil v obliki spomenika ladje [[Demetrij I. Makedonski|Demetrija I. Poliorketa]] (337–283 pr. n. št.). Figura v sivem in belem [[Tasos|tasoškem]] in [[Paros|paroškem]] [[marmor]]ju je bila prvotno del tempeljskega kompleksa v Samotraki, posvečenega velikim bogom (''Megaloi Theoi''). Stala je na podstavku iz sivega marmorja iz Lartosa (vas na Rodosu), ki predstavlja premec ladje (najverjetneje ''trihemiolia'') in predstavlja boginjo, ko se spušča z neba do zmagoslavne flote. Preden je izgubila svojo roko, ki še nikoli ni bila odkrita, se zdi, da je bila desna roka dvignjena, <ref> Prožnost njenega trupa razkriva premikanje njene manjkajoče roke</ref>, na pol stisnjena v pest ob ustih, kot da bo kriknila k zmagi<ref>[http://www.louvre.fr/llv/oeuvres/detail_notice.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198673225805&CURRENT_LLV_NOTICE%3C%3Ecnt_id=10134198673225805&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500817&bmLocale=en Louvre Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111126211144/http://www.louvre.fr/llv/oeuvres/detail_notice.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198673225805&CURRENT_LLV_NOTICE%3C%3Ecnt_id=10134198673225805&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500817&bmLocale=en |date=2011-11-26 }}: odkritje njene desne roke, ki jo je prepoznal Phyllis Williams Lehmann, poraja vprašanja o njeni kretnji, ali je imela na ustnicah trobento, kot je prikazana na zgodnjih kovancih, ali nosi venec, da bi navdušila pomorščake</ref>. Delo je znamenito zaradi prepričljivega položaja, ko se srečata nasilno gibanje in nenadna tišina zaradi svojega prefinjenega ravnovesja in plapolanja oblačil, kar je prikazano, kot da se zbuja v močnem morskem vetriču. Podobne lastnosti je mogoče videti tudi pri [[Laokoontova skupina|Laokoontovi skupini]], ki je preoblikovana kopija izgubljenega izvirnika, ki je bila verjetno blizu času in krajem, od koder izvira Nike. Medtem ko so Laokoonta zelo občudovali renesančni in klasični umetniki kot bolj samozavestno in izmišljeno delo, je Samotraška Nike videti kot ikonska upodobitev zmagoslavnega duha in božanskega trenutka, ki prihaja iz oči v oči z možmi. {{external media | width = 210px | align = right | headerimage= | video1 = [http://smarthistory.khanacademy.org/nike-of-samothrace.html ''Nike of Samothrace''], Smarthistory.}} Iztegnjeno desno krilo kipa je simetrična izvedba mavčne različice izvinega levega. Stilistična predstavitev kril je vir znanstvenih razprav, saj vzorec perja ne spominja niti na krila ptic v naravi niti na krila grške umetnosti<ref>{{navedi novice|url=http://nationalhumanitiescenter.org/bonna-wescoat-new-research-on-the-nike-of-samothrace/|title="From the Vantage of the Victory: New Research on the Nike of Samothrace" - National Humanities Center|last=Bonna|first=Wescoat|date=2015-01-22|work=National Humanities Center|access-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171002024042/http://nationalhumanitiescenter.org/bonna-wescoat-new-research-on-the-nike-of-samothrace/|archive-date=2017-10-02|at=20:08-23:40|language=en-US|url-status=dead}}</ref>. Kot roka tudi glava figure še nikoli ni bila najdena, vendar so bili od takrat odkriti še drugi deli: leta 1950 je skupina, ki jo je vodil Karl Lehmann, odkrila manjkajočo desno roko. Brezprsta roka je zdrsnila z vidnega polja pod veliko skalo, blizu katere je kip prvotno stal; ob vračanju domov je dr. Phyllis Williams Lehmann odkril konico prstanca boginje in palca v predalu za shranjevanje v Dunajskem muzeju umetnostne zgodovine, v katerem je prikazano drugo krilo Nike; drobci so se ponovno združili z roko<ref>[https://www.nytimes.com/2004/10/16/national/16lehmann.html ''New York Times'', Obituary of Phyllis Williams Lehmann, 16 October 2004].</ref>, ki so zdaj v stekleni kocki v Louvru poleg podija, na katerem stoji kip Nike. Različna stopnja dokončanih strani je spodbudila strokovnjake k misli, da je bilo namenjeno, da se kip vidi s treh četrtin na levi strani. Delni napis na dnu kipa vsebuje besedo "Rhodios", kar pomeni, da je bil kip naročen za praznovanje pomorske zmage [[Rodos]]a, ki je bila takrat najmočnejša pomorska država v Egejskem morju, kar datira kip najkasneje v 288 pr. n. št. == Zgodovina == [[Kipar]] ni znan<ref>Waxman, Sharon, ''Lost: The Battle over the Stolen Treasures of the Ancient World''. Time Books, 2008, p. 82.</ref>, čeprav Paul MacKendrick meni, da je bil to Pitokrit iz Lindosa.<ref>MacKendrick, Paul, ''The Greek Stones Speak'', Norton & Company 1962</ref>. Ko so kip prvič odkrili na otoku Samotraka (del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]), turško ''Semadirek'' (grško Σαμοθρακη ''Samothraike'') in je bilo to objavljeno leta 1863, so mislili, da je Nike postavil makedonski general Demetrij I. Poliorket po pomorski zmagi na Cipru med 295 in 289 pr. n. št. Samotraški arheološki muzej še vedno navaja prvotno uveljavljena izvor in datum. <ref>Hatzfeld je leta 1910 poudaril, da je imel Samotrako v lasti Demetrijev osebni sovražnik [[Lizimah]], ki ne bi dovolil postavitve takega spomenika.</ref> Keramični dokazi, odkriti pri nedavnih izkopavanjih, so pokazali, da je bil podstavek postavljen okoli 200 pr. n. št., čeprav ga nekateri znanstveniki še vedno datirajo že v 250. pr. n. št. ali že v 180. <ref>Haskell, Francis and Nicholas Penny. (1981) ''Taste and the Antique: the Lure of Classical Sculpture 1500–1900''. New Haven: Yale University Press, p. 333. ISBN 0-300-02641-2</ref> Seveda so vzporednice s figurami in draperijami s [[Pergamonski oltar|Pergamonskega oltarja]] (iz okoli 170 pr. n. št.) videti močne. Dokazi o rodoškem naročilu kipa so vprašljivi, še več, najbližje likovne vzporednice Samotraške Nike so figure, ki so prikazane na makedonskih kovancih<ref>Smith, 1991. ''Hellenistic Sculpture (World of Art)''.</ref>. Samotraka je bila pomembno zatočišče za helenistične makedonske kralje. Najverjetnejša bitka, na katero spominja ta spomenik, je morda bitka za Kos leta 255 pr. n. št., v kateri je Antigon II. Gonatas iz Makedonije premagal floto egipčanskega kralja Ptolemaja II. <ref>Burn, 2005. ''Hellenistic Art: From Alexander the Great to Augustus''.</ref> Aprila 1863 je Nike odkril takratni francoski konzul v Adrianoplu (Odrin) in amaterski [[arheolog]] Charles Charles Champoiseau (1830–1909), ki ga je istega leta poslal v Pariz. Kip je bil ponovno sestavljen, kot je bil odkrit. Premec je bil obnovljen iz marmorja na mestu, ki ga je Champoiseau postavil leta 1879 in ga sestavil na kraju samem, preden je bil odpeljan v Pariz. Po letu 1884 je bil kip postavljen, kjer naj bi prevladovalo Darujevo stopnišče. <ref>Veličastno Darujevo stopnišče, ki ga je oblikoval Hector Lefuel in je nadomestilo nekdanje stopnišče Napoleonovega muzeja, je bilo zgrajeno od leta 1855 do 1857 v Darujevem paviljonu, imenovanem po ministru Napoleona III. za zunanje zadeve. Ob padcu drugega imperija je ostalo nepopolno; končano je bilo leta 1883 kot nastanitev za Samotraško Nike (spletna stran Louvra).</ref> Od leta 1883 je bila v Louvru prikazana marmorna figura, medtem ko replika stoji v muzeju na izvirnem kraju svetišča Velikih bogov v Samotraki. Jeseni 1939 je bila Nike odstranjena s podstavka v pričakovanju izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Vsi muzeji v Parizu so bili zaprti 25. avgusta. Umetniška dela in predmeti so bili pripravljeni za odstranitev na varnejše kraje zunaj Pariza za hrambo. V noči 3. septembra so kip spustili po stopnišču s pomočjo lesene klančine. <ref>Nicholas, Lynn H. (1994) ''The Rape of Europa: The Fate of Europe's Treasures in the Third Reich and the Second World War''. New York: Alfred A. Knopf, pp. 54–55. ISBN 978-0-679-40069-1; OCLC 246524635</ref> Med drugo svetovno vojno je bil kip v [[Château de Valençay]] skupaj z ''[[Miloška Venera|Miloško Venero]]'' in [[Michelangelo]]vim ''Spečim sužnjem''. <ref>Nicholas, p. 87.</ref> Odkritje roke, ki se je dvigala v pozdrav, leta 1948, in se je ujemala z ostanki na Dunaju, je pospešilo sodobno rekonstrukcijo – brez trobente – roke, dvignjene v nenadnem pozdravu. == Obnova 2013–14 == [[File:Nike of Samothrace Musée du Louvre 20141107 125035.jpg|thumb|right|''Samotraška Nike'', pogled s strani]] Leta 2013 so se začela obnovitvena dela za izboljšanje videza kipa. To je bil prvi podroben pregled posameznih delov kipa do danes. Namestitev je bila namenjena obnovi marmorja v izvirni barvi, ki je sčasoma potemnel. Kip je bil odstranjen s podstavka in prenesen v sosednji prostor, ki je bil ob tej priložnosti preoblikovan v obnovitveno delavnico. Podnožje je bilo razstavljeno in postavljeno v delavnico. Izvedeni so bili znanstveni pregledi ([[Ultravijolično valovanje |UV]], [[Infrardeče valovanje |infrardeči]], [[Rentgenski žarki |rentgenski]], [[Spektroskopija |spektroskopski]]) pred čiščenjem površine marmorja. Namen tega prizadevanja je bilo spoštovati cilje izvirne obnove, izvedene leta 1883. Površina je bila očiščena in nato ponovno sestavljena, popravljene so bile nekatere vrzeli v marmorju. Po dokončani obnovi se je kip ponovno združil s podstavkom in se vrnil na svoj položaj na vrhu Darujevega stopnišča v Louvru. == Ocenjevanje, sprejem, vpliv == [[File:Winged Victory of Samothrace side.jpg|thumb|right|''Samotraška Nike'' pred obnovo]] Kljub precejšnji škodi in nepopolnosti je Nike ena velikih ohranjenih mojstrovin kiparstva iz helenističnega obdobja in celotne grško-rimske dobe. Kip kaže obvladovanje oblike in gibanja, ki je od odkritja navduševal kritike in umetnike. Velja za enega največjih zakladov Louvra, od konca 19. stoletja pa je bil na najbolj dramatičen način prikazan na čelu Darujevega stopnišča. Umetnostni zgodovinar H. W. Janson je poudaril, da Nike v primerjavi z zgodnejšimi grškimi ali bližnjevzhodnimi skulpturami ustvari namerno povezavo z imaginarnim prostorom okrog boginje. Veter, ki jo je nosil in s katerim se spopada, pri čemer se trudi, da bi ostala stabilna – kot je bilo omenjeno, je prvotno stala na ladijskem premcu, kjer je pravkar pristala – je nevidno dopolnilo figure in gledalec si to predstavlja. Hkrati ta razširjeni prostor povečuje simbolno silo dela; [[veter]] in [[morje]] sta kot [[metafora]] boja, usode in božanske pomoči ali milosti. Tovrstna medsebojna povezava med kipom in prostorom je približno dva tisoč let kasneje postala skupna v [[barok|baročni]] in [[romantika|romantični]] umetnosti. Prisotna je v Michelangelovem kipu ''David'': Davidov pogled in položaj kažeta, kje vidi svojega nasprotnika Goljata, to je njegovo zavedanje trenutka, kar je zelo redko v antični umetnosti. Nike je kmalu postala kulturna [[ikona]], na katero so se umetniki odzvali na različne načine. Na primer '' Devica'' Abbotta Handersona Thayersa (1892–93) je dobro znana naslikana aluzija. Ko je Filippo Tommaso Marinetti izdal svoj Futuristični manifest leta 1909, se je odločil, da bo nasprotoval temu gibanju z domnevno neutrudnimi umetniškimi čustvi Nike, "dirkalni avtomobil, ki se zdi, da je hiter nad eksplozivnim prahom, je lepši od Samotraške Nike". Na skulpturo iz leta 1913 ''Nedosegljive oblike povezanosti v vesolju'' (Forme uniche della continuita nello spazio) futurističnega kiparja Umberta Boccionija, zdaj v [[Muzej moderne umetnosti, New York|Muzeju moderne umetnosti]] (MoMA) v New Yorku, je močno vplival kip Nike. <ref>Museum of Modern Art, New York: [http://www.moma.org/collection/printable_view.php?object_id=81179 ''Unique Forms of Continuity in Space''].</ref> == Pobuda za repatriacijo == 3. februarja 1999 so po podatkih makedonske tiskovne agencije: Novice v angleščini "prebivalci egejskega otoka Samotraka, rojstnega kraja znanega grškega kipa Nike, začeli akcijo pisanja pisem, da bi se ta najlepše ohranjena helenistična skulptura vrnila v svojo domovino. V pismu, ki ga je podpisal župan otoka, so domačini pozvali grške politike, da dosežejo in zahtevajo, da muzej Louvre, ki hrani kip, prizna, da spada v svoje naravno okolje". == Galerija == <center> <gallery> File:Daru staircase Louvre 2007 05 13.jpg|Darujevo stopnišče – prostor za kip File:Victoire de Samothrace - vue de gauche (2).JPG|Kip po zadnji obnovi File:Victoire de Samothrace - de face (3).JPG|Kip na podstavku File:Nike di samotracia 00.JPG|Kip pred obnovo, stoji na marmornem bloku File:WingedVictoryBack.jpg|''Samotraška Nike'' od zadaj </gallery> </center> == Sodobne kopije in ponaredki == [[File:Winged_Victory_of_Samothrace_Las_Vegas.JPG|thumb|''Samotraška Nike'', kopija, Caesars Palace Casino, Las Vegas, Nevada, ZDA]] [[File:Idaho Victory.jpg|thumb|Kopija v Idahu, State Capitol]] [[File:MNBA Vitória de Samotracia.jpg|thumb|Mavčna kopija v Narodnem muzeju lepih umetnosti v Riu de Janeiro, Brazilija]] V muzejih in galerijah po vsem svetu obstajajo številne kopije; ena najbolj znanih je zunaj igralnice Caesars Palace v [[Las Vegas]]u. Prvi pokal svetovnega pokala [[FIFA]], ki je bil naročen leta 1930 in ga je zasnoval Abel Lafleur, je bil narejen po modelu. Ta kip je bil najljubši arhitektu [[Frank Lloyd Wright|Franku Lloydu Wrightu]], ki je v svojih zgradbah uporabil reprodukcije, med njimi v Ward Willits House, Darwin D. Martin House in Storer House. Največja javna skulptura, zasnovana po Nike, je na vidnem mestu ob ogromnem Pennsylvania State Memorial v vojaškem parku Gettysburg v Pensilvaniji. Kipar iz Filadelfije, Samuel Murray, študent in prijatelj slikarja Thomasa Eakinsa, je leta 1911 izdelal 28-metrsko sliko z morebitnim vplivom razlage Nike Augusta Saint-Gaudensa v Sherman Memorial v New Yorku (1903). Saint-Gaudens prikazuje Nike z dvignjeno desno roko, medtem ko se zdi, da izvirna Nike ni naredila take kretnje. Saint-Gaudensova Nike ima na glavi lovorjev venec in v svoji levi roki veliko oljčno vejico. Murray je prilagajal lovorjev venec in oljčno vejico, prav tako pa je dal meč v njeno dvignjeno desno roko. <ref> {{navedi splet|url=https://npsgnmp.wordpress.com/2016/04/30/winged-victory-a-closer-look-at-the-pennsylvania-memorial|title=Winged Victory: A Closer Look at the Pennsylvania Memorial|website=The Blog of Gettysburg National Military Park|date=April 30, 2016}}</ref> Od leta 1962 je Yves Klein izdelal vrsto mavčnih replik Nike, prevlečenih s suhim pigmentom svojega podpisa International Klein Blue, ki ga je pritrdil s smolo z naslovom ''Victoire de Samatrace''. <ref>{{navedi splet|url=http://www.galerieomagh.com/en/oeuvres/victoire-de-samothrace/|title=Samothrace Victory – Galerie Omagh|website=www.galerieomagh.com|access-date=2016-03-16|archive-date=2016-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160320030609/http://www.galerieomagh.com/en/oeuvres/victoire-de-samothrace/|url-status=dead}}</ref> Švedski pesnik Gunnar Ekelöf je Nike postavil za osrednjo podobo v svoji pesmi ''Samothrace'', napisane leta 1941 <ref>In Ekelöf, ''Non Serviam'', Bonniers, Stockholm 1945, in v poznejši izdaji njegovih pesmi.</ref>, brezoblično božanstvo razteguje roko kot jadra in je postalo simbol boja in prihodnje zmage proti nacizmu in boju za svobodo v zgodovini. Prav tako je v romanu ''Sedem antičnih čudes'', ki ga je napisal Matthew Reilly, Nike fiktivno del kipa Zevsa v Olimpiji. Replika v naravni velikosti sedi v Thompsonovi knjižnici v Ohio State University v Columbusu, Ohio <ref>http://thelantern.com/2013/03/winged-victory-replica-statue-placed-in-thompson-library-100-year-history-with-ohio-state/</ref>. Druga podobna replika stoji v preddverju Crouse Collegea, v Setnor School of Music, na univerzi Syracuse v Sirakuzah v New Yorku. Replika skulpture, visoka 2,1 m, stoji v Connecticut College v New Londonu, Connecticut. Druga največja replika tega kipa v Združenih državah stoji na katoliškem pokopališču Calvary v Pittsburghu, Pensilvanija, in je visok 3,0 m. Teksaška ženska univerza v Dentonu v Teksasu ima repliko, ki je bila kupljena v Louvru in odposlana iz Pariza leta 1982. Ta replika je dejansko nadomestilo izvirne replike iz leta 1929, ki je bila dana v spomin na dan premirja in poraz samodrštva <ref>{{navedi splet|title = Campus Art – TWU TWU Libraries – Texas Woman's University|url = http://www.twu.edu/library/campus-art.asp|website = www.twu.edu|accessdate = 2015-09-17|archive-date = 2015-10-08|archive-url = https://web.archive.org/web/20151008183326/http://www.twu.edu/library/campus-art.asp|url-status = dead}}</ref>. Replika kipa sedi nad veteranskim območjem spominskega parka Skylawn v San Mateu v Kaliforniji. <ref>http://www.skylawnmemorialpark.com/who-we-are/history-and-staff</ref> Stavba Estrugamou v Buenos Airesu, Argentina, je bila zgrajena v štirih delih, razporejenih okoli terase, okrašene z bronasto kopijo ikonične Samotraške Nike. Cape Town Cenotaph ima na vrhu repliko Nike britanskega kiparja Vernona Marcha. Druga mavčna replika krasi atrij Tehnološke univerze v Berlinu. Replika je bila darilo francoskih univerz leta 1956. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.pressestelle.tu-berlin.de/menue/service_fuer_journalisten/fotoarchiv/kunstwerke/?showp=4&uid=24994#24994 |title=arhivska kopija |accessdate=2017-10-13 |archive-date=2017-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201043850/http://www.pressestelle.tu-berlin.de/menue/service_fuer_journalisten/fotoarchiv/kunstwerke/?showp=4&uid=24994#24994 |url-status=dead }}</ref> Konjeniški kip generala Williama Tecumseha Shermana, delo Augusta Saint-Gaudensa, v Grand Army Plaza v New Yorku iz leta 1903 prikazuje krilato Nike, ki vodi Shermana, medtem ko drži palmovo vejo, kot simbol svoje zmage v državljanski vojni in sledi miru. <ref>{{Navedi splet |url=http://ctmonuments.net/2011/04/grand-army-plaza-new-york-ny/ |title=CTMonuments.net: Grand Army Plaza, New York, NY |accessdate=2017-10-13 |archive-date=2013-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131113030149/http://ctmonuments.net/2011/04/grand-army-plaza-new-york-ny/ |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Smith, R.R.R., Hellenistic Sculpture, a handbook, Thames & Hudson, 1991, ISBN 0500202494 *Stewart, Andrew (2016). "The Nike of Samothrace: Another View". American Journal of Archaeology. 120 (3): 399–410. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nike of Samothrace}} * [http://www.thingiverse.com/thing:196038/ 3D model of ''Winged Victory'' via photogrammetric survey of an 1892 Louvre atelier plaster cast] *[http://musee.louvre.fr/oal/victoiredesamothrace/victoiredesamothrace_acc_en.html Detailed description of the ''Victory of Samothrace'' on the Louvre website] *[http://www.louvre.fr/llv/dossiers/detail_oal.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198674130441&CURRENT_LLV_OAL%3C%3Ecnt_id=10134198674130441&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500817&bmLocale=en Interactive multimedia feature on the Louvre website] *[http://www.louvre.fr/llv/activite/detail_parcours.jsp?CURRENT_LLV_PARCOURS%3C%3Ecnt_id=10134198673226919&CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198673226774&CURRENT_LLV_CHEMINEMENT%3C%3Ecnt_id=10134198673226774&bmLocale=en The Louvre website on the Escalier Daru] (English) *[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/nov-veter-v-krilih-nike-samotraske/316628 Nov veter v krilih Nike Samotraške] [[Kategorija: Starogrške skulpture]] [[Kategorija:Kipi]] [[Kategorija:Zmaga]] {{normativna kontrola}} mcjvjojpuy86gt0g3gocbjvcg602er6 0 447302 6676105 6352679 2026-05-15T14:17:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676105 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Potepuški rakovičar | image = Xysticus.cristatus.female.jpg | image_width = 250px | image_caption = Samica | image2 = 2013.04.24.-17-Kirschgartshaeuser Schlaege Mannheim-Braune Krabbenspinne-Männchen.jpg | image2_caption = Samec s plenom | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Arachnida]] (pajkovci) | ordo = [[Araneae]] (pajki) | familia = [[Thomisidae]] (rakovičarji) | genus = ''[[Xysticus]]'' | species = '''''X. cristatus''''' | binomial = ''Xysticus cristatus'' | binomial_authority = ([[Carl Alexander Clerck|Clerck]], 1757)<ref name=WSC_42357/>) | synonyms = Araneus cristatus (Clerck, 1757)<br /> Aranea viatica (Linnaeus, 1758)<br /> Aranea nasuta (Martini & Goeze, 1778)<br /> Aranea fasciata (Fourcroy, 1785)<br /> Aranea horticola (Olivier, 1789)<br /> Aranea cristata (Clerck, 1757)<br /> Aranea liturata (Fabricius, 1793)<br /> Aranea subreptans (Strack, 1810)<br /> Thomisus viaticus (Linnaeus, 1758)<br /> Thomisus cristatus (Clerck, 1757)<br /> Xysticus viaticus (Linnaeus, 1758)<br /> Xysticus cristatus (Clerck, 1757)<br /> Xysticus augur (Strand, 1900)<br /> Xysticus sexangulatus (Strand, 1900)<br /> }} '''Potepuški rakovičar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Xysticus cristatus''''') je [[palearktika|palearktično]] razširjena [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[rakovičarji|rakovičarjev]].<ref name=WSC_42357>{{navedi splet | url = http://www.wsc.nmbe.ch/species/42357 | title = ''Xysticus cristatus'' (Clerck, 1757) | accessdate = 18. septembra 2016 | publisher = Natural History Museum Bern |work=World Spider Catalog}}</ref> ==Opis== Odrasle [[samica|samice]] te vrste pajkov dosežejo dolžino do 8 mm, [[samec|samci]] pa so nekoliko manjši in dosežejo v dolžino le do 5 mm.<ref name = "UK Safari">{{navedi splet | url = http://www.uksafari.com/commoncrab.htm | title = Common Crab Spiders | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = uksafari.com | archive-date = 2018-05-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180525233612/http://www.uksafari.com/commoncrab.htm | url-status = dead }}</ref> Pojavljajo se v različnih barvnih [[odtenek|odtenkih]]; od smetanasto bele, temno rjave do sive,<ref name = "NatureSpot">{{navedi splet | url = http://www.naturespot.org.uk/species/xysticus-cristatus | title = Xysticus cristatus - ''Xysticus cristatus'' | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = naturespot.org.uk}}</ref> s temnim trikotnikom na zadku. Zadek se konča zašiljeno. Vzdolž zadka poteka temna proga, na vsaki strani proge pa potekata še dve tanjši progi, sestavljeni iz temnih trikotnikov.<ref name = "UK Safari"/> Sredinska proga se začne za zadnjo vrsto [[oči]] in poteka do zadnje tretjine telesa.<ref name = "Danish Spiders">{{navedi splet | url = http://danmarks-edderkopper.dk/species-description?taxon=Xysticus+cristatus | title = ''Xysticus cristatus'' (Clerck, 1757) (Common ground crab spider) | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = [[Univerza v Københavnu]]/Prirodoslovni muzej, Aarhus | archive-date = 2016-09-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160918010131/http://danmarks-edderkopper.dk/species-description?taxon=Xysticus+cristatus | url-status = dead }}</ref> Takšna obarvanost telesa in vzorec poskrbita, da se pajek zlije s suhim listjem, kjer se običajno zadržuje.<ref name = "Staffs">{{navedi splet | url = http://www.lightscapes.info/onewithnature/natures-garden/spiders/common-crab-spider-xysticus-cristatus/ | title = Common Crab Spider – ''Xysticus cristatus'' | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = Pete Hillman }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Premika se postrani, kot vsi rakovičarji.<ref name = "NatureSpot"/> ==Habitat== Običajni [[habitat]] potepuškega rakovičarja je nizka vegetacija in dobro osvetljena tla.<ref name = "UK Safari"/> Ne mara temačnih gozdov, ki se jim običajno izogiba.<ref name = "BAS">{{navedi splet | url = http://srs.britishspiders.org.uk/portal.php/p/Summary/s/Xysticus+cristatus | title = Summary for ''Xysticus cristatus'' | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = [[British Arachnological Society]]}}</ref> ==Biologija== Ta vrsta pajkov ne plete mrež in svoj plen napade iz zasede. Večino časa pajek preživi zlit z okolico, kjer z razprtimi prednjimi nogami čaka na plen.<ref name = "NatureSpot"/> Kadar se zadržuje na travnikih, se običajno zadržuje na koncu rastlin ali na [[cvet|cvetovih]]. Tako so njegov plen pogosto tudi leteče [[žuželke]], kot so [[čebele]] in [[metulji]]. Kadar se zadržuje na tleh, se najpogosteje hrani z mravljami, drugimi pajki in ostalimi talnimi žuželkami. Pogosto napada tudi žuželke, ki so precej večje od njega.<ref name = "NatureSpot"/> V Veliki Britaniji so potepuški rakovičarji aktivni med februarjem in decembrom, mladi pajki pa se pojavijo med julijem in septembrom. Parjenje običajno poteka med majem in junijem.<ref name = "BAS"/> Med [[parjenje]]m samec zgrabi samico za nogo in jo drži tako dolgo, da se preneha upirati. Nato jo s svileno nitjo priveže na tla, se splazi pod njo in jo oplodi.<ref name = "UK Safari"/> ==Razširjenost== Gre za [[palearktika|palearktično]] razširjeno vrsto pajkov,<ref name=WSC_42357/><ref name = "GBIF">{{navedi splet | url = https://www.gbif.org/species/2165052 | title = ''Xysticus cristatus'' (Clerck, 1757) | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = GBIF.org}}</ref> ki je razširjena po celi Evropi, vključno z [[Islandija|Islandijo]].<ref name = "Aranae">{{navedi splet | url = http://www.araneae.unibe.ch/data/480/Xysticus_cristatus | title = ''Xysticus cristatus'' (Clerck, 1757) | accessdate = 17. septembra 2016 | publisher = araneae Spiders of Europe}}</ref> ==Reference== {{refsez}} {{Commonscat|Xysticus cristatus}} [[Kategorija:Rakovičarji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1757]] [[Kategorija:Pajki Afrike]] [[Kategorija:Pajki Azije]] [[Kategorija:Pajki Evrope]] [[Kategorija:Pajki Slovenije]] [[Kategorija:Pajki Severne Amerike]] 4ua1w24jdc8pjdrn1n41dlu9cf5jqdp 0 451360 6676128 6010833 2026-05-15T15:39:51Z ~2026-29288-57 259942 4. mesto ni njeno najboljše (2. mesto je zasedel Baby Lasagna) 6676128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Doris Dragović | Background = solo_singer | Birth_name = Dorotea "Doris" Dragović | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = zabavna glasba, [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1982 - danes | Label = | Associated_acts = [[Magazin]] | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Dorotea "Doris" Dragović''', [[hrvaška]] pevka [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[16. april]] [[1961]], [[Split]] ([[Hrvaška]]). Leta [[1999]] je na [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]] s pesmijo ''Marija Magdalena'' osvojila četrto mesto, kar je drugo najboljše mesto Hrvaške na tem tekmovanju, takoj za Baby Lasagno. == Diskografija == * 1985 — ''[[Tigrica]]'' * 1986 — ''[[Željo moja (album)|Željo moja]]'' * 1987 — ''[[Tužna je noć]]'' * 1987 — ''[[Tvoja u duši]]'' * 1988 — ''[[Pjevaj srce moje]]'' * 1989 — ''[[Budi se dan]]'' * 1992 — ''[[Dajem ti srce]]'' * 1993 — ''[[Ispuni mi zadnju želju]]'' * 1995 — ''[[Baklje Ivanjske]]'' * 1996 — ''[[Rođendan u Zagrebu]]'' * 1997 — ''[[Živim po svom]]'' * 1999 — ''[[Krajem vijeka]]'' * 2000 — ''[[Lice (album)|Lice]]'' * 2002 — ''[[Malo mi za sriću triba]]'' * 2009 — ''[[Ja vjerujem]]'' * 2014 — ''[[Koncert u Lisinskom]]'' == Reference == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.diskografija.com/sastav/doris.htm Diskografija] {{commons category}} {{musician-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Hrvaški pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Predstavniki Hrvaške na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]] 3a1eqxovxlsfz6szzhmzashusx9x3wj 0 461397 6676177 6675789 2026-05-15T17:58:45Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6676177 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> In je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 6 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 profesionalnih zmag]] (21. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap. Rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 26 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) in nazadnje je dobil tudi [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 252 tednov (in rekordnih 242 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align="center" bgcolor="#F5F5DC" |1919 | style="text-align:left; background:#efefef;" |{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — |NH | style="background:#C9AE5D;" |'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;" |NR | style="background:gold;" |'''1''' | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(9 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''28 dni''' | '''21 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''18 etap''' | '''6 zmag''' |} * <small>Na veliki enotedenski dirki po [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 117 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 6 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 252 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (117) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|117 zmagami]] (je 21. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''6.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1978,3 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|41.796 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 9aqfti1rq2uqb23metuuhnvy18uterq 0 465315 6676417 6611445 2026-05-16T11:15:22Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6676417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Črni Vrh nad Idrijo | image = <!-- WD --> | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3<br> 5274 Črni Vrh nad Idrijo | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Rafael Klemenčič<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]] | web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/ | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! Slika ! Cerkev ! Kraj/lokacija |- | {{Slika d|Q60359949|100px}} | [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |- | | [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]<br>[[kapela|pokopališka kapela]] | [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]] |} V župniji Črni Vrh so postavljene farne spominske plošče, na katerih so imena vaščanov iz okoliških vasi (Črni Vrh, Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945. Skupno je na ploščah 74 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]] [[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]] 5roo63ak7cudubeno3cwox20vdr866w 0 465941 6676290 6540425 2026-05-16T04:54:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676290 wikitext text/x-wiki '''Seznam srednjih šol v Celju''' je seznam javnih srednjih šol (strokovne šole in gimnazije) v [[Celje|Celju]]. {| class="wikitable sortable" !# ! colspan="2" |Naziv šole !Naslov !Leto ustanovitve !Sklic |- !1. | rowspan="5" |[[Šolski center Celje|'''Šolski center Celje''']] |[[Gimnazija Lava|'''Gimnazija Lava''']] |Pot na Lavo 22 | | |- !2. |[[Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja|'''Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja''']] |Pot na Lavo 22 | | |- !3. |[[Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo|'''Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo''']] |Pot na Lavo 22 | | |- !4. |[[Srednja šola storitvene dejavnosti in logistiko|'''Srednja šola storitvene dejavnosti in logistiko''']] |Ljubljanska cesta 17 | |<ref>{{Navedi splet|title=O šoli – ŠC Celje, SŠ SDL|url=http://sdl.sc-celje.si/o-soli/|accessdate=2019-09-11|language=sl-SI|archive-date=2019-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190829091403/http://sdl.sc-celje.si/o-soli/|url-status=dead}}</ref> |- !5. |[[Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije|'''Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije''']] |Pot na Lavo 22 Kosovelova ulica 12 |[[1959]] |<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina šole – ŠC Celje, SŠ SMM|url=http://smm.sc-celje.si/zgodovina-sole/|accessdate=2019-09-11|language=sl-SI}}</ref> |- !6. | colspan="2" |[[I. gimnazija v Celju|'''I. gimnazija v Celju''']] |Kajuhova 2 |[[1808]] |<ref>{{Navedi splet|title=I. gimnazija v Celju|url=http://www.prvagim.si/|website=www.prvagim.si|accessdate=2019-09-11}}</ref> |- !7. | colspan="2" |[[Gimnazija Celje - Center|'''Gimnazija Celje-Center''']] |Kosovelova ulica 1 |[[1903]] |<ref>{{Navedi splet|title=O zgradbi {{!}} Naših sto|url=http://nasihsto.gcc.si/zgodovina/o-zgradbi/|accessdate=2019-09-11|language=sl-SI|archive-date=2016-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160908113030/http://nasihsto.gcc.si/zgodovina/o-zgradbi/|url-status=dead}}</ref> |- !8. | colspan="2" |[[Srednja ekonomska šola Celje|'''Srednja ekonomska šola Celje''']] |Kosovelova ulica 4 | | |- !9. | colspan="2" |SIC Alme M. Karlin |Kosovelova ulica 2 |1960 | |- !10. | colspan="2" |[[Srednja zdravstvena šola Celje|'''Srednja zdravstvena šola Celje''']] |Ipavčeva ulica 10 | | |- !11. | colspan="2" |[[Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje|'''Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje''']] |Ljubljanska cesta 97 | | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Celju]] ij7qdssu5ifl5jgjzkc5dtn6knx0phy 0 466540 6676186 6636706 2026-05-15T18:03:41Z Sportomanokin 14776 /* Moški */ 6676186 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Državno prvenstvo Slovenije<br>v cestno kolesarski dirki | current_event = | image = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]] | date = 20.–30. junij | region = | localnames = | nickname = | discipline = cestna dirka | competition = državno prvenstvo | type = enodnevna krožna dirka | organiser = različni klubi | director = | first = 2. avgust 1991 | number = 35 (moški)<br>23 (ženske) | final = | firstwinner = Sandi Šmerc (M)<br>Marija Trobec (Ž) | mostwins = | mostrecent = [[Jakob Omrzel]] (M)<br>[[Eugenia Bujak]] (Ž) }} '''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka. Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd. Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke. DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji. == Statistika == === Večkratni članski državni prvaki === Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="105"|Moški ! style="background:#ccc;" width="68"|Leto |- | align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010 |- | [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007 |- | [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009 |- | [[Borut Božič]] || 2008, 2012 |- | [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015 |- | [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021 |- | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024 |- ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="100"|Ženske ! style="background:#ccc;" width="168"|Leto |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,<br>2015, 2016, 2017, 2018 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995 |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996 |- | [[Urša Pintar]] || 2020, 2023 |} === Prireditelji === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Moški |- ! align=center|7 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|6 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|2 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] |- ! align=center|1 | [[Stari trg ob Kolpi]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] |- ! align=center|1 | [[Polhov Gradec]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Ženske |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|3 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|2 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|1 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} |} == Elite == Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.<ref name="Sl. Konjice 91"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}</ref><ref name="Slovenske Konjice 1991.2"/> === Moški === {{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova<br>Gorica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg<br>ob Kolpi]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}} }} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Matej Mohorič]] ![[Primož Roglič]] |- |width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''2 naslova''' |1 naslov |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvak |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=129|<small>{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}</small>2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &nbsp; | width=198|[[Sandi Šmerc]] <br><small>(KK Merx Celje)</small> | width=191|[[Aleš Pagon]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | width=171|[[Marko Polanc]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref name="Slovenske Konjice 1991.2">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &nbsp; | [[Valter Bonča]] <br><small>(KK Astra Veletrgovina)</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>(KK Celje)</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1992}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref name="Ptuj 1992>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &nbsp; | [[Marko Velkavrh]] <br><small>({{ct|LGS|1993}})</small> | [[Bogdan Fink]] <br><small>({{ct|ADR|1993}})</small> | [[Jure Robič]] <br><small>({{ct|SAK|1993}})</small> | <ref name="Trzic 1993">{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &nbsp; | [[Martin Hvastija]] <br><small>({{ct|LGS|1994}})</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | <ref>{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref name="Tržič 1994">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1995}})</small> | [[Robert Pintarič]] <br><small>({{ct|LGS|1995}})</small> | [[Borut Rovšček]] <br><small>({{ct|SAK|1995}})</small> | <ref name="Ptuj 1995">{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &nbsp; | [[Bogdan Ravbar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | <ref name="Lenart 1996">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 1997 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &nbsp; | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|LGS|1997}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1997}})</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1997}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|5. julij 1998 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1998}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1998}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 1999 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &nbsp; | [[Tadej Križnar]] <br><small>({{ct|SAK|1999}})</small> | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|GST|1999}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}</small>25. junij 2000 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|VIN|2000}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>([[Bosch Hausgeräte]])</small> | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|MDN|2000}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2001 &nbsp; | [[Stari trg ob Kolpi]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Martin Derganc]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2002 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Boris Premužič]] <br><small>([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])</small> | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|NUR|2002}})</small> | [[Gregor Zajc]] <br><small>(BK Kamen)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2003 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|FAS|2003}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2004 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &nbsp; | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|PHO|2004}})</small> | [[Boris Premužič]] <br><small>({{ct|SAK|2004}})</small> | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|UAD|2004}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2005 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Boštjan Rezman]] <br><small>({{ct|SAK|2005}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 & 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2006 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &nbsp; | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|PER|2006}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2006}})</small> | [[Uroš Silar]] <br><small>(Swiag Pro Cycling Team)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2007 &nbsp; | [[Polhov Gradec]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|UAD|2007}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2007}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|LGS|2007}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2008 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|UNI|2008}})</small> | [[Matej Stare]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}</small>28. junij 2009 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|LGS|2009}})</small> | [[Jure Kocjan]] <br><small>({{ct|CMO|2009}})</small> | [[Janez Brajkovič]] <br><small>({{ct|AST|2009}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2009">{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO & FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|AST|2010}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|ADR|2010}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|SAK|2010}})</small> | <ref name="Ptuj 2010">{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &nbsp; | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|UAD|2011}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|ADR|2011}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2011}})</small> | <ref name="Kromberk 2011">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2012}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2012}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2012}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2012">{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2013}})</small> | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2013}})</small> | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|Tirol|2013}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &nbsp; | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|GIA|2014}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|UAD|2015}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2015}})</small> | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2015}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &nbsp; | [[Jan Tratnik]] <br><small>({{ct|CTN|2016}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2016a}})</small> | [[David Per]] <br><small>({{ct|ADR|2016}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &nbsp; | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2017}})</small> | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|TBV|2017}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|UAD|2017}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref><br><ref name="Kranj 2017">{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2018">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2019}})</small> | [[Gašper Katrašnik]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | <ref name="Radovljica 2019">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Primož Roglič]] <br><small>({{ct|TJV|2020}})</small> | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2020}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2020}})</small> | <ref name="Cerklje 2020">{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2021}})</small> | [[Jan Polanc]] <br><small>({{ct|UAD|2021}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2021}})</small> | <ref name="Koper 2021">{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &nbsp; | [[Kristijan Koren]] <br><small>({{ct|ADR|2022}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{ct|TBV|2022}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2022}})</small> | <ref name ="2022 Maribor">{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &nbsp; | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2023}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2023}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2023}})</small> | <ref name ="2023 Radovljica"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{UCI team code|UAE|2024}})</small> | [[Gal Glivar]] <br><small>({{UCI team code|UAZ|2024}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2024}})</small> | <ref name ="2024 Trebnje">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}</ref><br><ref name ="2024 Trebnje 2">{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &nbsp; | [[Jakob Omrzel]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | [[Jaka Marolt]] <br><small>({{UCI team code|SAK|2025}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | <ref name="2025 Celje">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | |} {{seznam opomb}} === Ženske === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Polona Batagelj]] ![[Eugenia Bujak]] |- |width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''9 naslovov''' |3 naslovi |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvakinja |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=134|2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &nbsp; | width=155|[[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=220|[[Melita Podgornik]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=185|[[Branka Debeljak]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991"/><br><ref name="Sl. Konjice 91">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Ptuj 1992"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Trzic 1993"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Tržič 1994"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}</small>20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | [[Brank]] <br><small>(Astra)</small> | <ref name="Ptuj 1995"/><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | <ref>{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}</ref><br><ref name="Lenart 1996"/> |- | align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &nbsp; | colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano'' |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|28. junij 2009 &nbsp; | width=140| [[Mirna Peč]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Sigrid Corneo]] <br><small>(Menikini – Selle Italia)</small> || [[Blaža Klemenčič]]<br><small>(Felt International MTB Team)</small> || [[Polona Batagelj]]<br><small>(Pedale Castellano)</small> | <ref name="Mirna Pec 2009"/><br><ref>{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Sigrid Corneo]]<br><small>(Top Girls Fassa Bortolo)</small> || [[Ajda Opeka]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Ptuj 2010"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Živa Verbič]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Kromberk 2011"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Petra Zrimšek]]<br><small>(BePink)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Mirna Pec 2012"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Bizkaia–Durango)</small> || [[Katja Jeretina]]<br><small>(Adria Mobil)</small> | <ref name="Kranj 2017"/><br><ref>{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Health Mate–Cyclelive Team)</small> | <ref name="Mirna Pec 2018"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018 (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref name="Radovljica 2019"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Lviv Cycling Team]])</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana]])</small> | <ref name="Cerklje 2020"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> | <ref name="Koper 2021"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> | <ref name ="2022 Maribor"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana Scott)</small> | [[Urška Žigart]]<br><small>(Team Jayco–AlUla)</small> | [[Špela Kern]]<br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2023 Radovljica">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &nbsp; | [[Urška Žigart]] <br><small>(Liv AlUla Jayco)</small> | [[Urša Pintar]] <br><small>(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2024 Trebnje"/><br><ref name ="2024 Trebnje 2"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Cofidis)</small> | [[Nika Bobnar]] <br><small>(NEXETIS)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name="2025 Celje"/> |} {{seznam opomb}} == Poglej tudi == * [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]] == Sklici in opombe == {{Sklici|50em}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] 6zd0l5q4fnc58e35de3eo7zvwmrlba3 6676187 6676186 2026-05-15T18:03:59Z Sportomanokin 14776 /* Ženske */ 6676187 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Državno prvenstvo Slovenije<br>v cestno kolesarski dirki | current_event = | image = [[File:MaillotEslovenia.PNG|180px]] | date = 20.–30. junij | region = | localnames = | nickname = | discipline = cestna dirka | competition = državno prvenstvo | type = enodnevna krožna dirka | organiser = različni klubi | director = | first = 2. avgust 1991 | number = 35 (moški)<br>23 (ženske) | final = | firstwinner = Sandi Šmerc (M)<br>Marija Trobec (Ž) | mostwins = | mostrecent = [[Jakob Omrzel]] (M)<br>[[Eugenia Bujak]] (Ž) }} '''Državno prvenstvo Slovenije v cestni kolesarski dirki''' poteka od leta 1991 naprej. Med leti 1919 in 1990 so najboljši slovenski kolesarji tekmovali v okviru [[Državno prvenstvo Jugoslavije v cestni dirki|državnega prvenstva Jugoslavije]] (oz. Kraljevine Jugoslavije do 2 svetovne vojne). Organizacijo vsako leto na drugačni krožni trasi pripravi drug klub. Kolesarji in kolesarke se v več kategorijah potegujejo za naslov državnega prvaka. Leta 2009 je [[Blaž Jarc]] postal državni prvak med mlajšimi člani (U23) in ne med člani (Elite), kot pogosto napačno navajajo mediji, zato ker je postavil absolutno najboljši čas in povzročil zmedo. Državni prvak med člani pa je uradno postal [[Mitja Mahorič]], čeprav je imel absolutno drugi čas. Isto se je zgodilo že v letih 2006 in 2007 na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], zato se je Kolesarska zveza Slovenije (KZS) odločila za spremembo pravil in jih naredila bolj razumljiva. Tako od leta 2010 dalje za razliko od prej, potencialni zmagovalec U23 po času, postane članski državni prvak (ne le v svoji kategoriji), isto velja za drugo, tretje mesto...itd. Moški tekmujejo v štirih kategorijah; člani (Elite), mlajši člani (U23), starejši mladinci, mlajši mladinci. Ženske tekmujejo v treh kategorijah; članice (Elite), mlajše članice (U23) in starejše mladinke. DP v cestni dirki velja za najprestižnejšo enodnevno kolesarsko dirko v Sloveniji. == Statistika == === Večkratni članski državni prvaki === Vsi državni prvaki z več kot eno zmago v članski konkurenci (Elite). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="105"|Moški ! style="background:#ccc;" width="68"|Leto |- | align=center bgcolor=#BCD4E6 rowspan=7|'''2''' || [[Gorazd Štangelj]] || 1995, 2010 |- | [[Tadej Valjavec]] || 2003, 2007 |- | [[Mitja Mahorič]] || 2005, 2009 |- | [[Borut Božič]] || 2008, 2012 |- | [[Luka Pibernik]] || 2013, 2015 |- | [[Matej Mohorič]] || 2018, 2021 |- | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] || 2019, 2024 |- ! style="background:#ccc;" width="32" |Naslovi ! style="background:#ccc;" width="100"|Ženske ! style="background:#ccc;" width="168"|Leto |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''9''' || [[Polona Batagelj]] || 2010, 2011, 2012, 2013, 2014,<br>2015, 2016, 2017, 2018 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''4''' ||[[Eugenia Bujak]] || 2019, 2021, 2022, 2025 |- | align=center bgcolor=#F4C2C2|'''3''' || [[Minka Logonder]] || 1992, 1993, 1995 |- | align=center rowspan=2 bgcolor=#F4C2C2|'''2''' || [[Vida Uršič]] || 1994, 1996 |- | [[Urša Pintar]] || 2020, 2023 |} === Prireditelji === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Moški |- ! align=center|7 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|6 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|2 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] |- ! align=center|1 | [[Stari trg ob Kolpi]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] |- ! align=center|1 | [[Polhov Gradec]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} | {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="36" |Krat ! style="background:#ccc;" width="137"|Ženske |- ! align=center|4 | [[Mirna Peč]] |- ! align=center|3 | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] |- ! align=center|2 | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] |- ! align=center|2 | [[Tržič]] |- ! align=center|1 | [[Radovljica]] |- ! align=center|1 | [[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]] |- ! align=center|1 | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] |- ! align=center|1 | [[Ihan]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]] – [[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] |- ! align=center|1 | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] |- ! align=center|1 | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] |- ! align=center|1 | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] ''[[Celje]]'' |} |} == Elite == Na 1. državnem prvenstvu v samostojni državi v [[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]] (1991) je bila Slovenija samostojna že več kot en mesec, kolesarji pa so še vedno bili pod jugoslovansko kolesarsko zvezo (BSJ).<ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5 August 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0S6OUP1W/9/index.html#zoom=z|title=Slovensko kolesarstvo se mora obrniti sebi|date=6. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Predsednik zveze BSJ je Sloveniji prepovedal organizacijo prvenstva, a so ga vseeno izvedli. Naslednjega dne so rezultate tekmovanja zaradi njegove nelegitimnosti razveljavili. KZS tekmovanje kjub temu priznava kot 1. uradno v samostojni državi.<ref name="Sl. Konjice 91"/><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VHS6SRYM/26d2ebb2-7e00-4a89-9e81-724cf1b09198/PDF|title=Štanglju zmaga v Kanadi (page 11)|date=1. avgust 1991|work=Dolenjski list}}</ref><ref name="Slovenske Konjice 1991.2"/> === Moški === {{Location map+|Slovenia|float=right|width=425|caption=Vsi gostitelji prvenstva v cestni dirki od leta 1991|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.338333 |long=15.423333|label=[[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.419444 |long=15.869444|label=[[Ptuj]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.358081 |long=14.292956|label=[[Tržič]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.574167 |long=15.832222|label=[[Lenart v Slovenskih Goricah|Lenart]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955833 |long=13.643333|label=[[Nova Gorica|Nova<br>Gorica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.778336 |long=15.265431|label=[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.494094 |long=15.077131|label=[[Stari trg ob Kolpi|Stari trg<br>ob Kolpi]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.565983 |long=15.942867|label=[[Cerkvenjak]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.065278 |long=14.3125|label=[[Polhov Gradec|P. Gradec]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.857975 |long=15.087558|label=[[Mirna Peč]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.910378 |long=15.008628|label=[[Trebnje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.95915 |long=13.668578|label=[[Kromberk]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.120644 |long=14.615714|label=[[Ihan]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.233333 |long=14.366667|label=[[Kranj]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.342517 |long=14.172078|label=[[Radovljica]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.2488 |long=14.485522|label=[[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.55 |long=13.733333|label=[[Koper]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.5575 |long=15.645556|label=[[Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.228889 |long=15.263889|label=[[Celje]]|position=right}} }} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Matej Mohorič]] ![[Primož Roglič]] |- |width=50|[[Slika:Matej Mohorič (Tour of Austria 2018).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:2021 AGR finish Primož Roglič1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''2 naslova''' |1 naslov |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvak |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=129|<small>{{efn|Leta 1991 v ([[Slovenske Konjice|Sl. Konjicah]]), je bila predvidena trasa dolga 183 km, a zaradi teme skrajšana za 1. krog (12.2 km)}}</small>2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|170,8 km &nbsp; | width=198|[[Sandi Šmerc]] <br><small>(KK Merx Celje)</small> | width=191|[[Aleš Pagon]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | width=171|[[Marko Polanc]] <br><small>({{ct|SAK|1991}})</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-G5GF2RJA/5/index.html#zoom=z|title=Sandi Šmerc (Merx) je prvak med člani|date=3. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref name="Slovenske Konjice 1991.2">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-HGGRHM02/7/index.html#zoom=z|title=Ekipni kronometer: Rog in dvakrat Krka|date=5. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|190 km &nbsp; | [[Valter Bonča]] <br><small>(KK Astra Veletrgovina)</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>(KK Celje)</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1992}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TXPJSO32/b3b340b3-3211-464f-84e2-30aa3b204d15/PDF|title=Tudi Ptujčanu medalja na državnem prvenstvu |date=18. junij 1992 |author=Milena Zupanič |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref name="Ptuj 1992>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y4ABF3XL/9/index.html#zoom=z|title=Prvi prvak je Valter Bonča|date=15. junij 1992|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150 km &nbsp; | [[Marko Velkavrh]] <br><small>({{ct|LGS|1993}})</small> | [[Bogdan Fink]] <br><small>({{ct|ADR|1993}})</small> | [[Jure Robič]] <br><small>({{ct|SAK|1993}})</small> | <ref name="Trzic 1993">{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_61_L.pdf|title=Kolesarji osvojili Tržič |date=10. avgust 1993 |author=Drago Papler |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-7UNEWUAC/9/index.html#zoom=z|title=Favoriti so se ušteli|date=9. avgust 1993|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|154 km &nbsp; | [[Martin Hvastija]] <br><small>({{ct|LGS|1994}})</small> | [[Brane Ugrenovič]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1994}})</small> | <ref>{{navedi novico |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_64_L.pdf|title=Sladka zmaga Hvastje, grenko slavje Mahoriča |date=16. avgust 1994 |author=V. [Vilma] Stanovnik |work=Gorenjski Glas |accessdate=}}</ref><br><ref name="Tržič 1994">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-4FAILGD3/10/index.html#zoom=z|title=Državno prvenstvo v kolesarstvu|date=16. avgust 1994|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|164 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1995}})</small> | [[Robert Pintarič]] <br><small>({{ct|LGS|1995}})</small> | [[Borut Rovšček]] <br><small>({{ct|SAK|1995}})</small> | <ref name="Ptuj 1995">{{navedi novico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYO3E1LL|title=Državno prvensto |date=24. avgust 1995 |author=Danilo Klanjšek |work=Tednik (Ptuj) |accessdate=}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-UEMP17B1/11/index.html#zoom=z|title=Kolesarski državni prvak 1995 je Gorazd Štangelj|date=21. avgust 1995|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|152 km &nbsp; | [[Bogdan Ravbar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Sandi Papež]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|ADR|1996}})</small> | <ref name="Lenart 1996">{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-77T5W95Z/15/index.html#zoom=z|title=DP v znamenju osamljenih jezdecev?|date=22. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-G7CQ0DOQ/13/index.html#zoom=z|title=Zmagoslavje B. Ravbarja|date=24. junij 1996|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 1997 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Nova Gorica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|163,6 km &nbsp; | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|LGS|1997}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1997}})</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1997}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-9MXV5HLC/7/index.html#zoom=z|title=Bo Hvastja ogrel svoj stroj?|date=28. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-U6BIUA57/11/index.html#zoom=z|title=Sviben: Hvala ekipiǃ|date=30. junij 1997|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|5. julij 1998 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|ADR|1998}})</small> | [[Sandi Šmerc]] <br><small>({{ct|SAK|1998}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-K8I9RNWF/14/index.html#zoom=z|title=Sašo Sviben na DP številka 1|date=4. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref><br><ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-F6PLIBEP/11/index.html#zoom=z|title=Kranjec državni prvak|date=6. julij 1998|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 1999 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|157,3 km &nbsp; | [[Tadej Križnar]] <br><small>({{ct|SAK|1999}})</small> | [[Igor Kranjec]] <br><small>([[Perutnina Ptuj Radenska Rog]])</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|GST|1999}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S45SFI4W/61d1406d-00d1-444f-8c2e-3f189879dca3/PDF|title=Premočna zmaga Kelnerja (stran 21)|date=1. julij 1999|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|V [[Gabrje, Novo mesto|Gabrjah]] (2000), je bil zmagovalec [[Gorazd Štangelj|Štangelj]] kasneje diskvalificiran zaradi dopinga, novi pa je postal Hauptman}}</small>25. junij 2000 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|162 km &nbsp; | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|VIN|2000}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>([[Bosch Hausgeräte]])</small> | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|MDN|2000}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-44DIBOVU/15d836de-9382-4f5b-89f5-ec317350f4e9/PDF|title=Dvojna zmaga Blejcev (stran 21)|date=27. junij 2000|work=Gorenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2001 &nbsp; | [[Stari trg ob Kolpi]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Martin Derganc]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | [[Branko Filip]] <br><small>({{ct|PER|2001}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3XVEZ72G/eb37ed4c-4b68-492b-a543-ad66887ef8bb/PDF|title=Slavje Derganca in tovarišev (stran 16)|date=5. julij 2001|work=[[Dolenjski list]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2002 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Boris Premužič]] <br><small>([[Kolesarski klub Perutnina Ptuj|Perutnina Ptuj–KRKA–Telekom]])</small> | [[Sašo Sviben]] <br><small>({{ct|NUR|2002}})</small> | [[Gregor Zajc]] <br><small>(BK Kamen)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M1ENXK8Z/c374fdee-42c3-4203-ad2f-aa9e6ddd59b5/PDF|title=Koga moti KK Perutnina Ptuj? (stran 25)|date=4. julij 2002|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2003 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|FAS|2003}})</small> | [[Valter Bonča]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | [[Boštjan Mervar]] <br><small>({{ct|PER|2003}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MU4VZPFU/41832c0b-290c-4b94-bced-c203a11f067b/PDF|title=Vsi naenkrat (stran 25)|date=3. julij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2004 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Cerkvenjak.png|15px]] [[Cerkvenjak]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|140 km &nbsp; | [[Uroš Murn]] <br><small>({{ct|PHO|2004}})</small> | [[Boris Premužič]] <br><small>({{ct|SAK|2004}})</small> | [[Andrej Hauptman]] <br><small>({{ct|UAD|2004}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TDVWGISI/7b7f4089-a136-4e18-9268-5f7ce3a60ff4/PDF|title=Legionarja pobrala naslov (stran 24)|date=1. julij 2004|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2005 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|180 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2005}})</small> | [[Boštjan Rezman]] <br><small>({{ct|SAK|2005}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HQZV7MCK/88dcd5e4-e5e4-474c-9ade-7ac40fed7e9a/PDF|title=Mitja Mahorič prvič zmagal na Ptuju (stran 7 & 8)|date=28. junij 2005|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2006 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|141 km &nbsp; | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|PER|2006}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2006}})</small> | [[Uroš Silar]] <br><small>(Swiag Pro Cycling Team)</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SNMQA8EE/5b5958a9-e9d4-406f-bc5d-f17b4cadea91/PDF|title=Golčer tokrat premagal Noseta (stran 7)|date=27. junij 2006|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|1. julij 2007 &nbsp; | [[Polhov Gradec]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|127,4 km &nbsp; | [[Tadej Valjavec]] <br><small>({{ct|UAD|2007}})</small> | [[Tomaž Nose]] <br><small>({{ct|ADR|2007}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|LGS|2007}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4THXMFA/689dd09c-51e3-4569-8710-47f21dc4d8ee/PDF|title=Na Touru bo v majici državnega prvaka|date=3. julij 2007|work=Gorenjski glas}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2008 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|173 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|UNI|2008}})</small> | [[Matej Stare]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2008}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/bozic-presenetljivi-drzavni-prvak.html|title=Božič presenetljivi državni prvak|date=29. junij 2008|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Leta 2009 je bil absolutni zmagovalec po času Blaž Jarc (U23), [[Mitja Mahorič]] pa je zmagal v kategoriji Elite.}}</small>28. junij 2009 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178 km &nbsp; | [[Mitja Mahorič]] <br><small>({{ct|LGS|2009}})</small> | [[Jure Kocjan]] <br><small>({{ct|CMO|2009}})</small> | [[Janez Brajkovič]] <br><small>({{ct|AST|2009}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2009">{{navedi novico|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/foto-jarc-absolutni-prvak-mahoric-najboljsi-v-kategoriji-elite.html?ar=|title=VIDEO & FOTO: Jarc absolutni prvak, Mahorič najboljši v kategoriji elite|date=28. junij 2009|work=[[24ur.com]]}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mahoric-na-jarca-se-nisem-oziral/206374|title=Mahorič: Na Jarca se nisem oziral|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=28. junij 2009}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|27. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|177 km &nbsp; | [[Gorazd Štangelj]] <br><small>({{ct|AST|2010}})</small> | [[Matej Gnezda]] <br><small>({{ct|ADR|2010}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|SAK|2010}})</small> | <ref name="Ptuj 2010">{{navedi novico|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1PGXT21L/b19794ae-db86-43ef-9733-8256148aefc2/PDF|title=Štangelj prvak, Marin odličen četrti (stran 11)|date=29. junij 2010|work=Štajerski tednik}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|160 km &nbsp; | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|UAD|2011}})</small> | [[Blaž Furdi]] <br><small>({{ct|ADR|2011}})</small> | [[Gregor Gazvoda]] <br><small>({{ct|PER|2011}})</small> | <ref name="Kromberk 2011">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/bole-na-tour-v-majici-drzavnega-prvaka/260627|title=Bole na Tour v majici državnega prvaka|date=25. junij 2011|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|166 km &nbsp; | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2012}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2012}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2012}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2012">{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/bozic-v-mirni-peci-do-naslova-drzavnega-prvaka.html|title=Božič v Mirni Peči do naslova državnega prvaka |date=24. junij 2012|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|143 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|LGS|2013}})</small> | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2013}})</small> | [[Jure Golčer]] <br><small>({{ct|Tirol|2013}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://old.delo.si/sport/drugi-sporti/pibernik-v-gabrju-do-dveh-naslov-prvaka.html|title=Pibernik v Gabrju do dveh naslov prvaka|date=23. junij 2013|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|165 km &nbsp; | [[Matej Mugerli]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|GIA|2014}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2014}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,3 km &nbsp; | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|UAD|2015}})</small> | [[Kristjan Fajt]] <br><small>({{ct|ADR|2015}})</small> | [[Borut Božič]] <br><small>({{ct|AST|2015}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/pibernik-drugic-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/368553|title=Pibernik drugič državni prvak v cestni dirki|date=28. junij 2015|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|168 km &nbsp; | [[Jan Tratnik]] <br><small>({{ct|CTN|2016}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2016a}})</small> | [[David Per]] <br><small>({{ct|ADR|2016}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|date=26. junij 2016|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|145,5 km &nbsp; | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2017}})</small> | [[Grega Bole]] <br><small>({{ct|TBV|2017}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|UAD|2017}})</small> | <ref>{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/mezgec-na-klancih-trpel-v-sprintu-pa-prvic-postal-drzavni-prvak/425983|title=Mezgec na klancih trpel, v šprintu pa prvič postal državni prvak|date=25. junij 2017|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref><br><ref name="Kranj 2017">{{navedi novico|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/luka-mezgec-in-polona-batagelj-drzavna-kolesarska-prvaka-444024|title=Luka Mezgec in Polona Batagelj državna kolesarska prvaka|date=25. junij 2017|work=[[Siol]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|178,5 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | [[Luka Pibernik]] <br><small>({{ct|TBV|2018}})</small> | <ref name="Mirna Pec 2018">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mohoric-drzavni-prvak-popolno-zmagoslavje-bahrain-meride/458951|title=Mohorič državni prvak - popolno zmagoslavje Bahrain Meride|date=24. junij 2018|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|149,8 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{ct|TBV|2019}})</small> | [[Gašper Katrašnik]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | [[Marko Kump]] <br><small>({{ct|ADR|2019}})</small> | <ref name="Radovljica 2019">{{navedi novico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-presenetljivi-drzavni-prvak-v-cestni-dirki/493356|title=Novak presenetljivi državni prvak v cestni dirki|date=30. junij 2019|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|146 km &nbsp; | [[Primož Roglič]] <br><small>({{ct|TJV|2020}})</small> | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2020}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2020}})</small> | <ref name="Cerklje 2020">{{navedi novico|url=https://savus.si/roglic-drzavni-prvak/|title=Roglič državni prvak|date=22. junij 2020|work=savus.si}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|172 km &nbsp; | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2021}})</small> | [[Jan Polanc]] <br><small>({{ct|UAD|2021}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2021}})</small> | <ref name="Koper 2021">{{Navedi splet|title=Matej Mohorič državni prvak: Ponosen sem, da bom to majico nosil na Touru|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper-555096|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|167 km &nbsp; | [[Kristijan Koren]] <br><small>({{ct|ADR|2022}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{ct|TBV|2022}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2022}})</small> | <ref name ="2022 Maribor">{{navedi splet |website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veteran-koren-s-samostojnim-pobegom-do-drzavnega-naslova/632291 |title=Veteran Koren s samostojnim pobegom do državnega naslova Eugenija Bujak ubranila naslov |date=26. junij 2022}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|156 km &nbsp; | [[Tadej Pogačar]] <br><small>({{ct|UAD|2023}})</small> | [[Luka Mezgec]] <br><small>({{ct|BEX men|2023}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{ct|TBV|2023}})</small> | <ref name ="2023 Radovljica"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|150,5 km &nbsp; | [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] <br><small>({{UCI team code|UAE|2024}})</small> | [[Gal Glivar]] <br><small>({{UCI team code|UAZ|2024}})</small> | [[Matej Mohorič]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2024}})</small> | <ref name ="2024 Trebnje">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/novak-prvak-po-napadu-na-najtezjem-vzponu-dva-naslova-urski-zigart/712720 |title=Novak prvak po napadu na najtežjem vzponu, dva naslova Urški Žigart|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=22. junij 2024}}</ref><br><ref name ="2024 Trebnje 2">{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/cestna-dirka-novak-zigart-1-637449 |title=Domen Novak nasledil Pogačarja, prvi naslov za Urško Žigart 9|website=[[siol]]|date=22. junij 2024}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|180,8 km &nbsp; | [[Jakob Omrzel]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | [[Jaka Marolt]] <br><small>({{UCI team code|SAK|2025}})</small> | [[Matevž Govekar]] <br><small>({{UCI team code|TBV|2025}})</small> | <ref name="2025 Celje">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | |} {{seznam opomb}} === Ženske === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Polona Batagelj]] ![[Eugenia Bujak]] |- |width=50|[[Slika:Polona Batagelj - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=50|[[Slika:Eugenia Bujak - 2018 UEC European Road Cycling Championships (Women's road race).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |'''9 naslovov''' |3 naslovi |} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Datum |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Kraj |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Dolžina |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvakinja |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|2. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|3. mesto |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"| |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=134|2. avgust 1991 &nbsp; | width=140|[[File:Slovenske Konjice grb.gif|15px]] [[Slovenske Konjice|Sl. Konjice]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|61 km &nbsp; | width=155|[[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=220|[[Melita Podgornik]] <br><small>(KK Soča)</small> | width=185|[[Branka Debeljak]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Slovenske Konjice 1991"/><br><ref name="Sl. Konjice 91">{{navedi splet|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-WV1X78NQ/8/index.html#zoom=z|title=Zelo pomembna prireditev. Bodo prvaki ubranili naslove|date=2. avgust 1991|work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|13. junij 1992 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|76 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(KK Janez Peternel)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(KK Soča)</small> | <ref name="Ptuj 1992"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|8. avgust 1993 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|37,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Trzic 1993"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|14. avgust 1994 &nbsp; | [[Tržič]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|30,8 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | <ref name="Tržič 1994"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|<small>{{efn|Na [[Ptuj]]u (1995) je [[Vida Uršič]] sicer končala kot druga, a so jo diskalicirali. Posledično sta [[Marjeta Sajevec]] (3.) in [[Brank]] (4.), obe napredovali za eno mesto.}}</small>20. avgust 1995 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0|70,5 km &nbsp; | [[Minka Logonder]] <br><small>(Proloco Scott)</small> | [[Marjeta Sajevec]] <br><small>(KD Krka)</small> | [[Brank]] <br><small>(Astra)</small> | <ref name="Ptuj 1995"/><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-52A5QW3S/a32858bc-8175-4867-bd8d-f7e9360f0ad0/PDF|title=Štangelj končno tudi cestni prvak|date=24. avgust 1995|work=Dolenjski list}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 1996 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Lenart.png|15px]] [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|57 km &nbsp; | [[Vida Uršič]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Marija Trobec]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | [[Minka Logonder]] <br><small>(Stop Team Jezersko)</small> | <ref>{{navedi splet|title=Popolno zmagoslavje Krke (page 19)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5NWXFMY/3b0fd9fe-ddeb-4c1c-ada4-2aaccd05327e/PDF|website=Štajerski tednik|date=27. junij 1996}}</ref><br><ref name="Lenart 1996"/> |- | align=right bgcolor=#DCDCDC style=color:#767676|1997 – 2008 &nbsp; | colspan=6 align=center style=color:#767676|''DP za ženske v cestni dirki ni bilo organizirano'' |- ! scope="row" style="text-align:right;" width=122|28. junij 2009 &nbsp; | width=140| [[Mirna Peč]] | width=72 align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Sigrid Corneo]] <br><small>(Menikini – Selle Italia)</small> || [[Blaža Klemenčič]]<br><small>(Felt International MTB Team)</small> || [[Polona Batagelj]]<br><small>(Pedale Castellano)</small> | <ref name="Mirna Pec 2009"/><br><ref>{{navedi splet|title=Blaž Jarc, novi Indurain, zažgal Mirno Peč|url=https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|website=dolenjskilist.net|accessdate=28. junij 2009|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513175250/https://www.dolenjskilist.si/2009/06/28/16589/sport/ostalo/?cookieu=ok|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2010 &nbsp; | [[File:CoA of Ptuj.svg|15px]] [[Ptuj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|60 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Sigrid Corneo]]<br><small>(Top Girls Fassa Bortolo)</small> || [[Ajda Opeka]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Ptuj 2010"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2010|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2010|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509215037/http://rutartjasa.blog.siol.net/2010/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2011 &nbsp; | [[File:COA-Nova Gorica.svg|15px]] [[Kromberk]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|64 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Živa Verbič]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Kromberk 2011"/><br><ref>{{navedi splet|title=Tjaša Rutar blog 2011|url=http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|website=blog.siol.net|accessdate=28. junij 2011|archive-date=2022-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220509210543/http://rutartjasa.blog.siol.net/2011/06/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2012 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> || [[Petra Zrimšek]]<br><small>(BePink)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Klub Polet Garmin)</small> | <ref name="Mirna Pec 2012"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki 2012 results (stran 4)|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|website=kolesarska-zveza.si|accessdate=24. junij 2012|archive-date=2022-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809083649/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2012_Rezultati/Cestno_DP_MIRNA_PEC/DP_MIRNA_PEC_-_REZULTATI.pdf|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2013 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(E.Leclerc - Klub Polet)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2013 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2013_-_Rezultati/INFOSTRADA_Slovenian_road_Championship_2013.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Polona Batagelj osvojila naslov državne prvakinje|url=https://www.ajdovscina.si/novice/2013062515393889/|website=ajdovscina.si|accessdate=25. junij 2013}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2014 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|66 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Gabrje 2014 - Ženske Elite|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2014-rezultati/dpgabrje2014rezultati-vsi.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/mugerli-na-drzavnem-prvenstvu-pred-mezgecem/340620|title=Mugerli na državnem prvenstvu pred Mezgecem|date=29. junij 2014|work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2015 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|71,4 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|title=Državno cestno prvenstvo Slovenije, Mirna Peč 2015 - Članice / WE|accessdate=2019-09-23|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923173240/http://www.kolesarska-zveza.si/files/02_ock/tekmovalne_discipline/cestne_dirke/2015-Rezultati/Mirna-pec2015-DP-rezultati-ZE-SM-SM-ke-MM.pdf|url-status=dead}}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Odločilna je bila motivacija|url=https://www.dnevnik.si/1042716019|website=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=1. julij 2015|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220513131446/https://www.dnevnik.si/1042716019|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2016 &nbsp; | [[Ihan]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|70 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref>{{navedi splet|url=http://kolesarska-zveza.si/wp-content/uploads/2016/08/REZULTATI-2016-Dr%C5%BEavno-prvenstvo-v-cestni-vo%C5%BEnji-Dom%C5%BEale.pdf|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji Domžale 2016 - Članice (WE)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><br><ref>{{navedi splet|title=Tratnik tudi z nekaj sreče do majice državnega prvaka|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/jan-tratnik-v-ihanu-do-drzavnega-naslova-420630|website=[[Siol]]|date=26. junij 2016}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2017 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Kranj.png|15px]] [[Kranj]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|65,2 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Bizkaia–Durango)</small> || [[Katja Jeretina]]<br><small>(Adria Mobil)</small> | <ref name="Kranj 2017"/><br><ref>{{navedi splet|title=V nedeljo v Kranju za naslove najboljših v državi|url=http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|website=kklub-sava.si|date=21. junij 2017|accessdate=2022-05-11|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818164315/http://kklub-sava.si/v-nedeljo-v-kranju-za-naslove-najboljsih-v-drzavi/|url-status=dead}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|24. junij 2018 &nbsp; | [[Mirna Peč]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,1 km &nbsp; | [[Polona Batagelj]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Health Mate–Cyclelive Team)</small> | <ref name="Mirna Pec 2018"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2018 (stran 5)|url=https://prijavim.se/uploads/2391_result.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|30. junij 2019 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|85,6 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(BTC City Ljubljana)</small> | <ref name="Radovljica 2019"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2019|url=https://prijavim.se/uploads/razpisi/3311_5d034c84295b4invitation.pdf?tms=1652032672058|website=prijavim.se|date=30. junij 2019}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|21. junij 2020 &nbsp; | [[File:Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png|15px]] [[Cerklje na Gorenjskem|Cerklje]]–[[Ambrož pod Krvavcem|Ambrož]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|68 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Lviv Cycling Team]])</small> || [[Urška Žigart]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana]])</small> | <ref name="Cerklje 2020"/><br><ref>{{navedi splet|title=Državno prvenstvo v cestni vožnji 2020ː spored|url=https://prijavim.se/uploads/files/5edf3490f3734_DP_2020_tehnicna_navodilaKZS.pdf|website=prijavim.se|accessdate=21. junij 2020}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|20. junij 2021 &nbsp; | [[File:Coa Koper.grb.svg|15px]] [[Koper]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|103 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(Alé BTC Ljubljana)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> | <ref name="Koper 2021"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|26. junij 2022 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Maribor (2020).svg|15px]] [[Maribor]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|100 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> || [[Špela Kern]]<br><small>(Massi–Tactic)</small> || [[Urša Pintar]]<br><small>(UAE Team ADQ)</small> | <ref name ="2022 Maribor"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|25. junij 2023 &nbsp; | [[Radovljica]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|97,5 km &nbsp; | [[Urša Pintar]]<br><small>(BTC City Ljubljana Scott)</small> | [[Urška Žigart]]<br><small>(Team Jayco–AlUla)</small> | [[Špela Kern]]<br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2023 Radovljica">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-po-prvi-drzavni-naslov-na-cesti-mohoric-po-tretjega/672984|title=Simultanka Pogačarja (ob pomoči Mezgeca) za prvi naslov državnega prvaka|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=25. junij 2023}}</ref> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|23. junij 2024 &nbsp; | [[File:Grb Občine Trebnje.jpg|15px]] [[Trebnje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|107,5 km &nbsp; | [[Urška Žigart]] <br><small>(Liv AlUla Jayco)</small> | [[Urša Pintar]] <br><small>(BTC City Ljubljana Zhiraf Ambedo)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name ="2024 Trebnje"/><br><ref name ="2024 Trebnje 2"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|29. junij 2025 &nbsp; | [[File:Coat of arms of Celje.svg|15px]] [[Celje]] | align=right bgcolor=#EDEAE0|113 km &nbsp; | [[Eugenia Bujak]]<br><small>(Cofidis)</small> | [[Nika Bobnar]] <br><small>(NEXETIS)</small> | [[Špela Kern]] <br><small>(Cofidis)</small> | <ref name="2025 Celje"/> |- ! scope="row" style="text-align:right;"|28. junij 2026 &nbsp; | [[File:COA-Novo mesto.gif|15px]] [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] | width=65 align=right bgcolor=#EDEAE0| &nbsp; | | | | |} {{seznam opomb}} == Poglej tudi == * [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas]] == Sklici in opombe == {{Sklici|50em}} == Viri == *{{Navedi splet|title=Kolesarstvo|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-19|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Srečno na državnem prvenstvu|url=https://tourofslovenia.si/sl/novica/38/srecno-na-drzavnem-prvenstvu-1|website=tourofslovenia.si|accessdate=2021-06-19}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Državna prvenstva Slovenije|Cestna dirka]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]] 4klgvcv8kxw058sdvzrsft0j8ccfbf7 0 467597 6676132 6257100 2026-05-15T16:12:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676132 wikitext text/x-wiki [[File:CSCL Rotterdam in Aqaba, Jordan.jpg|thumb|Ladja ''CSCL Rotterdam'' v pristanišču Akaba]] [[File:Z Aqaba port JO 1.JPG|thumb| Aqaba Port Beacon v Jordaniji]] '''Pristanišče [[Akaba]]''' je edino pristanišče v [[Jordanija|Jordaniji]] in je v lasti Aqaba Development Corporation (ADC). Ima 12 terminalov, ki jih upravlja pet operaterjev: Aqaba Company for port management and operation ; Aqaba Container Terminal; Industrial Port Company; phosphate Company; National Electricity power Company in pilotaža, ki jo upravlja, ki jo upravlja pristaniško podjetje Marine Services Aqaba. == Zgodovina == Akaba je bila glavno pristanišče že od [[železna doba|železne dobe]]. Biblija se sklicuje na območje v {{bibl|1 Kr 9,26}}: »V Ecjón Geberju, ki je pri Elátu na obrežju Trstičnega morja v edómski deželi, je kralj [[Salomon]] napravil ladjevje", v katerem se Eloth sklicuje na pristanišče na razlogi Akabe. (Ezion-Geber (klasično hebrejsko: עֶצְיֹן גֶּבֶר, Etzyon Gever, tudi Asiongaber) je bilo mesto Idumea, svetopisemsko morsko pristanišče na severni skrajni strani zaliva Akabe, na območju sodobne Akabe in Eilata.<ref>Catholic Encyclopedia, [http://www.newadvent.org/cathen/01792a.htm Asiongaber], accessed 7 November 2017</ref>) Posebno pomembno je bilo pristanišče Akaba, potem ko so Osmani zgradili [[Hedžaška železnica|Hedžaško železnico]], ki pristanišče povezuje z [[Damask]]om in [[Medina|Medino]]. Danes gospodarstvo Akabe večinoma temelji na pristaniškem sektorju. Pred kratkim je konzorcij podjetij v [[Abu Dabi]]ju, imenovan ''Al Maabar'', dobil ponudbo za premestitev in upravljanje pristanišča Akaba za 30 let in razširitev obstoječega trajektnega terminala, ki sprejme približno 1,3 milijona potnikov in tisoč tovornjakov in avtomobilov, ki prihajajo z obale v Egiptu.<ref name="Aqaba Ports Corporation">{{navedi splet |url = http://www.aqabaports.com.jo/En/Default.aspx |title = Aqaba Ports Corporation |accessdate = 11 April 2013 |archive-date = 2012-04-28 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120428185606/http://www.aqabaports.com.jo/En/Default.aspx |url-status = dead }}</ref> == Prestavitev == Leta 2006 je bilo pristanišče zaradi globljega vodostaja preseljeno iz središča mesta na jug. Predvidena je bila tudi druga selitev; pristanišče bi postavili blizu najjužnejšega dela province v bližini meje s Saudovo Arabijo. <ref name="arcadis">{{navedi splet |url = http://www.arcadis.com/press/ARCADIS_manages_new_port_for_Aqaba.aspx |title = ARCADIS manages new port for Aqaba |publisher = ARCADIS |date = 21 March 2013 |accessdate = 14 July 2013 |archive-date = 2014-10-30 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141030100447/http://www.arcadis.com/press/ARCADIS_manages_new_port_for_Aqaba.aspx |url-status = dead }}</ref> Njegova zmogljivost bo presegla zmogljivost sedanjega pristanišča. Projekt je bil zaključen do leta 2014. == Kontejnerski terminal == [[File:Aqaba container terminal.png|thumb|Konteinerski terminal, lega {{Coord|29.28|N|34.58|E}}]] V pristanišču je kontejnerski terminal Akaba, edino kontejnersko pristanišče v Jordaniji in po količini zabojnikov drug najbolj obremenjen objekt na Rdečem morju. To je logistično središče in pomemben del jordanskega gospodarstva.<ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal's CEO Jeppe Jensen harboring ambitions |url = http://www.venturemagazine.me/2016/03/acts-jeppe-jensen-harboring-ambitions |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2017-07-31 |archive-url = https://web.archive.org/web/20170731153026/http://www.venturemagazine.me/2016/03/acts-jeppe-jensen-harboring-ambitions/ |url-status = dead }}</ref> Je glavni prehod za jordanski trg in ključno tranzitno mesto za prevoz tovora med državami v regiji. Terminal je skupno podjetje med Aqaba Development Corporation in APM Terminals v skladu s 25-letnim sporazumom med gradnjo in upravljanjem prenosa, ki je bil podpisan leta 2006 <ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal Logistics of the Levant |url = http://www.supplychaindigital.com/Aqaba-Container-Terminal-ACT/profiles/140/Logistics-of-the-Levant |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2016-09-13 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160913200929/http://www.supplychaindigital.com/Aqaba-Container-Terminal-ACT/profiles/140/Logistics-of-the-Levant |url-status = dead }}</ref><ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal a public private partnership model |url = http://container-mag.com/2014/05/06/apmts-act-a-public-private-partnership-model |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2019-10-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191018161747/https://container-mag.com/2014/05/06/apmts-act-a-public-private-partnership-model/ |url-status = dead }}</ref>. Projekt širitve terminalov, ki je bil zaključen oktobra 2013, je na obstoječi pomol prispeval 460 metrov, da bi ustvaril skupno dolžino nabrežja en kilometer, s čimer je povečal letno zmogljivost pretovora na 1,3 milijona TEU. Razširitveni program, ki se je začel leta 2009, je vključeval dobavo dveh novih žerjavov med ladjo in obalo z dosegom 22 zabojnikov in štirih žerjavih z žerjavom.<ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal Celebrates 2012 advancements |url = http://www.hoistmagazine.com/news/aqaba-container-terminal-celebrates-2012-advancements-010213 }}</ref><ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal completes first phase of berth expansion |url = http://worldmaritimenews.com/archives/78687/jordan-aqaba-container-terminal-completes-first-phase-of-berth-expansion |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2019-10-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191018161817/https://worldmaritimenews.com/archives/78687/jordan-aqaba-container-terminal-completes-first-phase-of-berth-expansion/ |url-status = dead }}</ref><ref>{{cite journal |title = Aqaba Container Terminal Expansion is officially opened |url = http://container-mag.com/2013/11/08/aqabas-container-terminal-expansion-is-officially-opened |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2019-10-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191018161758/https://container-mag.com/2013/11/08/aqabas-container-terminal-expansion-is-officially-opened/ |url-status = dead }}</ref> Leta 2004 je razvojna korporacija Aqaba v imenu organa za posebno gospodarsko cono Aqaba (ASEZA) pridobila upravljanje in vzdeževanje terminala. Leta 2006 je bil podpisan 25-letni sporazum o skupnem razvoju. V skladu s to pogodbo je APM Terminals Jordan odgovoren za vzdrževanje, upravljanje in trženje terminala. <ref>{{cite journal |title = Aqaba's port complex undergoing redevelopment and expansion |url = https://www.oxfordbusinessgroup.com/analysis/aqaba-expands-seaport-remains-main-destination-port-jordan-and-its-neighbours-0 |access-date = 2019-10-18 |archive-date = 2019-10-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20191018161739/https://www.oxfordbusinessgroup.com/analysis/aqaba-expands-seaport-remains-main-destination-port-jordan-and-its-neighbours-0 |url-status = dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Akaba]] [[Kategorija:Pristanišča v Aziji|Akaba]] lol6zjcnh0j2hvx66g9r2qce91hayar 0 471609 6676097 6268727 2026-05-15T13:37:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676097 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name= Pont de Pierre |image= 151 - Le Pont de Pierre - Bordeaux.jpg |caption= |official_name= |carries= |crosses=[[Garona]] |locale=[[Bordeaux]], [[Francija]] |maint= |id= |design=zidan [[ločni most]] |material = kamen, opeka |mainspan= |length=487 m |width=19 m |clearance= |below= |height= |traffic= |begin = 1810 |open=30. april 1822 |closed= |toll= |architect = |builder= Didier <small>en 1810</small>, <br />Charles-Chrétien-Constant Vauvilliers <small>entre 1811 et 1812</small>, <br /> Claude Deschamps in Jean-Baptiste Basilide Billaudel |map_cue= |map_image= |map_text= |map_width= |coordinates= {{coord|44|50|18|N|0|33|46|E|region:FR_type:landmark|display=inline,title}} | extra = {{designation list |designation2 = Monument Historique |designation2_offname = Pont de pierre |designation2_date = 2002 |designation2_number = |designation2_free1value = }} }} [[Image:Bordeaux Pont de Pierre.jpg|thumb|250px|left|Pont de pierre]] [[Image:Frankreich_2007.10.25_112329.jpg|thumb|250px|Tramvaj prečka ''Pont de pierre'']] '''Pont de pierre''' ali 'Kamniti most' je [[most]] v [[Bordeaux]]u (departma Gironde v [[Francija|Franciji]]), ki povezuje levi breg reke [[Garona|Garone]] (''cours Victor Hugo'') z desnim bregom ''qutier de la Bastide (Avenue Thiers)''. Most se je začel graditi leta 1810 pod Napoleonovo vladavino. Zelo težka gradnja zaradi močnih tokov je bila izvedena v letih 1819 do 1821.<ref>[http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?id=s0002830 Pont de Pierre (1822)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927082345/http://fr.structurae.de/structures/data/index.cfm?id=s0002830 |date=2011-09-27 }}, auf Structurae.</ref> Glavna inženirja sta bila Claude Deschamps in njegov zet Jean-Baptiste Billaudel. == Zgodovina == [[File:Bordeaux - Transport de l'A380 sous le pont de pierre - 3.jpg|thumb|250px|Prevoz delov Airbusa]] Takšen most so načrtovali že v 18. stoletju. Leta 1808 je Napoleon hotel zgraditi lesen most, da bi se njegova vojska lahko hitreje premaknila proti Španiji. Vendar so se lokalni uradniki že od samega začetka zavzeli za trajnejšo rešitev. 26. junija 1810 je cesarski ukaz odredil gradnjo lesene konstrukcije. Leta 1811 je gradbeni inženir Claude Deschamps prišel v Bordeaux in predlagal spremenjeno, bolj stabilno konstrukcijo mostu. Ta projekt je bil realiziran leta 1812. Vendar so bile težave ogromne. Poplava Garone med 22. do 26. decembrom 1813 je povzročila hudo škodo temeljem. Leta 1814 so padec Napoleona in finančni razlogi ustavili dela. Pobuda za nadaljevanje gradnje je prišla od skupine bogatih državljanov Bordeauxa. Bogat podjetnik Balguerie-Stuttenberg je leta 1816 ustanovil združenje lastnikov ladij in trgovcev, ki je za gradnjo mostu ponudilo zbrati dva milijona frankov, vendar z zahtevo, da se dovoli pobiranje cestnine za 99 let. Vlada je to ponudbo sprejela leta 1818, a je določila tri leta za dokončanje. 18. aprila 1818 je bila pod Balguerie-Stuttenberg ustanovljena ''Compagnie du pont de Bordeaux'', od leta 1819 do 1821 pa je bil most zgrajen. Po britanskem modelu so za podvodna dela uporabili potapljaški zvon. Okoli 1860 in 1952 do 1954 je bil most razširjen. Cestnina je bila ukinjena leta 1863. 17 mostnih lokov naj bi ustrezalo 17 črkam imena Napoléon Bonaparte. Na straneh je so beli medaljoni v čast cesarju. Prav tako nosi grb mesta (tri prepletene polmesece). Dokler leta 1965 ni bil zgrajen Pont Saint-Jean, je bil Pont de Pierre edini cestni most čez Garono v Bordeauxu. Železniški most Passerelle Eiffel je iz 1850-ih. Most in plima Garone sta pomembni točki v ''Itinéraire à Grand Gabarit'', logističnem razporedu prevoza delov za proizvodnjo Airbusa A380.<ref name="fi_20030520_production">{{navedi novice | title = Towards Toulouse | publisher=Flight International | date = 20 May 2003 | url = http://www.flightglobal.com/Articles/2003/05/20/165712/Towards+Toulouse.html | accessdate = 18 September 2006 }}</ref><ref name="aw200905">{{navedi novice | title = Convoi Exceptionnel | work = Airliner World | date = May 2009 | publisher = Key Publishing Limited}}</ref><ref name=moral>Morales, Jesus. [http://www.akl.tu-darmstadt.de/media/arbeitskreis_luftverkehr/downloads_6/kolloquien/13kolloquium/05druckvorlage_morales.pdf "The A380 Transport Project and Logistics – Assessment of alternatives"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131017005137/http://www.akl.tu-darmstadt.de/media/arbeitskreis_luftverkehr/downloads_6/kolloquien/13kolloquium/05druckvorlage_morales.pdf |date=2013-10-17 }} p45 ''Airbus'', 18 January 2006. Retrieved 15 April 2012.</ref> == Poštna znamka == 26. aprila 2004 je bil v Bordeauxu izdan turistični žig za 0,50 EUR. [5] Prikazuje most in tramvaj, ki je bil odprt 21. decembra 2003. V nasprotju s tisto, kar kaže žig, tramvaj pelje po mostu in ne na drugem mostu ob njem. Oblikovanje je delo Clauda Andréotta, ki ga je za tisk intaglio graviral Claude Jumelet. Znamka je bila umaknjena iz prodaje 12. novembra 2004. Od leta 2016 so zaradi stanja most trajno zaprli za promet, razen za pešce, kolesarje, tramvaj in vozila za nujne primere. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Pont de Pierre, Bordeaux}} [[Kategorija:Mostovi v Franciji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1822]] [[Kategorija: Bordeaux]] neel5hr0sqof7i6r8ifw4yaeea7glni 0 475435 6676091 6415033 2026-05-15T13:21:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |conventional_long_name=Vlada republike Poljske v izgnanstvu |native_name=''Rząd Rzeczypospolitej Polskiej na uchodźstwie'' |common_name=Poljska vlada v izgnanstvu |image_flag=Flag of Poland (1928–1980).svg |image_coat=Coat of arms of the Polish Government in exile (1956–1990).svg |symbol_type=[[Coat of arms of Poland|Coat of Arms<br>(1956-1990)]] |national_motto= |national_anthem="[[Mazurek Dąbrowskiego]]"<br />({{Lang-sl|"Poljska še ni izgubljena"}})<br />[[File:Mazurek Dabrowskiego.ogg|center]] |image_map= |capital=[[Varšava]] (''de jure'')<br />'''Prestolnica v izgnanstvu'''<br />[[Pariz]]<br /><small>(1939&ndash;1940)</small><br />[[Angers]]<br/><small>(1940)</small><br />[[London]]<br /><small>(1940&ndash;1990)</small> |currency= |official_languages=poljščina}} '''Poljska vlada v izgnanstvu''', uradno znana kot '''Vlada Republike Poljske v izgnanstvu''' ({{Jezik-pl|Rząd Rzeczypospolitej Polskiej na uchodźstwie}}), je bila vlada v izgnanstvu na [[Poljska|Poljskem]], ki je nastala po [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939 in poznejši okupaciji Poljske s strani [[Tretji rajh|Nemčije]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], s čimer se je končala [[druga poljska republika]]. Kljub temu, da so Poljsko okupirale sovražne sile, je imela vlada v izgnanstvu velik vpliv na Poljskem med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] preko aparata [[ Poljska podzemna država |Poljske podzemne države]] in njene vojaške roke, [[ Armija Krajowa |Armije Krajowe]] (domovinska armada). V tujini so se pod vodstvom vlade v izgnanstvu poljske vojaške enote, ki so se izognile okupaciji, borile pod svojimi poveljniki kot del [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniških]] sil v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu. Po vojni, ko je poljsko ozemlje prišlo pod nadzor [[Ljudska republika Poljska|Ljudske republike Poljske]], sovjetske satelitske države, je vlada v izgnanstvu ostala, čeprav v glavnem nepriznana in brez dejanske moči. Šele po koncu komunistične vladavine na Poljskem je vlada v izgnanstvu decembra 1990 formalno prenesla svoje odgovornosti na novo vlado Tretje poljske republike . V letih 1939 in 1940 je imela vlada v izgnanstvu sedež v [[Francoska Tretja republika|Franciji]], najprej v [[Pariz|Parizu]] in nato v [[Angers|Angersu]]. Vlada se je leta 1940 po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] preselila v [[London]] in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] ostala do njenega razpada leta 1990. == Zgodovina == === Ustanovitev === 17. septembra 1939 je predsednik Poljske republike Ignacy Mościcki, ki je bil takrat v majhnem mestu Kuty (danes [[Ukrajina]])<ref name="Coutouvidis0">John Coutouvidis, Jamie Reynolds. ''Poland 1939-1947'' {{ISBN|0-7185-1211-1}} Page 20</ref> blizu južne poljske meje, izdal razglas o svojem načrtu za prenos oblasti in imenovanju [[Władysław Raczkiewicz|Władysława Raczkiewicza]], maršal senata, za njegovega naslednika.<ref name="Raczynski0">Count Edward Raczynski. ''In Allied London''. Weidenfeld and Nicolson 1962 Page 39</ref><ref name="Jedrzejewicz0">Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). ''Poland in the British Parliament 1939-1945''. Volume I, 1946. Pages 317-318</ref> To je bilo storjeno v skladu s 24. členom Ustave Republike Poljske, sprejete aprila 1935.<ref name="Garlinski0">Jozef Garlinski. ''Poland in the Second World War'', {{ISBN|0-333-39258-2}} Pages 48-49</ref> Člen 24 določa: "V primeru vojne se mandat predsednika podaljša do treh mesecev po sklenitvi miru; predsednik republike nato s posebnim aktom, objavljenim v Uradnem listu, imenuje njegovega naslednika, če je urad zapustil pred sklenitvijo miru. Če predsednikov naslednik prevzame funkcijo, mu mandat poteče konec treh mesecev po sklenitvi miru."<ref name="Jedrzejewicz0">Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). ''Poland in the British Parliament 1939-1945''. Volume I, 1946. Pages 317-318</ref> Mościcki je odstopil šele 29. ali 30.<ref name="Garlinski0">Jozef Garlinski. ''Poland in the Second World War'', {{ISBN|0-333-39258-2}} Pages 48-49</ref><ref name="Jedrzejewicz0">Jozef Pilsudski, Waclaw Jedrzejewicz (Editor). ''Poland in the British Parliament 1939-1945''. Volume I, 1946. Pages 317-318</ref><ref name="Coutouvidis1">Coutouvidis and Reynolds, Page 26</ref> septembra 1939. Raczkiewicz, ki je že bil v Parizu, je na poljskem veleposlaništvu takoj zaprisegel svojo ustavno prisego in postal predsednik Republike Poljske. Raczkiewicz je nato za premierja imenoval generala [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysława Sikorskega]].<ref name="Sword0">Keith Sword (Editor). ''Sikorski: Soldier and Statesman'' {{ISBN|0-901149-33-0}}</ref> Potem ko je [[Eduard Śmigly-Rydz|Edward Rydz-Śmigły]] odstopil, je Raczkiewicz imenoval Sikorskega za vrhovnega poveljnika Poljske vojske.<ref name="Garlinski3">Garlinski, Page 49</ref> Večina poljske mornarice je pobegnila v Britanijo<ref name="Garlinski1">Garlinski, Pages 17-18</ref> več deset tisoč poljskih vojakov in letalcev pa je pobegnilo skozi [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Romunija|Romunijo]] ali čez [[Baltsko morje|Baltsko morje,]] da bi nadaljevalo boj v Franciji.<ref name="Garlinski4">Garlinski, Pages 55-56</ref> Pozneje so mnogi Poljaki sodelovali v zavezniških operacijah: na [[Norveška|Norveškem]] (Narvik<ref name="Battlefronts">Bogusław Brodecki; Zbigniew Wawer; Tadeusz Kondracki; Janusz Błaszczyk. ''Polacy na frontach II wojny światowej'' (''The Poles on the Battlefronts of the Second World War'') Warsaw: Bellona. 2005. Page 29</ref>), v Franciji [[Bitka za Francijo|leta 1940]] in 1944, v [[Bitka za Britanijo|bitki za Britanijo]], v [[Bitka za Atlantik|bitki za Atlantik]], v Severni Afriki (zlasti [[Tobruk]]<ref>Brodecki et al, Page 37</ref>), Italija (zlasti v [[Bitka za Monte Cassino|Cassinu]] in [[Ancona|Anconi]]), v [[Arnhem|Arnhemu]], [[Wilhelmshavenu]] in drugod. V skladu s sporazumom Sikorski-Mayski iz julija 1941 so bili poljski vojaki, ki jih je [[Sovjetska zveza]] leta 1939 zaprla, izpuščeni v poljsko Andersovo vojsko, namenjeno boju proti nacistični Nemčiji v ZSSR, namesto tega pa so jih preko [[Iran|Irana]] premestili k ameriškim in britanskim silam. Poljska [[1. poljska armada (ZSSR)|Berlingova vojska]], formirana v ZSSR leta 1944, je tam ostala in se borila pod sovjetskim poveljstvom. === Čas druge svetovne vojne === [[Slika:Wladyslaw_Sikorski_2.jpg|levo|sličica|185x185_pik| [[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysław Sikorski]], prvi premier poljske vlade v izgnanstvu. ]] Poljska vlada v izgnanstvu je imela sedež najprej v Parizu, nato pa v Angersu v Franciji,<ref name="Garlinski5">Jozef Garlinski ''Poland in the Second World War'', {{ISBN|0-333-39258-2}} Page 81</ref> kjer je Władysław Raczkiewicz živel v Château de Pignerolle blizu Angersa od 2. decembra 1939 do junija 1940.<ref name="PdlSGM">{{Navedi splet|url=http://docplayer.fr/9303523-Pignerolle-dans-la-seconde-guerre-mondiale.html|title=Pignerolle dans la Seconde Guerre mondiale|accessdate=2020-03-19|archive-date=2020-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200206140006/https://docplayer.fr/9303523-Pignerolle-dans-la-seconde-guerre-mondiale.html|url-status=dead}}</ref> Vlada se je po pobegu iz Francije preselila v London, kjer so jo priznale vse zavezniške vlade. Politično je šlo za koalicijo Poljske kmečke stranke, Poljske socialistične stranke, Delavske stranke in Nacionalne stranke, čeprav so se te stranke v vojnih okoliščinah ohranile le v močno omejenem obsegu. [[Slika:The_Mass_Extermination_of_Jews_in_German_Occupied.pdf|sličica| "Množično iztrebljanje Judov na Poljskem pod nemško okupacijo", ki ga je poljska vlada v izgnanstvu naslovila na zaveznike, iz leta 1942 ]] Ko je Nemčija leta 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], je poljska vlada v izgnanstvu vzpostavila diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo proti "hitlerizmu", a tudi zato, da bi pomagala Poljakom, ki jih je preganjala [[NKVD]].<ref name="Mikolajczyk0">Stanislaw Mikolajczyk ''The Pattern of Soviet Domination'' Sampson Low, Marston & Co 1948 Page 17</ref><ref name="Roszkowski0">Wojciech Roszkowski ''The Shadow of Yalta'' {{ISBN|83-60142-00-9}} Page 27</ref> 12. avgusta 1941 je Kremelj podpisal enkratno amnestijo<ref name="TP">{{Navedi knjigo|title=The Polish Deportees of World War&nbsp;II: Recollections of Removal to the Soviet Union and Dispersal Throughout the World|chapter=Amnesty|last=Tadeusz Piotrowski|url=https://books.google.com/books?id=9Kefzi0_vwIC&q=%22Wisia+Reginella%22|pages=93–94, 102|publisher=McFarland|year=2004|isbn=978-0786455362}}</ref> ki je zaobjemala na tisoče poljskih vojakov, ki jih je Rdeča armada na vzhodu Poljske leta 1939 ujela, vključno s številnimi poljskimi civilnimi ujetniki in deportiranci, ujetimi v Sibirijo.<ref name="Mikolajczyk1">{{Navedi knjigo|last=[[Stanisław Mikołajczyk]]|url=https://books.google.com/?id=GXFpAAAAMAAJ&q=Anders+Army|title=The Pattern of Soviet Domination|publisher=Sampson Low, Marston & Co|year=1948|pages=19, 26|oclc=247048466}}</ref> Amnestija je Poljakom omogočila, da ustvarijo osem vojaških divizij, znanih kot Anderska vojska. Evakuirali so jih v [[Iran]] in na [[Srednji vzhod|Bližnji vzhod]], kjer so jih obupno potrebovali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanci]], na katere je močno pritiskal [[Erwin Rommel|Rommelov]] [[Nemški afriški korpus|afriški korpus]]. Te poljske enote so bile osnova za II. poljski korpus, ki ga je vodil general [[Władysław Anders]], ki se je skupaj z drugimi, prej ustanovljenimi poljskimi enotami, bojeval skupaj z zavezniki. Med vojno, zlasti od leta 1942, je poljska vlada v izgnanstvu zaveznikom predložila nekaj najzgodnejših in najtočnejših poročil o iztrebljanju evropskih Judov, ki se je pravkar dogajalo.<ref name="Engel 2014">Engel (2014)</ref><ref>Note of the Foreign Minister Edward Raczynski "The mass extermination of Jews in German occupied Poland, Note addressed to the Governments of the United Nations on December 10th 1942", also published (30 December 1942) by the Polish Foreign Ministry as a public document with the aim to reach the public opinions of the Free World. See: http://www.projectinposterum.org/docs/mass_extermination.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727185912/http://www.projectinposterum.org/docs/mass_extermination.htm |date=2011-07-27 }}</ref><ref>Martin Gilbert, Auschwitz and the Allies, 1981 (Pimlico edition, p.101) "On december 10, the Polish Ambassador in London, Edward Raczynski sent Eden an extremely detailed twenty-one point summary of all the most recent information regarding the killing of Jews in Poland; confirmation, he wrote, "that the German authorities aim with systematic deliberation at the total extermination of the Jewish population of Poland" as well as of the "many thousands of Jews" whom the Germans had deported to Poland from western and Central Europe, and from the German Reich itself."</ref> Preko svojih predstavnikov, kot sta bila zunanji minister grof Edward Raczyński in kurir poljskega podzemeljskega gibanja Jan Karski, je vlada v izgnanstvu pozvala k ukrepanju in ustavitvi holokavsta, a brez uspeha. Zapis zunanjega ministra grofa Raczynskega, ki ga je 10. decembra 1942 poslal vladam Združenih narodov, je bila prva uradna obsodba katerekoli vlade o množičnih pobojih in nacističnem cilju popolnega iztrebljenja judovskega prebivalstva. To je bil tudi prvi uradni dokument, ki je izpostavil trpljenje evropskih Judov kot Judov in ne le kot državljanov njihovih izvornih držav.<ref>Krzysztof Kania, Edward Raczynski, 1891-1993, Dyplomata i Polityk (Edward Raczynski, 1891-1993, Diplomat and Politician), Wydawnictwo Neriton, Warszawa, 2014, p. 232</ref> Zapis z dne 10. decembra 1942 in prizadevanja poljske vlade so vzpodbudile deklaracijo zavezniških narodov z dne 17. decembra 1942. Aprila 1943 so Nemci oznanili, da so v [[Katinski pokol|Katinskem gozdu]], blizu [[Smolensk|Smolenska]] v [[Rusija|Rusiji]], odkrili masovno grobišče 10.000 poljskih oficirjev<ref name="Zawodny0">J.K.Zawodny ''Death in the Forest'' {{ISBN|0-87052-563-8}} Page 15</ref><ref name="Fitzgibbon0">Louis Fitzgibbon ''Katyn Massacre'' {{ISBN|0-552-10455-8}} Page 126</ref> (nemška raziskava je kasneje naštela 4,443 trupel<ref name="Zawodny1">J.K.Zawodny ''Death in the Forest'' {{ISBN|0-87052-563-8}} Page 24</ref>) ki so jih Sovjeti leta 1939 ujeli in kasneje pobili. Sovjetska vlada je trdila, da so si Nemci odkritje izmislili. Vlade Zavezniških držav so, zaradi diplomatskih razlogov, uradno sprejele sovjetsko razlago; razen Poljske vlade v izgnanstvu, ki tega ni sprejela. Stalin je zato prekinil odnose s Poljsko vlado v izgnanstvu. Ker je bilo jasno, da bodo Poljsko osvobodila Sovjetska zveza in ne zahodni Zavezniki, je imelo to kljubovanje za Poljsko usodne posledice. V nesrečnem naključju je bil Sikorski, ki velja za najsposobnejšega poljskega voditelja v izgnanstvu, ubit v letalski nesreči pri [[Gibraltar|Gibraltarju]] julija 1943.<ref name="Coutouvidis2">John Coutouvidis & Jamie Reynolds ''Poland 1939-1947'' {{ISBN|0-7185-1211-1}} Page 88</ref> Na čelu Poljske vlade v izgnanstvu ga je nasledil Stanisław Mikołajczyk. V letih 1943 in 1944 so zavezniški voditelji, zlasti [[Winston Churchill]], poskušali obnoviti pogovore med Stalinom in Poljsko vlado v izgnanstvu. Toda ta prizadevanja so propadla zaradi več razlogov. Eden je bil [[katinski pokol]] ( in drugi pokoli pri mestih [[Tver|Kalinin]] in [[Harkov]]). Drugi so bile povojne meje na Poljskem. Stalin je vztrajal, da morajo ozemlja, ki so jih leta 1939 anektirali Sovjeti, na katerih so živeli poleg [[Ukrajina|ukrajinskega]] in [[Belorusija|beloruskega]] prebivalstva milijoni [[Poljaki|Poljakov]],<ref name="Trela-Mazur">{{Navedi knjigo|last=[[Elżbieta Trela-Mazur]]|title=Sowietyzacja oświaty w Małopolsce Wschodniej pod radziecką okupacją 1939–1941|work=Sovietization of education in eastern Lesser Poland during the Soviet occupation 1939–1941|year=1997|editor-last=Włodzimierz Bonusiak|pages=294–|url=https://books.google.com/?id=wGq1AAAAIAAJ&q=ponad+38%25|publisher=Wyższa Szkoła Pedagogiczna im. Jana Kochanowskiego|location=Kielce|isbn=978-8371331008|quote=Of the 13.5 million civilians living in [[Polish areas annexed by the Soviet Union]] according to the last official Polish census, the population was over 38% Poles (5.1 million), 37% Ukrainians (4.7 million), 14.5% Belarusians, 8.4% Jews, 0.9% Russians and 0.6% Germans.}} Also in: ''Wrocławskie Studia Wschodnie'', Wrocław, 1997.</ref> ostati v sovjetskih rokah in da bi Poljski v zameno podelili zemljišča, ki bi jih odvzeli Nemčiji. Mikołajczyk pa ni želel sprejeti kompromisa glede suverenosti Poljske nad njenimi predvojnimi vzhodnimi ozemlji. Tretja stvar je bilo vztrajanje Mikołajczyka, da Stalin ne sme postaviti komunistične vlade v povojni Poljski. V nasprotju s tem je [[Tomasz Arciszewski]], ki je nasledil Mikołajczyka na mestu predsednika vlade, leta 1944 sporočil, da Poljska ne želi anektirati [[Vroclav|Vroclava]] ali [[Szczecin|Ščečina]], največ kar? želena? [[Vzhodna Prusija]] očistila svojih nemških prebivalcev. <ref>{{Navedi knjigo|title=Orderly and Humane. The Expulsion of the Germans after the Second World War|year=2012|url=https://archive.org/details/orderlyhumaneexp0000doug|last=R. M. Douglas|publisher=Yale University Press|pages=[https://archive.org/details/orderlyhumaneexp0000doug/page/n101 86]}}</ref> === Čas po drugi svetovni vojni === [[Slika:Standard_of_the_President_of_the_Polish_Government_in_exile_(1956–1990).svg|desno|sličica|230x230_pik| Prapor predsednika v izgnanstvu. ]] Mikołajczyk in njegovi kolegi v Poljski vladi v izgnanstvu so vztrajali pri poljski vzhodni meji iz pred leta 1939 (po kateri bi obdržali svojo Kresy regijo na vzhodu) kot osnovi za bodočo poljsko-sovjetsko mejo.<ref name="Coutouvidis3">John Coutouvidis & Jamie Reynolds ''Poland 1939-1947'' {{ISBN|0-7185-1211-1}} Pages 103-104</ref> Vendar je bilo to stališče, ki se ga v praksi ni dalo zagovarjati - Stalin je to celotno območje okupiral. Ker Poljska vlada v izgnanstvu ni sprejela predlagane nove poljske meje, so bili Zavezniki, zlasti Churchilla, razjarjeni. Posledično so bili Zavezniki manj naklonjeni nasprotovanju Stalinu v zvezi s strukturo povojne poljske vlade. Na koncu je vlada v izgnanstvu izgubila pri obeh vprašanjih: Stalin je anektiral vzhodna ozemlja in je lahko postavil Začasno vlado Republike Poljske, ki je bila pod nadzorom komunistov, kot legitimno oblast na Poljskem. Poljska pa je ohranila status neodvisne države, kljub nasprotovanju nekaterih vplivnih komunistov, na primer Wande Wasilewske, ki so hoteli, da bi Poljska postala sovjetska republika. Novembra 1944 je Mikołajczyk, kljub svojemu nezaupanju do Sovjetov, odstopil<ref name="Coutouvidis4">John Coutouvidis & Jamie Reynolds ''Poland 1939-1947'' {{ISBN|0-7185-1211-1}} Page 107</ref> da se je lahko vrnil na Poljsko in prevzel funkcijo v Začasni vladi narodne enotnosti, novi vladi, ustanovljeni pod okriljem sovjetskih okupacijskih oblasti, ki je obsegala večji del stare Začasne vlade Republike Poljske. Številni poljski izgnanci so tej ustanovitvi nasprotovali, saj so verjeli, da je ta vlada zgolj fasada za vzpostavitev komunistične vladavine na Poljskem. Pozneje, leta 1947, se je to stališče izkazalo za resnično, ko je demokratični blok, v katerem so prevladovali komunisti, zmagal na zrežiranih volitvah. Ta demokratični blok je dobil več kot 80 odstotkov glasov, rezultat pa je bil dosežen z obsežno goljufijo. Opozicija je zase trdila, da oni zagotovo zmagali (s kar 80 odstotki glasov, po nekaterih ocenah), če bi bile volitve poštene. Mikołajczyk bi verjetno postal predsednik vlade, če bi bile volitve resnično svobodne. Novembra je bil na srečanju s šlezijsko družbo Mikołajczyk obveščen, da ga bodo aretirali skupaj s svojim svetovalcem [[Pawel Zaleski|Pawlom Zaleskijem]]. Nalog je bil že podpisan. Takoj so pobegnili. Mikołajczyk se je napotil proti severu, Paweł pa je pobegnil proti jugu. Z nevarnega območja so Pawla odpeljali v vozu s slamo. Pri pobegu mu je pomagal njegov brat Jan Zaleski iz Bojka. Paweł je čakal nekaj dni z Mikołajem in njegovim tastom, Ariesom iz Kamionka v Korfantówu pri Głuchołazyju, preden je bil organiziran prevoz. Potem je Pawel čez Češko odšel proti zahodu, Mikołajczyka pa so odpeljali z ladjo iz Ščečina. To je bilo njuno zadnje bivanje na Poljskem. Medtem je Poljska vlada v izgnanstvu še vedno obstajala, vendar so Francija 29. junija 1945, nato pa [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]] 5. julija 1945 umaknile svoje priznanje te vlade. Poljske oborožene sile v izgnanstvu so bile leta 1945 razpuščene, večina njihovih pripadnikov pa se ni mogla varno vrniti na komunistično Poljsko, zato so se naselili v drugih državah. Londonski Poljaki so morali izprazniti poljsko veleposlaništvo v Portland Place-u; ostalo jim je le predsednikovo zasebno prebivališče na Eaton Place-u št. 43. Vlada v izgnanstvu je postala v veliki meri simbol stalnega upora proti tuji okupaciji Poljske, obenem pa je obdržala nekaj pomembnih arhivov predvojne Poljske. [[Irska|Republika Irska]], [[Francova diktatura|Španija pod Francovo diktaturo]] in [[Vatikan]] (do leta 1979) so bile zadnje države, ki so priznavale Poljsko vlado v izgnanstvu, čeprav je Vatikan - prek državnega sekretarja [[Domenico Tardini|Domenica Tardinija]] - leta 1959 odvzel diplomatske privilegije odposlancem poljske predvojne vlade.<ref>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,868988,00.html Phantoms in Rome] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130827160335/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,868988,00.html |date=2013-08-27 }}, ''[[TIME]]'', 19 January 1959</ref> Leta 1954 so politične razlike pripeljale do razkola v vrstah vlade v izgnanstvu. Ena skupina, ki je trdila, da predstavlja 80% od 500.000 protikomunističnih Poljakov, pregnanih po vojni, je nasprotovala nadaljevanju mandata predsednika [[Avgust Zaleski|Avgusta Zaleskija]], ko mu je potekel sedemletni mandat. Ta skupina je julija 1954 ustanovila Svet nacionalne narodne enotnosti in sestavila Svet treh, ki naj bi opravljal naloge vodje države, sestavljali pa so ga [[Tomasz Arciszewski]], general [[Władysław Anders]] in [[Edward Raczyński]]. Šele po Zaleskijevi smrti leta 1972 sta se obe frakciji ponovno združili. Nekateri podporniki vlade v izgnanstvu so se na koncu vrnili na Poljsko, na primer premier Hugon Hanke leta 1955 in njegov predhodnik Stanisław Mackiewicz leta 1956. Vlada v Varšavi, ki so jo postavili Sovjeti, se je zavzemala za vrnitev izgnancev in obljubljala dostojno in dostojanstveno zaposlitev v komunistični poljski administraciji ter odpuščanje preteklih prestopkov. Kljub tem neuspehom je vlada v izgnanstvu še naprej obstajala. Ko se je sovjetski vpliv na Poljsko leta 1989 končal, je v Londonu še vedno obstajal predsednik in kabinet z osmimi člani, ki so se sestajali vsaka dva tedna, imeli pa so podporo približno 150.000 poljskih veteranov in njihovih potomcev, ki so živeli v Veliki Britaniji, od tega 35.000 v Londonu. Decembra 1990, ko je [[Lech Wałęsa]] postal prvi nekomunistični predsednik Poljske po vojni, je prejel simbole Poljske republike (predsedniški prapor, predsedniške in državne pečate, predsedniške lente in izvirno besedilo Ustave iz leta 1935) od zadnjega predsednika vlade v izgnanstvu Ryszarda Kaczorowskega. Leta 1992 so bile na Poljskem uradno priznane vojaške medalje in druga odlikovanja, ki jih je podelila vlada v izgnanstvu. == Vlada in politika == {| class="wikitable" |+ Predsednik ! Ime !! Rojen !! Umrl !! Začel mandat !! Končal mandat !! Stranka |- | [[Slika:Raczkiewicz W.jpg|sličica]] [[Władysław Raczkiewicz]]||1885||1947||30.september 1939||6.junij 1947|| Neodvisen (politik) || |- |[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-11032, August Zaleski.jpg|sličica]][[August Zaleski]] (Ima daleč najdaljši mandat od vseh predsednikov, deloma zaradi sporov znotraj diaspore in vlado. Več kot 15 let je bil oblikovan celo organ kolektivnega predsedstva treh, ki bi nadomestil predsednika ob samem vladajočem predsedniku)||1883||1972|| 9.junij 1947||8. april 1972||Neodvisen (politik)|| |- |[[Slika:StanislawOstrowski.jpg|sličica]] [[Stanisław Ostrowski]]||1892||1982||9.april 1972||24.marec 1979||Poljska socialistična stranka|| |- |[[Slika:Edward Raczynski.jpg|sličica]][[Edward Bernard Raczyński]]||1891||1993||8.april 1979||8. april 1986||Neodvisen (politik)|| |- |[[Slika:Kazimierz Sabbat.jpg|sličica]][[Kazimierz Sabbat]]||1913||1989||8.april 1986||19.julij 1989||Neodvisen (politik)|| |- |[[Slika:Ryszard Kaczorowski 2008 edit.jpg|sličica]][[Ryszard Kaczorowski]] (Od njega je oblast prevzel [[Lech Wałęsa]] ob njegovi inavguraciji. Umrl 10. april 2010 v letalski nesreči v Smolensku leta 2010.)||1919||2010||19.julij 1989||22.december 1990||Neodvisen (politik)|| |} === Premierji === {{Legenda|#CF3535|Poljska socialistična stranka}}{{Legenda|#007FFF|Delavska stranka}}{{Legenda|#00CD00|Poljska ljudska stranka}}{{Legenda|red|Poljska liga za neodvisnost}}{{Legenda|white|Neodvisni}} {| class="wikitable" style="border: 1px #aaa solid; font-size: 95%; text-align:center;" ! Lp ! width="60px" | Portret ! width="220px" | Ime ! width="120px" | Začetek mandata ! width="120px" | Konec mandata |- | style="background: #ffffff;" | 1. |[[File:Wladyslaw_Sikorski_2.jpg|74x74_pik]] | align="left" | '''[[Władysław Eugeniusz Sikorski|Władysław Sikorski]]''' <br /><br /> ''(2. mandat)'' | 30. september 1939 <br /><br /> 20. julij 1940 | 18. julij 1940 <br /><br /> 4. julij 1943 |- | style="background: #00CD00;" | 2 |[[File:Mikolajczyk.jpg|84x84_pik]] | align="left" | '''Stanisław Mikołajczyk''' | 14. julij 1943 | 24. november 1944 |- | style="background: #CF3535;" | 3. |[[File:Tomasz_Arciszewski,_foto_z_1906_r..jpg|91x91_pik]] | align="left" | '''Tomasz Arciszewski''' | 29. november 1944 | 2. julij 1947 |- | style="background: #ffffff;" | 4. |[[File:Tadeusz_Bor_Komorowski.jpg|75x75_pik]] | align="left" | '''[[Tadeusz Bór-Komorowski]]''' | 2. julij 1947 | 10. februar 1949 |- | style="background: #ffffff;" | 5. |[[File:Tadeusz_Tomaszewski,_członek_Trybunału_Stanu.JPG|77x77_pik]] | align="left" | '''Tadeusz Tomaszewski''' | 7. april 1949 | 25. september 1950 |- | style="background: #ffffff;" | 6. |[[File:Roman_Odzierzyński.JPG|91x91_pik]] | align="left" | '''[[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]]''' | 25. december 1950 | 8. december 1953 |- | style="background: #ff0000;" | 7. |[[File:Mikołaj_Dolanowski_nac.jpg|87x87_pik]] | align="left" | '''Jerzy Hryniewski''' | 18. januar 1954 | 13. maj 1954 |- | style="background: #ffffff;" | 8. |[[File:Stanisław Cat-Mackiewicz.jpg|80x80_pik]] | align="left" | '''Stanisław Cat-Mackiewicz''' | 8. junij 1954 | 21. junij 1955 |- | style="background: #007FFF;" | 9. |[[File:Herb_Polski.svg|71x71_pik]] | align="left" | '''Hugon Hanke''' | 8. avgust 1955 | 10. september 1955 |- | style="background: #CF3535;" | 10. |[[File:Antoni_Pająk_1.JPG|83x83_pik]] | align="left" | '''Antoni Pająk''' | 10. september 1955 | 14. junij 1965 |- | style="background: #ffffff;" | 11. |[[File:Herb_Rzeczypospolitej_Polskiej_(1956_-_1990).png|78x78_pik]] | align="left" | '''Aleksander Zawisza''' | 25. junij 1965 | 9. junij 1970 |- | style="background: #007FFF;" | 12. |[[File:Herb_Rzeczypospolitej_Polskiej_(1956_-_1990).png|78x78_pik]] | align="left" | '''Zygmunt Muchniewski''' | 20. julij 1970 | 13. julij 1972 |- | style="background: #CF3535;" | 13. |[[File:Alfred_Urbański_Prime_Minister_of_Poland_in_Exile_1972-1976.jpg|81x81_pik]] | align="left" | '''Alfred Urbański''' | 18. julij 1972 | 15. julij 1976 |- | style="background: #ffffff;" | 14. |[[File:Kazimierz Sabbat.jpg|76x76_pik]] | align="left" | '''Kazimierz Sabbat''' | 5. avgust 1976 | 8. april 1986 |- | style="background: ##ffffff;" | 15. |[[File:1986_Szczepanik_EF_3_old.jpg|73x73_pik]] | align="left" | '''Edward Szczepanik''' | 8. april 1986 | 22. december 1990 |} == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|last=Engel|first=David|title=In the Shadow of Auschwitz: The Polish Government-in-exile and the Jews, 1939-1942|publisher=UNC Press Books|location=|year=2014|isbn=9781469619576|language=en}} <bdi> {{Navedi knjigo|last=Engel|first=David|title=In the Shadow of Auschwitz: The Polish Government-in-exile and the Jews, 1939-1942|publisher=UNC Press Books|location=|year=2014|isbn=9781469619576|language=en}} </bdi> {{Navedi knjigo|last=Engel|first=David|title=In the Shadow of Auschwitz: The Polish Government-in-exile and the Jews, 1939-1942|publisher=UNC Press Books|location=|year=2014|isbn=9781469619576|language=en}} * Cienciala, Anna M. "Zunanja politika poljske vlade v izgnanstvu, 1939–1945: politične in vojaške realnosti nasproti poljski psihološki resničnosti" v: John S. Micgiel in Piotr S. Wandycz eds., ''Razmišljanja o poljski zunanji politiki ,'' New York: 2005. na [http://kuscholarworks.ku.edu/dspace/bitstream/1808/9393/3/Cienciala_PolishGovernment-in-Exile_1939-1945.pdf spletu] * Davies, Norman. ''Božje igrišče: Zgodovina Poljske, Vol. 2: 1795 do danes'' (2005) * Kochanski, Halik. ''Orel odvezan: Poljska in Poljaki v drugi svetovni vojni'' (2012) [https://www.amazon.com/Eagle-Unbowed-Poland-Poles-Second/dp/0674068149/ odlomek in iskanje besedila] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20040709080724/http://www.republika.pl/unpack/1/dok01a.html Izjava poljske vlade v izgnanstvu po smrti generala Sikorskega (1943)] * [http://www.angelfire.com/realm/StStanislas/Publications.html Publikacije o poljski vladi (v izgnanstvu) 1939-1990] * [http://www.sossi.org/exile/poland.htm Znamke poljske vlade v izgnanstvu] * [http://www.kprm.gov.pl/en/prime_minister/history/ Spletna stran poljskega urada: premierji druge Republike Poljske v izgnanstvu] * [http://www.sww.w.szu.pl/ Poljska spletna stran o drugi svetovni vojni o Poljski vladi v izgnanstvu] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1939]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1990]] [[Kategorija:Vlade v izgnanstvu]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna na Poljskem]] {{normativna kontrola}} czg8y4de33mqkvndg5c1q32hucjqu86 0 476166 6676299 6638511 2026-05-16T06:12:04Z Wikimaster slo 259962 /* Slovenski motokrosisti */ dodani opisi supermoto, pitbike, supercross 6676299 wikitext text/x-wiki [[Slika:CrossBild Jonas Edberg Hökensås.jpg|250px|thumb|desno]] '''Motokros''' je [[Motociklizem|motociklistični šport]], pri katerem skupinsko tekmovanje z motornimi kolesi poteka po urejeni in zavarovani progi z naravnimi ovirami, predvsem ovinki in grbinami. ==Etimologija== Poimenovanje je kombinacija [[Angleščina|angleških]] izrazov motorcycle ([[motocikel]]) in Cross Country (vožnja po terenu). ===Motocikli in obvezna zaščitna oprema=== [[Slika:Bonne lecture sur la moto .jpg|250px|sličica|levo]] Motokros motocikli so posebej zasnovani za ta namen: imajo posebej oblikovane pnevmatike, nimajo luči, smernikov, stojala itd. Kot športna oprema niso namenjena vožnji v javnem [[Cestni promet|cestnem prometu]] in v naravnem okolju, temveč '''samo treningu in tekmovanjem'''. Poleg čelad in zaščitnih očal tekmovalci v motokrosu nosijo rokavice, plastični oklep za prsni koš in hrbet, ščitnike za kolena, ramena in mednožje. ==Tekmovanja== [[AMZS|Avto-moto zveze Slovenije]] je nacionalna športna zveza za [[motošport]] in [[karting]], katere društva organizirajo tudi posamezna tekmovanja za državno prvenstvo v motokrosu. V Sloveniji tekmovanja potekajo na dirkališčih v [[Radizel|Radizelu]] ter [[Škedenj, Slovenske Konjice|Škednju]]. ==Posebne zvrsti== ===Freestyle=== [[Slika:Freestyle Motocross 1.jpg|150px|thumb|desno|Freestyle skoki]] '''Freestyle ''' (FMX) se je razvil iz motokrosa. Prvotno so poleg tekmovanj v motokrosu potekala tekmovanja za zabavo gledalcev, na katerih so se vozniki trudili izvesti čim lepši ali čim bolj drzen skok. Kmalu so se vozniki začeli osredotočati le na skoke, ki so postali neodvisna motokrosistična disciplina. Tekmovalci v nekaj sekundah med vzletom in pristankom izvajajo zelo drzne manevre v zraku, ki jih sodniki ocenijo. Zmaga tekmovalec z največjim številom zbranih točk. ===Supercross=== '''Supercross''' je motociklistična disciplina, ki izvira iz motokrosa, vendar poteka na krajših, tehnično zahtevnejših progah z umetnimi skoki, ritmičnimi sekcijami in ostrimi zavoji. Tekmovanja običajno potekajo v stadionih ali zaprtih arenah pred številnim občinstvom. Dirke so zelo dinamične in zahtevajo izjemno tehnično znanje, hitre reakcije, fizično pripravljenost ter natančen nadzor motocikla pri skokih in vožnji po zahtevnem terenu. Supercross je posebej priljubljen v Združenih državah Amerike, kjer predstavlja eno najbolj atraktivnih oblik motociklističnega športa. ===Supermoto=== [[Slika:Supermoto2012.jpg|150px|thumb|desno|Supermoto]] '''Supermoto''' je motociklistična disciplina, ki združuje elemente motokrosa, cestnih motociklov in dirkanja na asfaltu. Dirke potekajo na kombiniranih progah, ki vključujejo asfaltne in makadamske odseke ter tehnične zavoje in skoke. Motocikli za supermoto temeljijo na motokros ali enduro motociklih, prilagojenih za vožnjo po asfaltu z manjšimi platišči, cestnimi pnevmatikami in močnejšimi zavorami. Disciplina je znana po atraktivni vožnji, drsenju skozi zavoje ter visoki tehnični zahtevnosti. Supermoto je priljubljen tako med profesionalnimi dirkači kot rekreativnimi vozniki zaradi dinamičnosti, hitrosti in kombinacije različnih voznih tehnik. ===Pit bike=== [[Slika:Motorcross action 01.jpg|150px|thumb|desno|Pit bike]] '''Pitbike''' je manjši in lažji motocikel, prvotno namenjen vožnji v boksih (''pit area'') motociklističnih dirk, danes pa predstavlja samostojno športno in rekreativno disciplino. Zaradi kompaktne zasnove, nizke mase in okretnosti se uporablja za vožnjo na motokros progah, karting stezah ter različnih tehničnih poligonih. Pitbike motocikli imajo običajno štiritaktne motorje manjše prostornine in so priljubljeni zaradi dostopnosti, nižjih stroškov vzdrževanja ter primernosti tako za začetnike kot tudi izkušene voznike. Tekmovanja v pitbike disciplini vključujejo različne kategorije glede na prostornino motorja in starost voznikov. {{Kategorija v Zbirki|Motocross races in Slovenia}} ==Slovenski motokrosisti== * [[Sašo Kragelj]] * [[Tim Gajser]] * [[Matevž Irt]] * [[Rok Cajzek]] * [[Klemen Gerčar]] ==Glej tudi== * [[Motociklizem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Motociklistični športi]] tw2u5uaw92mmbybsqabdf7j6vt0iff2 6676300 6676299 2026-05-16T06:12:37Z Wikimaster slo 259962 6676300 wikitext text/x-wiki [[Slika:CrossBild Jonas Edberg Hökensås.jpg|250px|thumb|desno]] '''Motokros''' je [[Motociklizem|motociklistični šport]], pri katerem skupinsko tekmovanje z motornimi kolesi poteka po urejeni in zavarovani progi z naravnimi ovirami, predvsem ovinki in grbinami. ==Etimologija== Poimenovanje je kombinacija [[Angleščina|angleških]] izrazov motorcycle ([[motocikel]]) in Cross Country (vožnja po terenu). ===Motocikli in obvezna zaščitna oprema=== [[Slika:Bonne lecture sur la moto .jpg|250px|sličica|levo]] Motokros motocikli so posebej zasnovani za ta namen: imajo posebej oblikovane pnevmatike, nimajo luči, smernikov, stojala itd. Kot športna oprema niso namenjena vožnji v javnem [[Cestni promet|cestnem prometu]] in v naravnem okolju, temveč '''samo treningu in tekmovanjem'''. Poleg čelad in zaščitnih očal tekmovalci v motokrosu nosijo rokavice, plastični oklep za prsni koš in hrbet, ščitnike za kolena, ramena in mednožje. ==Tekmovanja== [[AMZS|Avto-moto zveze Slovenije]] je nacionalna športna zveza za [[motošport]] in [[karting]], katere društva organizirajo tudi posamezna tekmovanja za državno prvenstvo v motokrosu. V Sloveniji tekmovanja potekajo na dirkališčih v [[Radizel|Radizelu]] ter [[Škedenj, Slovenske Konjice|Škednju]]. ==Posebne zvrsti== ===Freestyle=== [[Slika:Freestyle Motocross 1.jpg|150px|thumb|desno|Freestyle skoki]] '''Freestyle ''' (FMX) se je razvil iz motokrosa. Prvotno so poleg tekmovanj v motokrosu potekala tekmovanja za zabavo gledalcev, na katerih so se vozniki trudili izvesti čim lepši ali čim bolj drzen skok. Kmalu so se vozniki začeli osredotočati le na skoke, ki so postali neodvisna motokrosistična disciplina. Tekmovalci v nekaj sekundah med vzletom in pristankom izvajajo zelo drzne manevre v zraku, ki jih sodniki ocenijo. Zmaga tekmovalec z največjim številom zbranih točk. ===Supercross=== '''Supercross''' je motociklistična disciplina, ki izvira iz motokrosa, vendar poteka na krajših, tehnično zahtevnejših progah z umetnimi skoki, ritmičnimi sekcijami in ostrimi zavoji. Tekmovanja običajno potekajo v stadionih ali zaprtih arenah pred številnim občinstvom. Dirke so zelo dinamične in zahtevajo izjemno tehnično znanje, hitre reakcije, fizično pripravljenost ter natančen nadzor motocikla pri skokih in vožnji po zahtevnem terenu. Supercross je posebej priljubljen v Združenih državah Amerike, kjer predstavlja eno najbolj atraktivnih oblik motociklističnega športa. ===Supermoto=== [[Slika:Supermoto2012.jpg|150px|thumb|desno|Supermoto]] '''Supermoto''' je motociklistična disciplina, ki združuje elemente motokrosa, cestnih motociklov in dirkanja na asfaltu. Dirke potekajo na kombiniranih progah, ki vključujejo asfaltne in makadamske odseke ter tehnične zavoje in skoke. Motocikli za supermoto temeljijo na motokros ali enduro motociklih, prilagojenih za vožnjo po asfaltu z manjšimi platišči, cestnimi pnevmatikami in močnejšimi zavorami. Disciplina je znana po atraktivni vožnji, drsenju skozi zavoje ter visoki tehnični zahtevnosti. Supermoto je priljubljen tako med profesionalnimi dirkači kot rekreativnimi vozniki zaradi dinamičnosti, hitrosti in kombinacije različnih voznih tehnik. ===Pit bike=== [[Slika:Motorcross action 01.jpg|150px|thumb|desno|Pit bike]] '''Pitbike''' je manjši in lažji motocikel, prvotno namenjen vožnji v boksih (''pit area'') motociklističnih dirk, danes pa predstavlja samostojno športno in rekreativno disciplino. Zaradi kompaktne zasnove, nizke mase in okretnosti se uporablja za vožnjo na motokros progah, karting stezah ter različnih tehničnih poligonih. Pitbike motocikli imajo običajno štiritaktne motorje manjše prostornine in so priljubljeni zaradi dostopnosti, nižjih stroškov vzdrževanja ter primernosti tako za začetnike kot tudi izkušene voznike. Tekmovanja v pitbike disciplini vključujejo različne kategorije glede na prostornino motorja in starost voznikov. {{Kategorija v Zbirki|Motocross races in Slovenia}} ==Slovenski motokrosisti== * [[Sašo Kragelj]] * [[Tim Gajser]] * [[Matevž Irt]] * [[Rok Cajzek]] * [[Klemen Gerčar]] ==Glej tudi== * [[Motociklizem]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Motociklistični športi]] 13wnzigjuwnrtjs5jmux0cdnmxxngit 0 477067 6676066 6413798 2026-05-15T12:38:48Z Gledalec 242658 pp 6676066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Britannic | image = | caption = | director = [[Brian Trenchard-Smith]] | producer = [[Paul Colichman]] | screenplay = [[Brian Trenchard-Smith]] | starring = [[Edward Atterton]]<br />[[Amanda Ryan]]<br />[[Jacqueline Bisset]]<br />[[John Rhys-Davies]]<br />[[Ben Daniels]]<br />[[Bruce Payne]] | studio = Flashpoint | distributor = E Star Films (Kitajska) [[Fox Family Channel & Regent Entertainment]] (tako, vsi mediji) | released = 10. januar 2000 (ZDA) | runtime = 93 minut | country = [[Združene države Amerike]] [[Združeno Kraljestvo]] | language = [[angleščina]], [[nemščina]] }} '''Britannic''' je ameriški vohunsko romantičen film iz leta 2000, ki ga je napisal in režiral [[Brian Trenchard-Smith]]. Film govori o izmišljeni zgodbi potopa bolniške ladje [[HMHS Britannic]] novembra 1916 pred grškim otokom Kea, kjer nemški vohun sabotira ladjo, ki je pluje pod britansko vojsko.<ref>{{cite news|title=Drop the Titanic; here's 'Britannic'|url=https://www.newspapers.com/article/the-fresno-bee-drop-the-titanic-heres/143944824/|access-date=23 March 2024|work=The Fresno Bee|date=6 January 2000|pages=31}}</ref> V glavnihih vlogah sta nastopila [[Edward Atterton]] in [[Amanda Ryan]], nastopili pa so tudi [[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]], [[Ben Daniels]], [[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] in [[Bruce Payne]]. Prvič je bil film premierno predvajan na kabelski mreži Fox Family, nato pa je bil predvajan v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] na Channel 4.<ref>{{cite web|last1=Hope|first1=Nicholas|title=Underwater Cameraman Credits|url=http://www.bubblevision.com/underwater-cameraman/credits.htm|website=bubblevision.com|access-date=22 November 2020}}</ref> Režiser Trenchard-Smith je dejal, da je bil film najboljši izmed treh filmov o katastrofah, ki jih je posnel tisto leto. Film je postal bolj priljubljen od filma [[The Omega Code 2.]]<ref name="daily">{{cite news|title=HOLLYWOOD SURVIVOR|first=Brian|last=Trenchard-Smith|date=11 August 2001|newspaper=Daily Telegraph}}</ref> == Vsebina == Iz [[Southampton|Southamptona]] leta 1916 [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja potopljene ladje [[RMS Titanic]]) izpluje kot bolniška ladja na katero se vkrca veliko zdravnic in nekaj potnikov. Med potniki se na ladjo vkrca Lady Lewis, ki z otroki potuje v [[Grčija|Grčijo]], kjer njen mož v Dardanelah dela, kot veleposlanik. Njeno potovanje spremlja njena gospodinja Vera Campbell, ki je prestrašena zaradi plovbe, saj je pred štirimi leti preživela potop Titanica v katerem je izgubila svojega moža, na krovu pa je tudi zaradi suma, da je na ladji vohun. O svoji misiji poroča kapitanu Barrettu, ki dvomi, da lahko ženska opravi tako misijo. Medtem se na Britannic vkrca tudi nemški vohun, ki se predstavlja kot ladijski kaplan, Kaplan Reynolds, ki pozneje odkrije, da ladja na skrivaj prevaža veliko količino nevarnega orožja in streliva namenjenega v [[Kairo]], čeprav je kapitan Barrett dejal, da je puške na krovu nastavil tudi z namenom, da bi zaščitil ladjo. Po vojaških pravilih Reynolds meni, da je prevažanje tako nevarnega streliva in orožja protizakonito, zato sproži vrsto sabotaže in s svojimi prijatelji naredi načrte, da ladjo prevzamejo in jo potopijo. Po odhodu iz [[Neapelj|Neaplja]] se Reynolds odloči potopiti ladjo. Vsak sabotažni napad prepreči Vera ob merabitnem sodelovanju posadke, medtem, ko bojna ladja HMS Victoria potopi nemško U-podmornico, ki napade Britannic. Ker se Vera zaveda, da je odgovorna, se med nadeljevanjem plovbe med Vero in Reynoldsom splete prijateljstvo. Med potovanjem skupaj preživita veliko časa in se v sobi tudi ljubita. Vera in doktor Baker pozneje odkrijeta Reynoldsovo pravo indedniteto, ko ta ubije Bakerja in lažje poškuduje Vero, nato pa s seboj odnese polno steklenico etra ter odhiti v kotlovnico, da bi sestavil bombo. Pri tem Reynolds odpre vsa neprepustna vrata ter z sekiro uniči napajalni tokorg, zaradi česar ostanejo neprepustna vrata odprta, medtem ko posadka opazi izgubo električne energije na ladji. Medtem se Vera zbudi in odhiti v kotlovnico, da bi ustavila Reynoldsa. Reynolds nato Veri razkrije svoje pravo ime, Ernst Tilbach ter ji pove, da bo potopil ladjo. Čeprav Vera ustreli Ernsta, pa ta uspe vršti bombo v skladišče za premog. Pri tem bomba eksplodira in povzroči veliko luknjo na ladijskem trupu na levi strani pod vodno gladino, zaradi česar začne ladja toniti. Ladja poskuša pripluti do otoka [[Kea (otok)|Kea]], vendar to povzroči, da začne še hitrje toniti. Ko Vera pride na palubo ugotovi, da je William, eden od otrok Lady Lewis, izginil. Ernst ji ga pomaga najti in uspe jima ga pripeljati do čolna še preden ga spustijo v vodo. Druga velika eksplozija povzroči, da se Ernst ujame v nek poplavljen prostor v podpalubju. Ko Vero prisiljo, da naj se vkrca v čoln, oddide rešiti Ernsta. Najde ga in s pomočjo orodja ji ga uspe rešiti ter nato skupaj plavata skozi poplavljene kabine, rešetke, hodnike in na koncu skozi odprto okno odplavata na površje, kjer se rešita na napol spuščen čoln. Ko se Vera in Ernst rešita, opazita en reševalen čoln napolnjen z ljudmi, ki ga valovi vlečejo v Britannicove še vedno delujoče propelerje. Z grozo zagledata kako propeler raztrga čoln in njegove potnike na kose. Nato Ernst obveže Vero z vrvjo, vrženo z bližnega čolna. Kljub njenim protestom, da ju je mogoče oba rešiti, jo Ernst poljubi in zavezano vrže v morje. Kmalu se vrvi čolna raztrgajo in tudi tega začnejo valovi vleči v propelerje. Ernst se odloči za samomor in ostane v čolnu. Minuto pozneje propeler tudi njega v čolnu raztrga na kose in umre. Kmalu se ladja prevrne na desni bok zaradi česar se zrušijo vsi dimniki in se hitro potopi. Na tisoče ljudi se reši z reševalnimi čolni. Pozneje na kraj nesreče pripluje HMS Victoria (ki je predtem pomagala Britannicu med napadom z U-podmornico) ter reši preživele potnike. V spomin na ta dogodek Vera prepeva pesem iz romana Childe Harold, Lyorda Bryona. == Vloge == *[[Edward Atterton]] kot Kaplan Reynolds in nemški vohun Ernst Tillbach *[[Amanda Ryan]] kot Vera Campbell *[[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]] kot Lady Lewis * Elanor Oakley kot Sarah Lewis * Archie Davies kot William Lewis *[[Ben Daniels]] kot prvi častnik Townsend *[[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] kot kapitan [[Charles A. Bartlett|Barrett]] *[[Bruce Payne]] kot Doktor Baker *[[Alex Ferns]] kot kurjač Evans * Ed Stobart kot častnik Mayfeild * Adam Bareham kot ladijski operater Coldish *[[Wolf Kahler]] kot kapitan Kruger * David Lumsden kot podmorniški operater * Martin Savage kot Sweeney * [[Francis Magee]] kot Reilly * Phillip Rham kot Jurgens *Daniel Tatarsky kot Martin *David Begg kot ladijski mornar *John Atkin kot ladijski stražar *[[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] kot poklovnik Marston *[[Susannah Wise]] kot medicinska sestra == Produkcija == Produkcija se je začela v začetku leta 1999. Zgodovinar Simon Mills je od Trenchard-Smitha izvedel, da je film izmišljen in ni mišljen kot zgodovinsko točen. Ko je opazil, da je bil kapitan Charles Alfred Bartlett izmišljen kot "kapitan Barrett", so mu povedali, da je bilo ime spremenjeno iz pravnih razlogov. Čeprav je zahteval, da Millsa označijo kot "tehničnega svetovalca" v podatkih po koncu filma, so ga poimenovali kot "zgodovinskega svetovalca".<ref name="Mills2019">{{cite book|last1=Mills|first1=Simon|title=Exploring the Britannic: The life, last voyage and wreck of Titanic's tragic twin|date=7 March 2019|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4729-5491-6|pages=161-165|url=https://www.google.co.uk/books/edition/Exploring_the_Britannic/uLGIDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=britannic+bartlett+film&pg=PA162&printsec=frontcover|access-date=18 December 2024|language=en}}</ref> Snemanje je potekalo v Bray Film Studios, črpalnici Kempton Park, cerkvi sv. Stefana in hiši Victoria. == Odzivi in ocene == [[David Kronke]], iz [[Los Angeles Daily News]], je bil nekoliko komplementaren glede humorja in kratke dolžine filma v primerjavi s [[Titanik (film, 1997)|Titanikom]] iz leta 1997, vendar je menil, da ga je film pokvaril v zadnje pol ure, zaradi slabo izpeljanega zapleta in da vrhunec preveč podoben Cameronovemu filmu. Kritičen je bil tudi do nastopa Jacqueline Bisset.<ref>{{cite news|last1=Kronke|first1=David|title=Fox Family's big-boat film sinks like ''Britannic''|url=https://www.newspapers.com/article/south-florida-sun-sentinel-fox-familys/143945144/|access-date=23 March 2024|work=South Florida Sun Sentinel|agency=Los Angeles Daily News|date=8 January 2000|pages=65}}</ref> [[Ray Richmond]], ki je pisal za [[Variety (revija)|Variety]], je menil, da je film poskusil unovčiti priljubljenost filma iz leta 1997, vendar brez enakovrednega proračuna, in menil, da film je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da posnema film Titanic. Kritiziral je posebne učinke in zaključil, da je vsebina največja žrtev.<ref>{{cite news|last1=Richmond|first1=Ray|title=Britannic|url=https://variety.com/2000/tv/reviews/britannic-1117775536/|access-date=23 March 2024|work=Variety|date=5 January 2000|author-link=Ray Richmond}}</ref> [[Chris Cox]] z [[myReviewer.com]] je film Britannic označil za grozen film, ki si zasluži, da se potopi na dno morja in se pridruži razbitini ladje.<ref>{{Cite web|last=Cox|first=Chris|date=17 June 2002|url=https://www.myreviewer.com/DVD/34904/Britannic-UK/34924/Review-by-Chris-Cox|title=Review of Britannic|website=myReviewer.com|access-date=18 December 2024}}</ref> == Zunanje povezave == * {{IMDb title|id=0190281|title=Britannic}} * {{Amg movie|200633|Britannic}} == Sklici == [[Kategorija:Vohunski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Filmi katastrofe]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o prvi svetovni vojni]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] i8mieqc9w5j9nbk0htwf2srfmzo284u 6676068 6676066 2026-05-15T12:39:07Z Gledalec 242658 /* Produkcija */ pp 6676068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Britannic | image = | caption = | director = [[Brian Trenchard-Smith]] | producer = [[Paul Colichman]] | screenplay = [[Brian Trenchard-Smith]] | starring = [[Edward Atterton]]<br />[[Amanda Ryan]]<br />[[Jacqueline Bisset]]<br />[[John Rhys-Davies]]<br />[[Ben Daniels]]<br />[[Bruce Payne]] | studio = Flashpoint | distributor = E Star Films (Kitajska) [[Fox Family Channel & Regent Entertainment]] (tako, vsi mediji) | released = 10. januar 2000 (ZDA) | runtime = 93 minut | country = [[Združene države Amerike]] [[Združeno Kraljestvo]] | language = [[angleščina]], [[nemščina]] }} '''Britannic''' je ameriški vohunsko romantičen film iz leta 2000, ki ga je napisal in režiral [[Brian Trenchard-Smith]]. Film govori o izmišljeni zgodbi potopa bolniške ladje [[HMHS Britannic]] novembra 1916 pred grškim otokom Kea, kjer nemški vohun sabotira ladjo, ki je pluje pod britansko vojsko.<ref>{{cite news|title=Drop the Titanic; here's 'Britannic'|url=https://www.newspapers.com/article/the-fresno-bee-drop-the-titanic-heres/143944824/|access-date=23 March 2024|work=The Fresno Bee|date=6 January 2000|pages=31}}</ref> V glavnihih vlogah sta nastopila [[Edward Atterton]] in [[Amanda Ryan]], nastopili pa so tudi [[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]], [[Ben Daniels]], [[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] in [[Bruce Payne]]. Prvič je bil film premierno predvajan na kabelski mreži Fox Family, nato pa je bil predvajan v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] na Channel 4.<ref>{{cite web|last1=Hope|first1=Nicholas|title=Underwater Cameraman Credits|url=http://www.bubblevision.com/underwater-cameraman/credits.htm|website=bubblevision.com|access-date=22 November 2020}}</ref> Režiser Trenchard-Smith je dejal, da je bil film najboljši izmed treh filmov o katastrofah, ki jih je posnel tisto leto. Film je postal bolj priljubljen od filma [[The Omega Code 2.]]<ref name="daily">{{cite news|title=HOLLYWOOD SURVIVOR|first=Brian|last=Trenchard-Smith|date=11 August 2001|newspaper=Daily Telegraph}}</ref> == Vsebina == Iz [[Southampton|Southamptona]] leta 1916 [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja potopljene ladje [[RMS Titanic]]) izpluje kot bolniška ladja na katero se vkrca veliko zdravnic in nekaj potnikov. Med potniki se na ladjo vkrca Lady Lewis, ki z otroki potuje v [[Grčija|Grčijo]], kjer njen mož v Dardanelah dela, kot veleposlanik. Njeno potovanje spremlja njena gospodinja Vera Campbell, ki je prestrašena zaradi plovbe, saj je pred štirimi leti preživela potop Titanica v katerem je izgubila svojega moža, na krovu pa je tudi zaradi suma, da je na ladji vohun. O svoji misiji poroča kapitanu Barrettu, ki dvomi, da lahko ženska opravi tako misijo. Medtem se na Britannic vkrca tudi nemški vohun, ki se predstavlja kot ladijski kaplan, Kaplan Reynolds, ki pozneje odkrije, da ladja na skrivaj prevaža veliko količino nevarnega orožja in streliva namenjenega v [[Kairo]], čeprav je kapitan Barrett dejal, da je puške na krovu nastavil tudi z namenom, da bi zaščitil ladjo. Po vojaških pravilih Reynolds meni, da je prevažanje tako nevarnega streliva in orožja protizakonito, zato sproži vrsto sabotaže in s svojimi prijatelji naredi načrte, da ladjo prevzamejo in jo potopijo. Po odhodu iz [[Neapelj|Neaplja]] se Reynolds odloči potopiti ladjo. Vsak sabotažni napad prepreči Vera ob merabitnem sodelovanju posadke, medtem, ko bojna ladja HMS Victoria potopi nemško U-podmornico, ki napade Britannic. Ker se Vera zaveda, da je odgovorna, se med nadeljevanjem plovbe med Vero in Reynoldsom splete prijateljstvo. Med potovanjem skupaj preživita veliko časa in se v sobi tudi ljubita. Vera in doktor Baker pozneje odkrijeta Reynoldsovo pravo indedniteto, ko ta ubije Bakerja in lažje poškuduje Vero, nato pa s seboj odnese polno steklenico etra ter odhiti v kotlovnico, da bi sestavil bombo. Pri tem Reynolds odpre vsa neprepustna vrata ter z sekiro uniči napajalni tokorg, zaradi česar ostanejo neprepustna vrata odprta, medtem ko posadka opazi izgubo električne energije na ladji. Medtem se Vera zbudi in odhiti v kotlovnico, da bi ustavila Reynoldsa. Reynolds nato Veri razkrije svoje pravo ime, Ernst Tilbach ter ji pove, da bo potopil ladjo. Čeprav Vera ustreli Ernsta, pa ta uspe vršti bombo v skladišče za premog. Pri tem bomba eksplodira in povzroči veliko luknjo na ladijskem trupu na levi strani pod vodno gladino, zaradi česar začne ladja toniti. Ladja poskuša pripluti do otoka [[Kea (otok)|Kea]], vendar to povzroči, da začne še hitrje toniti. Ko Vera pride na palubo ugotovi, da je William, eden od otrok Lady Lewis, izginil. Ernst ji ga pomaga najti in uspe jima ga pripeljati do čolna še preden ga spustijo v vodo. Druga velika eksplozija povzroči, da se Ernst ujame v nek poplavljen prostor v podpalubju. Ko Vero prisiljo, da naj se vkrca v čoln, oddide rešiti Ernsta. Najde ga in s pomočjo orodja ji ga uspe rešiti ter nato skupaj plavata skozi poplavljene kabine, rešetke, hodnike in na koncu skozi odprto okno odplavata na površje, kjer se rešita na napol spuščen čoln. Ko se Vera in Ernst rešita, opazita en reševalen čoln napolnjen z ljudmi, ki ga valovi vlečejo v Britannicove še vedno delujoče propelerje. Z grozo zagledata kako propeler raztrga čoln in njegove potnike na kose. Nato Ernst obveže Vero z vrvjo, vrženo z bližnega čolna. Kljub njenim protestom, da ju je mogoče oba rešiti, jo Ernst poljubi in zavezano vrže v morje. Kmalu se vrvi čolna raztrgajo in tudi tega začnejo valovi vleči v propelerje. Ernst se odloči za samomor in ostane v čolnu. Minuto pozneje propeler tudi njega v čolnu raztrga na kose in umre. Kmalu se ladja prevrne na desni bok zaradi česar se zrušijo vsi dimniki in se hitro potopi. Na tisoče ljudi se reši z reševalnimi čolni. Pozneje na kraj nesreče pripluje HMS Victoria (ki je predtem pomagala Britannicu med napadom z U-podmornico) ter reši preživele potnike. V spomin na ta dogodek Vera prepeva pesem iz romana Childe Harold, Lyorda Bryona. == Vloge == *[[Edward Atterton]] kot Kaplan Reynolds in nemški vohun Ernst Tillbach *[[Amanda Ryan]] kot Vera Campbell *[[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]] kot Lady Lewis * Elanor Oakley kot Sarah Lewis * Archie Davies kot William Lewis *[[Ben Daniels]] kot prvi častnik Townsend *[[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] kot kapitan [[Charles A. Bartlett|Barrett]] *[[Bruce Payne]] kot Doktor Baker *[[Alex Ferns]] kot kurjač Evans * Ed Stobart kot častnik Mayfeild * Adam Bareham kot ladijski operater Coldish *[[Wolf Kahler]] kot kapitan Kruger * David Lumsden kot podmorniški operater * Martin Savage kot Sweeney * [[Francis Magee]] kot Reilly * Phillip Rham kot Jurgens *Daniel Tatarsky kot Martin *David Begg kot ladijski mornar *John Atkin kot ladijski stražar *[[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] kot poklovnik Marston *[[Susannah Wise]] kot medicinska sestra == Produkcija == Produkcija se je začela v začetku leta 1999. Zgodovinar [[Simon Mills]] je od Trenchard-Smitha izvedel, da je film izmišljen in ni mišljen kot zgodovinsko točen. Ko je opazil, da je bil kapitan Charles Alfred Bartlett izmišljen kot "kapitan Barrett", so mu povedali, da je bilo ime spremenjeno iz pravnih razlogov. Čeprav je zahteval, da Millsa označijo kot "tehničnega svetovalca" v podatkih po koncu filma, so ga poimenovali kot "zgodovinskega svetovalca".<ref name="Mills2019">{{cite book|last1=Mills|first1=Simon|title=Exploring the Britannic: The life, last voyage and wreck of Titanic's tragic twin|date=7 March 2019|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4729-5491-6|pages=161-165|url=https://www.google.co.uk/books/edition/Exploring_the_Britannic/uLGIDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=britannic+bartlett+film&pg=PA162&printsec=frontcover|access-date=18 December 2024|language=en}}</ref> Snemanje je potekalo v Bray Film Studios, črpalnici Kempton Park, cerkvi sv. Stefana in hiši Victoria. == Odzivi in ocene == [[David Kronke]], iz [[Los Angeles Daily News]], je bil nekoliko komplementaren glede humorja in kratke dolžine filma v primerjavi s [[Titanik (film, 1997)|Titanikom]] iz leta 1997, vendar je menil, da ga je film pokvaril v zadnje pol ure, zaradi slabo izpeljanega zapleta in da vrhunec preveč podoben Cameronovemu filmu. Kritičen je bil tudi do nastopa Jacqueline Bisset.<ref>{{cite news|last1=Kronke|first1=David|title=Fox Family's big-boat film sinks like ''Britannic''|url=https://www.newspapers.com/article/south-florida-sun-sentinel-fox-familys/143945144/|access-date=23 March 2024|work=South Florida Sun Sentinel|agency=Los Angeles Daily News|date=8 January 2000|pages=65}}</ref> [[Ray Richmond]], ki je pisal za [[Variety (revija)|Variety]], je menil, da je film poskusil unovčiti priljubljenost filma iz leta 1997, vendar brez enakovrednega proračuna, in menil, da film je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da posnema film Titanic. Kritiziral je posebne učinke in zaključil, da je vsebina največja žrtev.<ref>{{cite news|last1=Richmond|first1=Ray|title=Britannic|url=https://variety.com/2000/tv/reviews/britannic-1117775536/|access-date=23 March 2024|work=Variety|date=5 January 2000|author-link=Ray Richmond}}</ref> [[Chris Cox]] z [[myReviewer.com]] je film Britannic označil za grozen film, ki si zasluži, da se potopi na dno morja in se pridruži razbitini ladje.<ref>{{Cite web|last=Cox|first=Chris|date=17 June 2002|url=https://www.myreviewer.com/DVD/34904/Britannic-UK/34924/Review-by-Chris-Cox|title=Review of Britannic|website=myReviewer.com|access-date=18 December 2024}}</ref> == Zunanje povezave == * {{IMDb title|id=0190281|title=Britannic}} * {{Amg movie|200633|Britannic}} == Sklici == [[Kategorija:Vohunski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Filmi katastrofe]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o prvi svetovni vojni]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] ay7oyvu1x9gcod9je7w7m95yp2zc37u 6676069 6676068 2026-05-15T12:42:40Z Sporti 5955 slog 6676069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Britannic | image = | caption = | director = [[Brian Trenchard-Smith]] | producer = [[Paul Colichman]] | screenplay = [[Brian Trenchard-Smith]] | starring = [[Edward Atterton]]<br />[[Amanda Ryan]]<br />[[Jacqueline Bisset]]<br />[[John Rhys-Davies]]<br />[[Ben Daniels]]<br />[[Bruce Payne]] | studio = Flashpoint | distributor = E Star Films (Kitajska) [[Fox Family Channel & Regent Entertainment]] (tako, vsi mediji) | released = 10. januar 2000 (ZDA) | runtime = 93 minut | country = [[Združene države Amerike]] [[Združeno Kraljestvo]] | language = [[angleščina]], [[nemščina]] }} '''Britannic''' je ameriški vohunsko romantičen film iz leta 2000, ki ga je napisal in režiral [[Brian Trenchard-Smith]]. Film govori o izmišljeni zgodbi potopa bolniške ladje [[HMHS Britannic]] novembra 1916 pred grškim otokom Kea, kjer nemški vohun sabotira ladjo, ki je pluje pod britansko vojsko.<ref>{{cite news|title=Drop the Titanic; here's 'Britannic'|url=https://www.newspapers.com/article/the-fresno-bee-drop-the-titanic-heres/143944824/|access-date=23 March 2024|work=The Fresno Bee|date=6 January 2000|pages=31}}</ref> V glavnihih vlogah sta nastopila [[Edward Atterton]] in [[Amanda Ryan]], nastopili pa so tudi [[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]], [[Ben Daniels]], [[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] in [[Bruce Payne]]. Prvič je bil film premierno predvajan na kabelski mreži Fox Family, nato pa je bil predvajan v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] na Channel 4.<ref>{{cite web|last1=Hope|first1=Nicholas|title=Underwater Cameraman Credits|url=http://www.bubblevision.com/underwater-cameraman/credits.htm|website=bubblevision.com|access-date=22 November 2020}}</ref> Režiser Trenchard-Smith je dejal, da je bil film najboljši izmed treh filmov o katastrofah, ki jih je posnel tisto leto. Film je postal bolj priljubljen od filma [[The Omega Code 2.]]<ref name="daily">{{cite news|title=HOLLYWOOD SURVIVOR|first=Brian|last=Trenchard-Smith|date=11 August 2001|newspaper=Daily Telegraph}}</ref> == Vsebina == Iz [[Southampton|Southamptona]] leta 1916 [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja potopljene ladje [[RMS Titanic]]) izpluje kot bolniška ladja na katero se vkrca veliko zdravnic in nekaj potnikov. Med potniki se na ladjo vkrca Lady Lewis, ki z otroki potuje v [[Grčija|Grčijo]], kjer njen mož v Dardanelah dela, kot veleposlanik. Njeno potovanje spremlja njena gospodinja Vera Campbell, ki je prestrašena zaradi plovbe, saj je pred štirimi leti preživela potop Titanica v katerem je izgubila svojega moža, na krovu pa je tudi zaradi suma, da je na ladji vohun. O svoji misiji poroča kapitanu Barrettu, ki dvomi, da lahko ženska opravi tako misijo. Medtem se na Britannic vkrca tudi nemški vohun, ki se predstavlja kot ladijski kaplan, Kaplan Reynolds, ki pozneje odkrije, da ladja na skrivaj prevaža veliko količino nevarnega orožja in streliva namenjenega v [[Kairo]], čeprav je kapitan Barrett dejal, da je puške na krovu nastavil tudi z namenom, da bi zaščitil ladjo. Po vojaških pravilih Reynolds meni, da je prevažanje tako nevarnega streliva in orožja protizakonito, zato sproži vrsto sabotaže in s svojimi prijatelji naredi načrte, da ladjo prevzamejo in jo potopijo. Po odhodu iz [[Neapelj|Neaplja]] se Reynolds odloči potopiti ladjo. Vsak sabotažni napad prepreči Vera ob merabitnem sodelovanju posadke, medtem, ko bojna ladja HMS Victoria potopi nemško U-podmornico, ki napade Britannic. Ker se Vera zaveda, da je odgovorna, se med nadeljevanjem plovbe med Vero in Reynoldsom splete prijateljstvo. Med potovanjem skupaj preživita veliko časa in se v sobi tudi ljubita. Vera in doktor Baker pozneje odkrijeta Reynoldsovo pravo indedniteto, ko ta ubije Bakerja in lažje poškuduje Vero, nato pa s seboj odnese polno steklenico etra ter odhiti v kotlovnico, da bi sestavil bombo. Pri tem Reynolds odpre vsa neprepustna vrata ter z sekiro uniči napajalni tokorg, zaradi česar ostanejo neprepustna vrata odprta, medtem ko posadka opazi izgubo električne energije na ladji. Medtem se Vera zbudi in odhiti v kotlovnico, da bi ustavila Reynoldsa. Reynolds nato Veri razkrije svoje pravo ime, Ernst Tilbach ter ji pove, da bo potopil ladjo. Čeprav Vera ustreli Ernsta, pa ta uspe vršti bombo v skladišče za premog. Pri tem bomba eksplodira in povzroči veliko luknjo na ladijskem trupu na levi strani pod vodno gladino, zaradi česar začne ladja toniti. Ladja poskuša pripluti do otoka [[Kea (otok)|Kea]], vendar to povzroči, da začne še hitrje toniti. Ko Vera pride na palubo ugotovi, da je William, eden od otrok Lady Lewis, izginil. Ernst ji ga pomaga najti in uspe jima ga pripeljati do čolna še preden ga spustijo v vodo. Druga velika eksplozija povzroči, da se Ernst ujame v nek poplavljen prostor v podpalubju. Ko Vero prisiljo, da naj se vkrca v čoln, oddide rešiti Ernsta. Najde ga in s pomočjo orodja ji ga uspe rešiti ter nato skupaj plavata skozi poplavljene kabine, rešetke, hodnike in na koncu skozi odprto okno odplavata na površje, kjer se rešita na napol spuščen čoln. Ko se Vera in Ernst rešita, opazita en reševalen čoln napolnjen z ljudmi, ki ga valovi vlečejo v Britannicove še vedno delujoče propelerje. Z grozo zagledata kako propeler raztrga čoln in njegove potnike na kose. Nato Ernst obveže Vero z vrvjo, vrženo z bližnega čolna. Kljub njenim protestom, da ju je mogoče oba rešiti, jo Ernst poljubi in zavezano vrže v morje. Kmalu se vrvi čolna raztrgajo in tudi tega začnejo valovi vleči v propelerje. Ernst se odloči za samomor in ostane v čolnu. Minuto pozneje propeler tudi njega v čolnu raztrga na kose in umre. Kmalu se ladja prevrne na desni bok zaradi česar se zrušijo vsi dimniki in se hitro potopi. Na tisoče ljudi se reši z reševalnimi čolni. Pozneje na kraj nesreče pripluje HMS Victoria (ki je predtem pomagala Britannicu med napadom z U-podmornico) ter reši preživele potnike. V spomin na ta dogodek Vera prepeva pesem iz romana Childe Harold, Lyorda Bryona. == Vloge == *[[Edward Atterton]] kot Kaplan Reynolds in nemški vohun Ernst Tillbach *[[Amanda Ryan]] kot Vera Campbell *[[Jacqueline Bisset|Jacquiline Bisset]] kot Lady Lewis * Elanor Oakley kot Sarah Lewis * Archie Davies kot William Lewis *[[Ben Daniels]] kot prvi častnik Townsend *[[John Rhys-Davies|John Ryhs-Davies]] kot kapitan [[Charles A. Bartlett|Barrett]] *[[Bruce Payne]] kot Doktor Baker *[[Alex Ferns]] kot kurjač Evans * Ed Stobart kot častnik Mayfeild * Adam Bareham kot ladijski operater Coldish *[[Wolf Kahler]] kot kapitan Kruger * David Lumsden kot podmorniški operater * Martin Savage kot Sweeney * [[Francis Magee]] kot Reilly * Phillip Rham kot Jurgens *Daniel Tatarsky kot Martin *David Begg kot ladijski mornar *John Atkin kot ladijski stražar *[[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] kot poklovnik Marston *[[Susannah Wise]] kot medicinska sestra == Produkcija == Produkcija se je začela v začetku leta 1999. Zgodovinar [[Simon Mills]] je od Trenchard-Smitha izvedel, da je film izmišljen in ni mišljen kot zgodovinsko točen. Ko je opazil, da je bil kapitan Charles Alfred Bartlett izmišljen kot "kapitan Barrett", so mu povedali, da je bilo ime spremenjeno iz pravnih razlogov. Čeprav je zahteval, da Millsa označijo kot "tehničnega svetovalca" v podatkih po koncu filma, so ga poimenovali kot "zgodovinskega svetovalca".<ref name="Mills2019">{{cite book|last1=Mills|first1=Simon|title=Exploring the Britannic: The life, last voyage and wreck of Titanic's tragic twin|date=7 March 2019|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-4729-5491-6|pages=161-165|url=https://www.google.co.uk/books/edition/Exploring_the_Britannic/uLGIDwAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&dq=britannic+bartlett+film&pg=PA162&printsec=frontcover|access-date=18 December 2024|language=en}}</ref> Snemanje je potekalo v Bray Film Studios, črpalnici Kempton Park, cerkvi sv. Stefana in hiši Victoria. == Odzivi in ocene == [[David Kronke]], iz [[Los Angeles Daily News]], je bil nekoliko komplementaren glede humorja in kratke dolžine filma v primerjavi s [[Titanik (film, 1997)|Titanikom]] iz leta 1997, vendar je menil, da ga je film pokvaril v zadnje pol ure, zaradi slabo izpeljanega zapleta in da vrhunec preveč podoben Cameronovemu filmu. Kritičen je bil tudi do nastopa Jacqueline Bisset.<ref>{{cite news|last1=Kronke|first1=David|title=Fox Family's big-boat film sinks like ''Britannic''|url=https://www.newspapers.com/article/south-florida-sun-sentinel-fox-familys/143945144/|access-date=23 March 2024|work=South Florida Sun Sentinel|agency=Los Angeles Daily News|date=8 January 2000|pages=65}}</ref> [[Ray Richmond]], ki je pisal za [[Variety (revija)|Variety]], je menil, da je film poskusil unovčiti priljubljenost filma iz leta 1997, vendar brez enakovrednega proračuna, in menil, da film je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da posnema film Titanic. Kritiziral je posebne učinke in zaključil, da je vsebina največja žrtev.<ref>{{cite news|last1=Richmond|first1=Ray|title=Britannic|url=https://variety.com/2000/tv/reviews/britannic-1117775536/|access-date=23 March 2024|work=Variety|date=5 January 2000|author-link=Ray Richmond}}</ref> [[Chris Cox]] z [[myReviewer.com]] je film Britannic označil za grozen film, ki si zasluži, da se potopi na dno morja in se pridruži razbitini ladje.<ref>{{Cite web|last=Cox|first=Chris|date=17 June 2002|url=https://www.myreviewer.com/DVD/34904/Britannic-UK/34924/Review-by-Chris-Cox|title=Review of Britannic|website=myReviewer.com|access-date=18 December 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Vohunski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2000]] [[Kategorija:Filmi katastrofe]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Televizijski filmi]] [[Kategorija:Filmi o prvi svetovni vojni]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]] [[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na ladjo]] jtadwg1w5lobyiht7r48x6iiq2ailfl 0 477318 6676170 6660862 2026-05-15T17:52:54Z Sportomanokin 14776 /* Nova generacija (84) */ 6676170 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''84''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (87) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''2'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''87 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 17. april 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] dnknmseg4ofdp25iazm2vg7312i7wh7 6676171 6676170 2026-05-15T17:53:18Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (7) */ 6676171 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''84''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (87) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''2'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''87 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 15. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] g50cimkmbne6ur1kgbbh3sga8qxhjkk 6676172 6676171 2026-05-15T17:53:34Z Sportomanokin 14776 6676172 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''87''' (Nova generacija)<br>'''7''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo na sporedu. 9. februarja 2024 se bo oddaja vrnila na spored v nekoliko drugačnem konceptu, z uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med leti 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek |style="border-top-width:6px"| *[[Vesna Milek]] *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] |style="border-top-width:6px"| *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] *[[Valentina Smej Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Karel Erjavec]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta''<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (87) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |''2'' |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right| &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''87 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (7) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''7 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 15. maj 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] lb3d6gqoiesh5by689qiiqt0rfys0hs 0 478669 6676394 6673318 2026-05-16T10:43:56Z Upwinxp 126544 rv (pokvarjena predloga in podatki, ki niso za v uvodno vrstico) 6676394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Korča |native_name = Korçë / Korça |nickname = |image_skyline = Korça 02.jpg |image_caption = Središče Korče s pravoslavno stolnico |image_flag = |flag_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Albanija |latd=40 |latm=37 |latNS=N |longd=20 |longm=46 |longEW=E |coordinates_region = AL |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Albanija}} |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_name1 = Korča |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |area_footnotes = |area_blank1_title = Občina |area_blank1_km2 = 806,67 |elevation_m = 850 |population_as_of = 2011 |population_footnotes = <ref name="popis2011">{{Navedi knjigo|title=Censusi i popullsisë dhe banesave 2011: Korçë|last=Instat|year=2013|language=sq, en|url=http://www.instat.gov.al/media/3065/7__korce.pdf|access-date=2020-04-30|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327145026/http://www.instat.gov.al/media/3065/7__korce.pdf|url-status=dead}}</ref> |population_blank1_title= Občina |population_blank1 = 51152 |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 7001–7004 |area_code = +355 (0)82 |blank_name = [[Registracijske oznake za cestna vozila v Albaniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = KO |website = http://www.bashkiakorce.gov.al/ |footnotes = }} '''Korča''' ({{jezik-sq|Korçë}} ali ''Korça'') je [[mesto]] na jugovzhodu [[Albanija|Albanije]], blizu meje z [[Grčija|Grčijo]] in s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je osmo največje mesto v državi ter središče istoimenske pokrajine in občine. Ime mesta izvira iz [[slovanski jeziki|slovanske]] besede »gorica«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264437/korca |title=Korča - Slovar slovenskih eksonimov |website=termania.net |accessdate=10. decembra 2022}}</ref><ref>''The name Korça derives from the Slavic Gorica''. Linda White, Peter Dawson, Andrea Dawson, Albania: A Guide and Illustrated Journal, Bradt guides. Bradt Publications, 1995, p. 62, {{ISBN|1898323100}}.</ref> Mesto leži na rodovitni [[planota|planoti]] na nadmorski višini okoli 850 metrov in je obkroženo s preko 2000 metrov visokimi gorami. V njem deluje [[pivovarna]] in nekaj lahke industrije. ==Sklici== {{sklici}} {{škrbina-naselje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Albaniji]] aobgxs7xi66si4r6ovp3esfys5jz28s 0 484187 6676415 6306040 2026-05-16T11:11:20Z Sirova palčka 226245 Dodan prejemnik nagrade l. 2025. 6676415 wikitext text/x-wiki '''Nagrada Fanny Haussmann''' je [[pesniška nagrada]], ki jo od leta 2018 podeljuje Zavod za kulturo, šport in turizem [[Občina Žalec|Žalec]]. Nagrada je poimenovana po domnevno prvi slovenski [[pesnica|pesnici]], [[Fanny Haussmann]], ki je živela v prvi polovici 19. stoletja.<ref name="rtv1">{{Navedi splet|title=Nagrada za poezijo Fanny Haussmann v roke Maruše Mugerli Lavrenčič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-za-poezijo-fanny-haussmann-v-roke-maruse-mugerli-lavrencic/500181|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl}}</ref><ref name="o_sta1">{{Navedi splet|title=Podeljena pesniška nagrada Fanny Haussmann - O-STA|url=https://o-sta.si/27881/podeljena-pesniska-nagrada-fanny-haussmann|website=o-sta.si|accessdate=2023-03-04}}</ref> == Prejemniki == * 2018 [[Andraž Polič]] (za cikel pesmi ''Ob robu ceste'')<ref name="o_sta1" /><ref name="rtv2">{{Navedi splet|title=Nagrado Fanny Haussmann prejel pesnik in glasbenik Andraž Polič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-fanny-haussmann-prejel-pesnik-in-glasbenik-andraz-polic/466645|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Andraž Polič bere sodobno slovensko dramo|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/andraz-polic-bere-sodobno-slovensko-dramo|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-03-04|language=sl}}</ref> * 2019 [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (za cikel pesmi ''Pravi kot'')<ref name=rtv1/> * 2020 [[Cvetka Bevc]] (za cikel pesmi ''Iz njene zapuščine'')<ref name=o_sta1/> * 2021 [[Matjaž Pikalo]] (za cikel pesmi ''Ameriški sprehajalec'')<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Fanny Haussmann letos v roke Matjaža Pikala|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-fanny-haussmann-letos-v-roke-matjaza-pikala/595034|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl|date=23. september 2021}}</ref> * 2022 [[Franci Novak]] (za sklop pesmi ''Vlak Grosuplje–Kočevje''; 1000 evrov nagrade, ki jo podeljuje Občina Žalec)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Fanny Haussmann Franciju Novaku, ki se ponaša z inovativno pesniško besedo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-fanny-haussmann-franciju-novaku-ki-se-ponasa-z-inovativno-pesnisko-besedo/641414|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl|date=23. september 2022}}</ref> * 2023 [[Tom Veber]] (za cikel pesmi ''Ker tudi žalost potrebuje svoj prostor''; 1000 evrov nagrade, ki jo podeljuje [[Občina Žalec]])<ref>{{Navedi splet|title=Podeljena letošnja nagrada Fanny Haussmann|url=https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/9150/podeljena-letosnja-nagrada-fanny-haussmann|website=ZKŠT Žalec|date=2023-09-24|accessdate=2023-10-29|language=sl|first=|last=|archive-date=2023-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206071322/https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/9150/podeljena-letosnja-nagrada-fanny-haussmann|url-status=dead}}</ref> * 2024 [[Jurij Hudolin]] (za pesniški ciklus ''Rdeča zemlja'') * 2025 [[Franci Novak]] (za pesniški ciklus ''Podeželje'')<ref>{{Navedi splet|title=ZKŠT - Podeljena pesniška nagrada Fanny Haussman za leto 2025|url=https://www.zkst-zalec.si/sl/ostalo/podeljena-pesniska-nagrada-fanny-haussman-za-leto-2025/|website=www.zkst-zalec.si|accessdate=2026-05-16|language=sl|first=|last=}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2018]] [[Kategorija:Fany Hausmann]] 6ww6o5z7hkfqp3f2f8jp0ozi4970occ 0 486611 6676102 6428385 2026-05-15T14:03:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676102 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} {{Infopolje Država |name=Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU |area_km2=2.733.792 |HDI= |GDP_PPP_year= |GDP_PPP= |area_rank= |demonym= |currency={{nowrap|[[Euro]] ([[ISO 4217|EUR]]; [[€]]; [[#Outermost regions|OMR]], 3 OCT{{efn|[[Saint Pierre and Miquelon]], [[Saint Barthélemy]] in [[French Southern and Antarctic Lands]]}}<br /> in 9 posebnih primerov{{efn|[[Åland]], [[Ceuta]], [[Melilla]], [[Heligoland]], [[Livigno]] and [[Mount Athos]]; ''de jure'' in [[Büsingen am Hochrhein]] in [[Campione d'Italia]]*, kot tudiu območje ZN na Cipru<br />* <small>Although most people pay with Swiss Francs in those 2 enclaves, only the euro has legal tender</small>}})}} {{collapsible list |framestyle = text-align:left;border:0;padding:0;line-height:16px; |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 5 ostalih |Florin Arube (AWG; Aruba) |CFP Frank (XPF; Nova Kaledonija, Francoska Polinezija, Wallis in Futuna) |Danska krona (DKK; Grenlandija) |Farska krona (DKK, Ferski otoki){{efn|Ferska krona ni ločena valuta temveč je lokalna izdaja danske krone}} |Guilder Nizozemskih Antilov (ANG; Curaçao, Sint Maarten) |Ameriški dolar (USD; Bonaire, Sint Eustatius, Saba) }} |population_estimate=6.114.658 |membership_type=Special territory |image_flag=Flag of Europe.svg |membership={{collapsible list|titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 9 zunanjih regij |{{hlist|[[Azorski otoki]]|[[Kanarski otoki]]|[[Francoska Gvajana]]|[[Guadeloupe]]|[[Réunion]]|[[Madeira]]|[[Martinique]]|[[Mayotte]]|[[Saint Martin]]}}}} {{collapsible list|titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;|title = 13 čezmorskih držav in ozemlej <br /> and Territories|{{hlist|[[Aruba]]|[[Bonaire]]|[[Curaçao]]|[[Francoska Polinezija]]|[[Francoska južna in antarktična ozemlja]]*|[[Grenlandija]]|[[Nova Kaledonija]]|[[Saba]]|[[Saint Barthélemy]]|[[Saint Pierre in Miquelon]]|[[Sint Eustatius]]|[[Sint Maarten]]|[[Wallis in Futuna]]}}<br />* <small>Without permanent population</small>}} {{collapsible list|titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal;|title = 10 posebnih primerov|{{hlist|[[Åland]]|[[Büsingen am Hochrhein]]|[[Campione d'Italia]]|[[Ceuta]]|[[Ferski otoki]]|[[Heligoland]]|[[Melilla]]|[[Mount Athos]]|Razmejitveno območje ZN na Cipru}}}}|languages={{hlist |[[francoščina]]|[[španščina]]|[[nizozemščina]]|[[portugalščina]]|[[angleščina]]|[[švedščina]]|[[ferščina]]|[[danščina]]|[[grenlandščina]]|[[grščina]]|[[italijanščina]]|[[nemščina]]|Papiamento (<small>depends on the territory</small>)}}|languages_type=Official language|largest_settlement_type=settlements|largest_settlement=[[Las Palmas]], [[Santa Cruz de Tenerife]], [[Willemstad]], [[Saint-Denis, Réunion|Saint-Denis]], [[Funchal]], [[Nouméa]]|map_caption=Location of the European Union and the special territories|image_map=Special member state territories and the European Union.svg|flag_caption=[[Flag of Europe]]|HDI_year=}} '''Posebni teritoriji Evropske unije''' obsegajo 22 [[Odvisno ozemlje|odvisnih ozemelj]] držav članic EU, ki imajo iz zgodovinskih, geografskih ali političnih razlogov poseben status znotraj ali zunaj [[Evropska unija|Evropske unije]] . Posebna ozemlja se delijo v tri kategorije: '''9''' '''zunanjih regij''' ( '''OMR - Outermost Regions''' ), so del Evropske unije, čeprav imajo odstopanja od nekaterih zakonov EU zaradi svoje geografske oddaljenosti od celinske Evrope, '''13 čezmorskih držav in ozemelj''' ( '''OCT - Overseas Countries and Territories''' ), niso del Evropske unije, čeprav sodelujejo z EU prek Združenja čezmorskih držav in ozemelj ter '''10''' '''posebnih primerov,''' ki so del Evropske unije (z izjemo [[Ferski otoki|Ferskih otokov]] ), kjer zakonodaja EU izvaja ''[[ad hoc]]'' določbe. Zunanje regije so bile priznane ob podpisu [[Maastrichtska pogodba|maastrichtske pogodbe]] leta 1992 <ref name=":0">The Maastricht Treaty of 1992 (Treaty on European Union): [[wikisource:Treaty on European Union/Declarations#Declaration_on_the_outermost_regions_of_the_Community|Declaration on the outermost regions of the Community]]</ref> in potrjene z [[Lizbonska pogodba|lizbonsko pogodbo]] leta 2007.<ref name="Penchard">{{Navedi splet|url=http://www.outre-mer.gouv.fr/?la-collectivite-de-saint-barthelemy-obtient-un-nouveau-statut.html|title=La collectivité de Saint-Barthélémy obtient un nouveau statut européen|last=AFP|language=fr|date=29 October 2010|accessdate=8 April 2011|website=Ministère de l'Outre-Mer}}</ref> Pogodba o delovanju Evropske unije navaja, da se v oddaljenih regijah avtomatično uporablja tako primarno kot sekundarno pravo Evropske unije z možnimi odstopanji zaradi posebnosti teh ozemelj. Čezmorske države in ozemlja priznava člen 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jim omogoča, da se odločijo za določbe EU o prostem gibanju delavcev in svobodi ustanavljanja ter jih vabi, da se pridružijo Združenju čezmorski držav in ozemelj (OCTA - Overseas Countries and Territories Association), z namenom izboljšali sodelovanje z Evropsko unijo.<ref name=":1">[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001D0822:EN:HTML Council Decision of 27 November 2001 on the association of the overseas countries and territories with the European Community] ("Overseas Association Decision") (2001/822/EC).</ref> Status dveh nenaseljenih ozemelj [[Clipperton|Clippertona]] in razpršenih otokov v Indijskem oceanu ostaja nejasen saj v primarni zakonodaji EU nista izrecno omenjena in imata statusa ''sui generis'' na nacionalni ravni.<ref>{{Navedi knjigo|last=Murray|first=Fiona|title=The European Union and Member State Territories: A New Legal Framework Under the EU Treaties|url=https://archive.org/details/europeanunionmem00murr|date=2012|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-90-6704-826-2|pages=[https://archive.org/details/europeanunionmem00murr/page/n192 172]}}</ref> {{Efn|The [[Clipperton Island]] is a private property of the French State. The [[Scattered Islands]] were regarded as "residual territories of the Republic" until 2007. They are now a district of the [[French Southern and Antarctic Lands]].}} Posebna ozemlja skupaj zajemajo približno 6,1 milijona prebivalcev in površino okoli 2.733.792 kvadratnih kilometrov. Približno 80 odstotkov tega območja predstavlja [[Grenlandija]], medtem ko največja regija po številu prebivalcev, [[Kanarski otoki]], predstavlja več kot tretjino celotnega prebivalstva posebnih ozemelj. Najmanjši po površini je otok Saba na [[Karibi|Karibih]] (13&nbsp;km ² ). [[Francoska južna in antarktična ozemlja|Francoske južne in antarktične dežele]] so edino posebno ozemlje brez stalnega prebivalstva. == Zunanje regije == Zunanje regije (OMR - Outermost regions) so ozemlja, ki so del države članice Evropske unije vendar so precej oddaljena od celinske Evrope. Zaradi takšnih razmer imajo odstopanja od nekaterih politik EU čeprav so del Evropske unije. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije se na teh ozemljih samodejno uporablja tako primarna kot sekundarna zakonodaja Evropske unije z možnimi odstopanji. S tem se upošteva njihov "strukturni socialni in gospodarski položaj&nbsp;(...), ki je omejen zaradi njihove odmaknjenosti, izoliranosti, majhnosti, težavne geografije in podnebja, gospodarske odvisnosti od nekaterih izdelkov, katerih trajnost in kombinacija močno ovirajo njihov razvoj. " <ref name="Article 349 of TFEU">[[wikisource:Consolidated version of the Treaty on the Functioning of the European Union/Part Seven: General and Final Provisions#Article_349|Article 349]] of the [[Treaty on the Functioning of the European Union]].</ref> Vsa ozemlja so del carinskega območja Evropske unije, nekatera ozemlja niso del [[Schengensko območje|schengenskega območja]] in območja davka na dodano vrednost Evropske unije . Ob podpisu [[Maastrichtska pogodba|maastrichtske pogodbe]] leta 1992 je bilo priznanih sedem zunanjih regij.<ref name=":0">The Maastricht Treaty of 1992 (Treaty on European Union): [[wikisource:Treaty on European Union/Declarations#Declaration_on_the_outermost_regions_of_the_Community|Declaration on the outermost regions of the Community]]</ref> [[Lizbonska pogodba|Lizbonska pogodba je leta 2007]] vključila dve dodatni ozemlji ( Saint Barthélemy in Saint Martin ).<ref name="Article 349 of TFEU">[[wikisource:Consolidated version of the Treaty on the Functioning of the European Union/Part Seven: General and Final Provisions#Article_349|Article 349]] of the [[Treaty on the Functioning of the European Union]].</ref> Saint Barthélemy je s 1. januarjem 2012 spremenil svoj status iz OMR v OCT.<ref name="Penchard"/> [[Mayotte]], ki je bil OCT se je s 1. januarja 2014 EU pridružila kot OMR.<ref name="CD 2013/61/EU">{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:353:0005:0006:EN:PDF|title=Council Directive 2013/61/EU of December 2013|date=17 December 2013|accessdate=1 January 2014}}</ref> Zunanje regije Evropske unije so: <ref>{{Navedi splet|title=Regional policy & outermost regions|url=https://ec.europa.eu/regional_policy/en/policy/themes/outermost-regions/#:~:text=The%20European%20Union%20(EU)%20counts,the%20Canary%20Islands%20(Spain).|accessdate=2020-07-10|website=ec.europa.eu|language=en}}</ref> {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" | Grb ! Ime ! Lokacija ! Območje ! Prebivalstvo ! Glavno mesto ! Največje naselje ! Uradni jezik ! Država |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_the_Azores.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat of arms of the Azores.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Azori]] | rowspan="3" | [[Atlantski ocean|Severni Atlantik]] | {{Sort|000002333|{{convert|2333 |km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 245.746 | [[Angra do Heroísmo]] , [[Horta (Azori)|Horta]] in [[Ponta Delgada]] | Ponta Delgada | rowspan="2" | [[Portugalščina]] | rowspan="2" |{{Brez preloma|{{flag|Portugalska}}}} |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_Madeira.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat of arms of Madeira.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Madeira]] | {{Sort|000000801|{{convert|801|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 289.000 | Funchal | Funchal |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_the_Canary_Islands.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Escudo_de_Canarias.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Kanarski otoki]] | {{Sort|000007493|{{convert|7493|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 2,101,924 | [[Santa Cruz de Tenerife]]<br /><br /><nowiki></nowiki> in Las Palmas | Las Palmas | [[Španščina|Španski]] |{{Brez preloma|{{flag|Španija}}}} |- valign="top" | rowspan="6" |[[File:Flag_of_France.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat of arms of French Guyana.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Francoska Gvajana]] | [[Južna Amerika]] | {{Sort|000083534|{{convert|83534|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 281.612 | Cayenne | Cayenne | [[Francoščina|Francosko]] | rowspan="6" |{{Brez preloma|{{flag|Francija}}}} |- valign="top" |[[Slika:BlasonGuadeloupe.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Gvadelup|Guadeloupe]] | [[Karibi]] | {{Sort|000001628|{{convert|1628|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 402.119 | Basse-Terre | Les Abymes | [[Francoščina|Francosko]] |- valign="top" |[[Slika:BlasonMartinique.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Martinik]] | [[Karibi]] | {{Sort|000001128|{{convert|1128|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 385.551 | Fort-de-France | Fort-de-France | [[Francoščina|Francosko]] |- valign="top" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Mayotte.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Mayotte]] | [[Indijski ocean]] | {{Sort|000000374|{{convert|374|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 256.518 | Dzaoudzi ( ''de jure'' ),<br /><br /><nowiki></nowiki> Mamoudzou ( ''dejansko'' ) | Mamoudzou | [[Francoščina|Francosko]] |- valign="top" |[[Slika:Armoiries_Réunion.svg|sredina|58x58_pik]] | [[Reunion|La Réunion]] | [[Indijski ocean]] | {{Sort|000002511|{{convert|2511|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 865,826 | Saint-Denis | Saint-Denis | [[Francoščina|Francosko]] |- valign="top" |[[Slika:St_Martin_Coat.png|sredina|58x58_pik]] | Sveti Martin | [[Karibi]] | {{Sort|000000053|{{convert|53|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} | 36.286 | Marigot | Marigot | [[Francoščina|Francosko]] |- ! ! !Skupaj ! ! {{Sort|00099855|{{convert|99855 |km2|sqmi|0|abbr=on}}}} ! 4.864.582 ! ! ! ! |} === Portugalske avtonomne regije === [[Slika:Vista_sobre_Angra_do_Heroismo.jpg|sličica| [[Angra do Heroísmo]], najstarejše stalno naseljeno mesto na otočju Azori je del [[Unescova svetovna dediščina|unescove svetovne dediščinae]] .]] [[Azori]] in [[Madeira]] sta skupini portugalskih otokov v Atlantiku. Azori in Madeira sta sestavna dela Portugalske republike vendar imata oba regiji poseben avtonomnih status z veliko stopnjo samouprave. Nekatera odstopanja od uporabe zakonodaje EU veljajo v zvezi z obdavčenjem, ribolovom in prevozom <ref>{{Navedi splet|url=https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?fuseaction=dsp_result&policy_area_id=3&case_title=Madeira|title=Case search - Competition - European Commission|website=ec.europa.eu|accessdate=2020-02-07}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/index.cfm?fuseaction=dsp_result&policy_area_id=3&case_title=Azores|title=Case search - Competition - European Commission|website=ec.europa.eu|accessdate=2020-02-07}}</ref>. Njihov [[Davek na dodano vrednost|DDV]] je nižji od preostale Portugalske vendar kljub temu niso zunaj območja davka na dodano vrednost EU . === Kanarski otoki === [[Kanarski otoki]] so [[Španija|špansko]] [[otočje]] ob afriški obali, ki tvori eno od 17 [[Španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti Španije]] - glavne upravne delitve države na prvi ravni. So zunaj območja davka na dodano vrednost EU.<ref name="vatcustoms"/> Kanarski otoki so najbolj naseljeno in gospodarsko najmočnejše ozemlje vseh zunanjih regij Evropske unije. Urad za podporo in informacije za zunanje regije je na tem otočju v mestu Las Palmas na otoku Gran Canaria. [[Slika:French_Guiana_tropical_forest_towards_Cacao.jpg|sličica| Tropski gozd [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]] s pogledom proti Cacau]] === Francoske čezmorske regije === [[Francoska Gvajana]], [[Gvadelup|Guadeloupe]], [[Martinik]], [[Mayotte]] in [[Reunion]] je pet francoskih čezmorskih regij (ki so tudi čezmorski departmaji), ki se po francoski zakonodaji večinoma obravnavajo kot sestavni deli francoske republike. [[Evro|Euro]] je zakonito plačilno sredstvo, <ref>Article 3(1) of Council Regulation 2913/92/EEC of 12 October 1992 establishing the Community Customs Code (as amended) (OJ L 302, 19.10.1992, p. 1-50) [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31992R2913:EN:NOT Eur-lex.europa.eu.]</ref> vendar so zunaj [[Schengensko območje|schengenskega območja]] in območja davka na dodano vrednost EU.<ref name="vatcustoms"/> Mayotte je najmlajša od petih čezmorskih departmajev, ki je 1. januarja 2014 postala zunanja regija in s tem del EU.<ref name="CD 2013/61/EU2">{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:353:0005:0006:EN:PDF|title=Council Directive 2013/61/EU of December 2013|date=17 December 2013|accessdate=1 January 2014}}</ref> === Skupnost Svetega Martina === Sv. Martin je edina francoska prekomorska skupnost s statusom zunanje regije EU.<ref>[http://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/100/outermost-regions-ors- Outermost regions, Fact Sheets on the European Union], European Parliament. Retrieved 6 November 2019.</ref> Tako kot pri vseh francoskih čezmorskih departmajih je tudi v Sv. Martinu [[evro]] zakonito plačilno sredstvo in je zunaj schengenskega območja in območja davka na dodano vrednost EU. 22. februarja 2007 sta se Sv. Martin in Sv. Barthélemy ločila od francoskega čezmorskega departmaja [[Gvadelup|Guadeloupe]] in tako oblikovala novo prekomorsko skupnost. Posledično njihov status v EU nekaj časa ni bil jasen. Medtem ko je poročilo francoskega parlamenta navajalo, da so otoki znotraj EU kot zunanje regije, <ref name="Rapport d'information no 3292">[http://www.senat.fr/rap/r04-329/r04-32915.html Rapport d'information nombre 329] (2004–2005) de MM. Jean-Jacques Hyest, Christian Cointat et Simon Sutour, fait au nom de la commission des lois, déposé le 10 mai 2005. {{In lang|fr}}</ref> jih je Evropska komisija v svojih dokumentih uvrstila kot zunaj evropske skupnosti.<ref name="eeas.europa.eu2">{{Navedi splet|url=http://www.eeas.europa.eu/blood_diamonds/docs/trading_guidelines0108_en.pdf|title=Guidelines on Trading with the European Community (EC)|date=January 2008|accessdate=26 July 2011}}</ref> Pravni status otokov je bil pojasnjen z začetkom veljavnosti [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]], ki jih je uvrstila na seznam zunanjih regij.<ref name="functioning2">See Articles 349 and 355 [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:FULL:EN:PDF of the Treaty on the Functioning of the European Union].</ref> Sv. Barthélemy je s 1. januarjem 2012 zapustil EU in postal čezmorsko ozemlje. == Čezmorske države in ozemlja == Prekomorske države in ozemlja (OCT - Overseas Countries and Territories) so odvisna ozemlja, ki imajo poseben odnos z eno od držav članic EU. Njihov status je opisan v Pogodbi o delovanju Evropske unije in niso del EU ali enotnega evropskega trga. Združenje čezmorskih držav in ozemelj je bilo ustanovljeno z namenom izboljšanja gospodarskega razvoja in sodelovanja med OCT in EU <ref>{{Navedi splet|url=http://www.octassociation.org/octa-presentation|title=OCTA Presentation|website=www.octassociation.org|accessdate=2018-03-12|archive-date=2017-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20171027003853/http://www.octassociation.org/octa-presentation|url-status=dead}}</ref> in vključuje večino OCT razen treh ozemelj, ki nimajo stalnega prebivalstva. [[Slika:BORA_BORA_POLINESIA_FRANCESA_By_Mauro_Soares_-_panoramio.jpg|sličica|240x240_pik| [[Bora Bora]] v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]]]] Pogodba EU je OCT izrecno povabila, da se pridružijo združenju EU-OCT (OCTA).<ref name=":1"/> Navedeni so bili v členu 198 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki jim je poleg povabila, naj se pridružijo OCTA, omogočil tudi možnost, da se odločijo za določbe EU o prostem gibanju delavcev <ref>Article 202 [ex Article 186)]</ref> in svobodi ustanavljanja.<ref>Article 199(5) [ex Article 183(5)]</ref> Vendar je svoboda ustanavljanja omejena s členom 203 TFEU in ustreznim sklepom Sveta o OCT. Njegov člen 51 (1) (a) določa le, da "Unija fizičnim in pravnim osebam OCT zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od najugodnejše obravnave, ki velja za podobne fizične in pravne osebe katere koli tretje države s katerimi Unija sklene ali je sklenil sporazum o gospodarskem povezovanju. " Ponovno je to lahko v skladu s členom 51 (2) (b), omejeno. Obveznosti iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za zdravljenje, odobreno v okviru ukrepov, ki predvidevajo priznavanje kvalifikacij, dovoljenj ali bonitetnih ukrepov v skladu s členom VII Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ali priloge GATS o finančnih storitvah. Za OCT ne veljajo skupne zunanje carinske tarife EU <ref>Article 200(1) [ex Article 184(1)]</ref> vendar lahko na blago uvoženo iz EU zahtevajo carino na nediskriminatorni osnovi.<ref>Article 200(3) and 200(5) [ex Article 184(3) and (5)]</ref> Niso del EU in pravni red EU zanje ne velja čeprav morajo države, ki se pridružijo OCTA, spoštovati podrobna pravila in postopke opisane v tem pridružitvenem sporazumu (Sklep Sveta 2013/755 / EU).<ref>{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:344:0001:0118:EN:PDF|title=COUNCIL DECISION 2013/755/EU of 25 November 2013: On the association of the overseas countries and territories with the European Union ('Overseas Association Decision')|date=19 December 2013|publisher=Official Journal of the European Union}}</ref> Člani OCTA lahko upravičeno zaprosijo za finančno podporo EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/europeaid/where/octs_and_greenland/index_en.htm|title=EU relations with Overseas Countries and Territories|date=4 June 2014|publisher=European Commission}}</ref> Ko je bila marca 1957 podpisana [[Rimska pogodba|Rimska pogodba,]] je obstajalo skupno 15 OCT: Francoska Zahodna Afrika, Francoska ekvatorialna Afrika, [[Saint Pierre in Miquelon]], Otočje Komorov, Francoski Madagaskar, Francoska Somalija, [[Nova Kaledonija]], [[Francoska Polinezija]], [[Francoska južna in antarktična ozemlja|Francoske južne in antarktične dežele]], Francoski Togoland, Francoski Kamerun, Belgijski Kongo, Ruanda-Urundi, Skrbniško ozemlje Somalije, Nizozemska Nova Gvineja . Od takrat je bil seznam večkrat revidiran in je leta 2007, kot ugotavlja Lizbonska pogodba, vseboval 25 OCT. Eno od francoskih ozemelj je pozneje status OMR spremenilo v OCT (Sv. Barthélemy), drugo francosko ozemlje pa iz OCT na OMR ([[Mayotte]]). Od julija 2014 je še vedno 13 OCT (šest francoskih, šest ninozemskih in eno dansko) od katerih so se vsi pridružili OCTA. 13 čezmorskih držav in ozemelj Evropske unije je: <ref>{{Navedi splet|date=2016-12-08|title=Overseas Countries and Territories|url=https://trade.ec.europa.eu/tradehelp/overseas-countries-and-territories|accessdate=2020-07-10|website=Trade Helpdesk|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127174646/https://trade.ec.europa.eu/tradehelp/overseas-countries-and-territories|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" ! class="unsortable" |Zastava ! class="unsortable" |Grb !Ime !Lokacija !Površina !Populacija !Glavno mesto !Največje naselje !Uradni jezik !Država |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_Greenland.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat_of_arms_of_Greenland.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Grenlandija]] |[[Severni Atlantik]] in [[Arktika]] |{{Sort|002166086|{{convert|2166086|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |56.483 |[[Nuuk]] |Nuuk |[[Grenlandščina]] |{{Brez preloma|{{flagicon|Danska}} [[Danska]]}} |- |[[Slika:Flag_of_Curaçao.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat_of_arms_of_Curaçao.svg|sredina|58x58_pik]] |Curaçao |[[Karibi]] |{{Sort|000000444|{{convert|444|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |160.337 |Willemstad |Willemstad |[[Nizozemščina]], Papiamento, [[Angleščina]] | rowspan="6" |{{Brez preloma|{{flag|Nizozemska}}}} |- |[[Slika:Flag_of_Aruba.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat_of_arms_of_Aruba.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Aruba]] |[[Karibi]] |{{Sort|000000179|{{convert|179|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |104.822 |Oranjestad |Oranjestad |Nizozemščina, Papiamento |- |[[Slika:Flag_of_Sint_Maarten.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat_of_arms_of_Sint_Maarten.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Sveti Martin|Sint Maarten]] |[[Karibi]] |{{Sort|000000037|{{convert|37|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |33.609 |Philipsburg |Lower Prince's Quarter |Nizozemščina, Angleščina |- |[[Slika:Flag_of_Bonaire.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Blason_de_Bonaire_(Antilles_néerlandaises).svg|sredina|58x58_pik]] |Bonaire |[[Karibi]] |{{Sort|000000294|{{convert|294|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |18.905 |Kralendijk |Kralendijk |Nizozemščina |- |[[Slika:Flag_of_Sint_Eustatius.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Sint_Eustatius_wapen.svg|sredina|58x58_pik]] |Sint Eustatius |[[Karibi]] |{{Sort|000000021|{{convert|21|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |3.193 |Oranjestad |Oranjestad |Nizozemščina |- |[[Slika:Flag_of_Saba.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Saba_wapen.svg|sredina|58x58_pik]] |Saba |[[Karibi]] |{{Sort|000000013|{{convert|13|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |1.991 |The Bottom |The Bottom |Nizozemščina |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_French_Polynesia.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Coat_of_arms_of_French_Polynesia.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Francoska Polinezija]] |[[Tihi ocean]] |{{Sort|000004167|{{convert|4167|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |275.918 |Pape'ete |Fa'a'ā |[[Francoščina]] | rowspan="6" |{{Brez preloma|{{flag|Francija}}}} |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_FLNKS.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Emblem_of_New_Caledonia.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Nova Kaledonija]] |[[Tihi ocean]] |{{Sort|000418576|{{convert|18576|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |268.767 |Nouméa |Nouméa |Francoščina |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_France.png|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:BlasonWallisetFutuna.svg|sredina|58x58_pik]] |[[otoki Wallis in Futuna]] |[[Tihi ocean]] |{{Sort|000000142|{{convert|142|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |11.899 |Mata-Utu |Mata-Utu |Francoščina |- |[[Slika:Flag_of_France.png|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Blason_St_Barthélémy_TOM_entire.svg|sredina|58x58_pik]] |Saint Barthélemy |[[Karibi]] |{{Sort|000000025|{{convert|25|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |9.279 |Gustavia |Gustavia |Francoščina |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_Saint-Pierre_and_Miquelon.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Armoiries_SaintPierreetMiquelon.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Sveta Peter in Mihael]] |[[Severni Atlantik]] |{{Sort|000000242|{{convert|242|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |6.080 |Saint-Pierre |Saint-Pierre |Francoščina |- valign="top" |[[Slika:Flag_of_the_French_Southern_and_Antarctic_Lands.svg|obroba|sredina|80x80_pik]] |[[Slika:Armoiries_des_Terres_australes_et_antarctiques_françaises.svg|sredina|58x58_pik]] |[[Francoska južna in antarktična ozemlja]] |[[Indijski ocean]] in [[Antarktika]] |{{Sort|000439781|{{convert|439781|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |0{{Efn|150 non-permanent in winter, 310 in summer (research and military personnel)}} |Saint-Pierre |Port-aux-Français (base) |Francoščina |- ! ! Skupaj ! !2.630.007&nbsp;km² (1.015.451 sq mi) !945.893 ! ! ! ! |} === Združenje čezmorskih držav in ozemelj === Združenje čezmorskih držav in ozemelj (OCTA) je organizacija ustanovljena 17. novembra 2000 s sedežem v [[Bruselj|Bruslju]]. Od februarja 2020 naprej so vse OCT pridružene OCTA. Namen združenja je izboljšati gospodarski razvoj v čezmorskih državah in ozemljih ter sodelovanje z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. 25. junija 2008 je bila v Bruslju podpisana pogodba o sodelovanju med EU in OCTA.<ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.octassociation.org/IMG/pdf/green_paper_2008.pdf|title=Future relations between the EU and the Overseas Countries and Territories|date=25 May 2008|publisher=Commission of the European Communities|location=Brussels|pages=17|access-date=2020-11-23|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126033226/http://www.octassociation.org/IMG/pdf/green_paper_2008.pdf|url-status=dead}}</ref> Sedanji predsednik združenja je premier Curaçaa Eugene Rhuggenaath.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.octassociation.org/-current-chair-aruba-?lang=en|title=Current Chair – Curaçao|website=octassociation.org|accessdate=19 March 2020|archive-date=2019-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190514120517/http://www.octassociation.org/-current-chair-aruba-?lang=en|url-status=dead}}</ref> === Francoska čezmorska ozemlja === [[Francoska južna in antarktična ozemlja|Francoske južne in antarktične dežele]] (vključujejo tudi francoske otoke v Indijskem oceanu in francosko ozemlje [[Adelijina dežela|Dežela Adélie]] na [[Antarktika|Antarktiki]] ) so francoska čezmorska ozemlja vendar nimajo stalnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fs.html|title=French Southern and Antarctic Lands|publisher=The Central Intelligence Agency|accessdate=8 February 2010|archive-date=2018-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20181224214852/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/fs.html|url-status=dead}}</ref> V Franciji imajo status ''sui generis'' (poseben status).<ref>[http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000000879815 Art. 9, Loi n° 55-1052 du 6 août 1955 modifiée portant statut des Terres australes et antarctiques françaises et de l'île de Clipperton]. [http://www.legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000018048991&fastPos=1&fastReqId=2007253908&categorieLien=id&oldAction=rechTexte Décret du 31 janvier 2008 relatif à l'administration de l'île de Clipperton].</ref> [[Saint Pierre in Miquelon]], Sveti Barthélemy, [[Francoska Polinezija]] ter [[Wallis in Futuna]] so čezmorske skupnosti (prej imenovana čezmorska ozemlja) Francije, [[Nova Kaledonija]] pa je "skupnost ''sui generis''". Sv. Barthélemy <ref>[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1454785116277&uri=CELEX:32011D0433 Council Decision of 12 July 2011 on the signing and conclusion of the Monetary Agreement between the European Union and the French Republic on keeping the euro in Saint-Barthélemy following the amendment of its status with regard to the European Union] (OJ L 189, 20.7.2011, p. 1-2).</ref> ter Saint-Pierre in Miquelon uporabljajo [[evro]], <ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1999:030:0029:0030:EN:PDF Council Decision 1999/95/EC of 31 December 1998 concerning the monetary arrangements in the French territorial communities of Saint-Pierre-et-Miquelon and Mayotte] (OJ L 30, 4.2.1999, p. 29-30).</ref> medtem ko Nova Kaledonija, Francoska Polinezija ter Wallis in Futuna uporabljajo frank CFP, valuto, ki je vezana na evro in za katero jamči Francija. Domačini v teh skupnostih so zaradi francoskega državljanstva evropski državljani. V skupnostih potekajo volitve v Evropski parlament. 22. februarja 2007 sta se Sv. Barthélemy in Saint Martin ločila od francoskega čezmorskega departmaja [[Gvadelup|Guadeloupe]] in tako oblikovala novo čezmorsko skupnost. Posledično njihov status v EU nekaj časa ni bil jasen. Medtem ko je poročilo francoskega parlamenta navajalo, da so otoki znotraj EU kot zunanje regije, <ref name="Rapport d'information no 3292"/> jih je Evropska komisija v dokumentih uvrstila kot da so zunaj Evropske skupnosti.<ref name="eeas.europa.eu2"/> Pravni status otokov je bil pojasnjen z začetkom veljavnosti [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe,]] ki jih je uvrstila med zunanje regije.<ref name="functioning2"/> Vendar Sv. Barthélemy ni prenehal biti zunanja regija in je 1. januarja 2012 zapustil EU in postal OCT. Sprememba je bila narejena za olajšanje trgovine z državami zunaj EU, zlasti z ZDA, <ref name="Penchard2">{{Navedi splet|url=http://www.outre-mer.gouv.fr/?la-collectivite-de-saint-barthelemy-obtient-un-nouveau-statut.html|title=La collectivité de Saint-Barthélémy obtient un nouveau statut européen|last=AFP|date=29 October 2010|website=Ministère de l'Outre-Mer|language=fr|accessdate=8 April 2011}}</ref>. Omogočila pa jo je določba Lizbonske pogodbe, ki [[Evropski svet|Evropskemu svetu]] omogoča, da spremeni danski, nizozemski ali francoski status EU ozemlje na pobudo zadevne države članice.<ref>See Article 355(6) of the [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:FULL:EN:PDF Treaty on the Functioning of the European Union]. The relevant decision of the European Council was made on 29 October 2010 .</ref> [[Slika:PenhaBuildingWillemstad.jpg|sličica| Willemstad, [[glavno mesto]] Curaçao .]] === Nizozemska čezmorska ozemlja === Vseh šest nizozemskih ozemelj ima status OCT. Kot taki jim koristi saj imajo lahko lastno izvozno in uvozno politiko v EU in iz nje, hkrati pa imajo še vedno dostop do različnih skladov EU (kot je npr. Evropski razvojni sklad). Prebivalci otokov so državljani EU zaradi nizozemskega državljanstva in se lahko udeležijo volitev v Evropski parlament.<ref name="Caribbean Netherlands">{{Navedi splet|url=http://docplayer.net/22064716-Kingdom-of-the-netherlands-one-kingdom-four-countries-european-and-caribbean.html|title=The Kingdom of the Netherlands: One Kingdom - Four Countries; European and Caribbean)|date=April 2015|publisher=Ministerie van Buitenlandse Zaken|accessdate=2020-11-23|archive-date=2021-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020162457/http://docplayer.net/22064716-Kingdom-of-the-netherlands-one-kingdom-four-countries-european-and-caribbean.html|url-status=dead}}</ref> Sprva niso imeli volilne pravice za Evropski parlament, vendar jim jo je Evropsko sodišče podelilo ko je presodilo, da je njihova izključitev v nasprotju z zakonodajo EU saj so vsi drugi nizozemski državljani, ki prebivajo zunaj EU imeli to pravico.<ref name="GibraltarAruba">Judgments of the Court in Cases C-145/04 and C-300/04: Kingdom of Spain v United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland, and M.G. Eman and O.B. Sevinger v College van burgemeester en wethouders van Den Haag </ref> Noben od otokov ne uporablja eura kot svoje valute. [[Ameriški dolar]] se uporablja na Bonaireju, Sint Eustatiusu in Sabi, medtem ko Curaçao in Sint Maarten uporabljata lastno skupno valuto antilski gldan na Arubi pa arubanski florin . [[Aruba]], Curaçao in Sint Maarten so po nizozemski zakonodaji <nowiki>''države''</nowiki>, ki imajo precejšnjo notranjo avtonomijo. Junija 2008 je nizozemska vlada objavila poročilo o predvidenem učinku na otoke, če bi se ti pridružili EU kot zunanje regije.<ref name="Eerstekamer.nl">{{Navedi splet|url=https://www.eerstekamer.nl/overig/20080619/schurende_rechtsordes_over/f=y.pdf|title=Schurende rechtsordes: Over juridische implicaties van de UPG-status voor de eilandgebieden van de Nederlandse Antillen en Aruba (Rijksuniversiteit Groningen)|date=19 June 2008|publisher=Eerstekamer.nl|language=nl}}</ref> <ref name="https">{{Navedi splet|url=https://www.eerstekamer.nl/overig/20080619/economische_gevolgen_van_de_status/f=y.pdf|title=Economische gevolgen van de status van ultraperifeer gebied voor de Nederlandse Antillen en Aruba / SEOR|date=19 June 2008|publisher=Eerstekamer.nl|language=nl}}</ref> Ugotovljeno je bilo, da bodo morali otoki sami pretehtati slabosti in prednosti tega dejanja ter da se to nikakor ne bo zahtevalo od otokov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eerstekamer.nl/behandeling/20080930/brief_van_de_staatssecretaris_van/f=y.pdf|title=Tweede Kamer, vergaderjaar 2008–2009, 31700 IV, nr.3: Brief van de staatssecretaris van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties met het kabinetsstandpunt over de rapporten over de UPG status voor de eilandgebieden van de Nederlandse Antillen en Aruba|date=21 October 2008|publisher=Eerstekamer.nl|language=nl}}</ref> Bonaire, Sint Eustatius in Saba (skupaj imenovani Nizozemski Karibi ) so "posebno občine" na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Trenutno imajo status OCT z možnostjo, da postanejo del EU kot novi OMR (zunanje ozemlje). Njihov status je leta 2015 pregledal nizozemski parlament <ref>{{Navedi splet|url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/dossier/31954/kst-31954-7|title=Kamerstuk 31954 nr.7: Regels met betrekking tot de openbare lichamen Bonaire, Sint Eustatius en Saba (Wet openbare lichamen Bonaire, Sint Eustatius en Saba)|date=14 October 2009|publisher=Overheid.nl|language=nl|accessdate=2020-11-23|archive-date=2014-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714210511/https://zoek.officielebekendmakingen.nl/dossier/31954/kst-31954-7|url-status=dead}}</ref> kot del načrtovanega pregleda Nizozemska zakonodaje (WOLBES in FINBES) o kakovosti njihovih nedavno uvedenih organov javne uprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/dossier/31958/kst-31954-D?resultIndex=1&sorttype=1&sortorder=4|title=Kamerstuk 31954+31958 D: BRIEF VAN DE MINISTER VAN BINNENLANDSE ZAKEN EN KONINKRIJKSRELATIES|date=9 March 2012|publisher=Overheid.nl|language=nl|accessdate=2020-11-23|archive-date=2019-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190205121812/https://zoek.officielebekendmakingen.nl/dossier/31958/kst-31954-D?resultIndex=1&sorttype=1&sortorder=4|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2015 je bilo pri pregledu ugotovljeno, da sedanje pravne strukture za upravljanje in integracijo z evropsko Nizozemsko v okviru WolBES ne delujejo dobro. Kljub temu niso bila dana nobena priporočila glede tega ali bi sprememba statusa iz OCT v OMR prispevala k izboljšanju tega stanja.<ref name="Evaluation report 1">{{Navedi splet|url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/blg-599770.pdf|title=Vijf jaar Caribisch Nederland: De werking van wetgeving|last=Pro Facto - Rijksuniversiteit Groningen|date=August 2015|language=nl}}</ref> <ref name="Evaluation report 2">{{Navedi splet|url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/blg-599774.pdf|title=Vijf jaar Caribisch Nederland: Werking van de nieuwe bestuurlijke structuur|last=DSP-Groep|date=23 September 2015|language=nl}}</ref> <ref name="Evaluation report 3">{{Navedi splet|url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/blg-599777.pdf|title=Vijf jaar Caribisch Nederland: Gevolgen voor de bevolking|last=Sociaal en Cultureel Planbureau|date=October 2015|language=nl}}</ref> <ref name="Evaluation report 4">{{Navedi splet|url=http://deugdelijkbestuuraruba.org/wp-content/uploads/2016/04/Evaluatiecommissie-Vijf-jaar-verbonden-Bonaire-Sint-Eustatius-Saba-en-Europees-Nederland.pdf|title=VIJFJAAR VERBONDE BONAIRE, SINT EUSTATIUS, SABA EN EUROPEES NEDERLAND (Rapport van de commissie evaluatie uitwerking van de nieuwe staatkundige structuur Caribisch Nederland)|last=Evaluatiecommissie Caribisch Nederland|date=12 October 2015|language=nl}}<!--alternatively also found at url=https://zoek.officielebekendmakingen.nl/blg-599768.pdf--></ref> Otoki so podedovali status OCT od [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov,]] ki so bili razpuščeni leta 2010. [[Nizozemski Antili]] so bili sprva izključeni iz vsakršnega pridruževanja evropski ekonomski skupnosti (EEC - European Economic Community) zaradi protokola priloženega k Rimski pogodbi, ki je Nizozemski dovoljeval ratifikacijo v imenu Nizozemske samo v Evropi in na Nizozemski Novi Gvineji.<ref name="protocol-eec">Treaty Establishing the EEC - Protocol on the Application of the Treaty Establishing the European Economic Community to the non-European parts of the Kingdom of the Netherlands {{Malekapit|The High Contracting Parties,}} {{Malekapit|Anxious}}, at the time of signature of the Treaty establishing the European Economic Community, to define the scope of the provisions of Article 227 of this Treaty in respect of the Kingdom of the Netherlands, {{Malekapit|Have agreed}} upon the following provisions, which shall be annexed to this Treaty: The Government of the Kingdom of the Netherlands, by reason of the constitutional structure of the Kingdom resulting from the Statute of 29 December 1954, shall, by way of derogation from Article 227, be entitled to ratify the Treaty on behalf of the Kingdom in Europe and Netherlands New Guinea only. Done at Rome this twenty-fifth day of March in the year one thousand nine hundred and fifty-seven. [http://www.cvce.eu/obj/treaty_establishing_the_eec_protocol_on_the_application_of_the_treaty_establishing_the_eec_to_the_non_european_parts_of_the_kingdom_of_the_netherlands_rome_25_march_1957-en-6b87a3f0-b89e-4a47-b033-db404a41a240.html Treaty establishing the EEC]</ref> Po začetku veljavnosti konvencije o pridružitvi Nizozemskih Antilov k evropski gospodarski skupnosti 1. oktobra 1964 pa so Nizozemski Antili postali OCT. === Grenlandija === [[Slika:Scoresby-sund_view_hg.jpg|sličica|300x300_pik| Pogled na Kangertittivaq na vzhodu Grenlandije, ki je eden od največjih [[fjord]]<nowiki/>ov na svetu]] [[Grenlandija]] se je [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] pridružila leta 1973 skupaj z Dansko a je po pridobitvi avtonomije znotraj [[Danska|Kraljevine Danske]] leta 1982 iz skupnosti izstopila ter leta 1985 postala članica OCT. Glavni razlog za odhod so bila nesoglasja glede skupne ribiške politike (CPF - Common Fisheries Policy) in ponovna vzpostavitev nadzora nad grenlandskimi ribolovnimi viri. Državljani Grenlandije (državljani OCT) so kljub temu državljani EU zaradi grenlandskih odnosov z EU ter pogodbe pogodb EU in tudi zaradi danskega državljanstva.  Odnosi med EU in Grenlandijo so partnerski in se dopolnjujejo z OCT v skladu s "Sklepom Sveta 2013/755 / EU"; na podlagi „Sklepa Sveta 2014/137 z dne 14. marca 2014“ (ki opisuje odnose) <ref>{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014D0137&from=EN|title=COUNCIL DECISION 2014/137/EU of 14 March 2014: On relations between the European Union on the one hand, and Greenland and the Kingdom of Denmark on the other|date=15 March 2014|publisher=Official Journal of the European Union}}</ref> in sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju z dne 30. julija 2006 <ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/world/agreements/downloadFile.do?fullText=yes&treatyTransId=15181|title=Protocol: Setting out the fishing opportunities and financial contribution provided for in the Fisheries Partnership Agreement between the European Community (1) on the one hand, and the Government of Denmark and the Home Rule Government of Greenland (2), on the other hand|date=23 October 2012|publisher=Official Journal of the European Union}}</ref> == Posebni primeri == Zunanje regije ter čezmorske države in ozemlja spadajo v strukturirane kategorije za katere veljajo skupni mehanizmi, te pa ne veljajo za posebna ozemlja. Deset ozemelj držav članic ima v odnosih z EU ''[[ad hoc]]'' dogovore. V teh posebnih primerih pravila o davku na dodano vrednost ne veljajo ozemlja so lahko tudi izvzeta iz carinskih ali [[Trošarina|trošarinskih]] pravil.<ref name=":2">{{Navedi splet|last=Anonymous|date=2016-09-13|title=Territorial status of EU countries and certain territories|url=https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/eu-vat-rules-topic/territorial-status-eu-countries-certain-territories_en|accessdate=2020-07-16|website=Taxation and Customs Union - European Commission}}}</ref> <ref>[http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/procedural_aspects/general/sad/guide/1619-08annexi_en.pdf Annex 1 to SAD Guidelines (TAXUD/1619/08 rev. 3.4): Overview of European Union countries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140504214400/http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/customs/procedural_aspects/general/sad/guide/1619-08annexi_en.pdf|date=4 May 2014}}. Retrieved 20 August 2016.</ref> {| class="wikitable sortable" !Ime !Površina !Populacija !Država !Uradni jezik !Del EU !Carinska unija<ref name=":2"/> !DDV pravila !Pravila o trošarinah |- |Melilla |{{Sort|000012|{{convert|12.3|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |86.384 |{{Brez preloma|{{flag|Španija}}}} |Španščina |da |ne |ne |ne |- |Ceuta |{{Sort|000018|{{convert|18.5|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |85.144 |{{Brez preloma|{{flag|Španija}}}} |Španščina |da |ne |ne |ne |- |[[Alandski otoki|Åland]] |{{Sort|001580|{{convert|1580|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |56.483 |{{Brez preloma|{{flag|Finska}}}} |[[Švedščina]] |da |da |ne |ne |- |[[Ferski otoki]] |{{Sort|001399|{{convert|1399|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |52.337 |{{Brez preloma|{{flag|Danska}}}} |[[Ferščina]], [[Danščina]] |ne |ne |ne |ne |- |Razmejitveno območje ZN na Cipru{{Efn|Villages in the buffer zone are legally administered by the Republic of Cyprus.<ref name=france24>{{navedi splet|date=2018-01-23|title=Mixed village in Cyprus buffer zone looks to offer hope|url=https://www.france24.com/en/20180123-mixed-village-cyprus-buffer-zone-looks-offer-hope|access-date=2020-07-16|website=France 24|language=en}}</ref> The application of EU ''[[acquis communautaire]]'' is suspended in territories where the Republic of Cyprus does not exercise effective control.<ref>{{navedi knjigo|last=Murray|first=Fiona|title=The European Union and Member State Territories: A New Legal Framework Under the EU Treaties|url=https://archive.org/details/europeanunionmem0000murr|date=2012|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-90-6704-825-5|pages=[https://archive.org/details/europeanunionmem0000murr/page/n26 3]}}}</ref> [[Northern Cyprus]] is ''de facto'' state partially dependant on Turkey<ref>{{navedi knjigo|last1=Bahcheli|first1=Tozun|title=De Facto States: The Quest for Sovereignty|last2=Bartmann|first2=Barry|last3=Srebrnik|first3=Henry|date=2004|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-77121-8|pages=24–25}}</ref>}} |{{Sort|000346|{{convert|346|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |8.686<ref name="UNFICYP">{{Navedi splet|title=UNFICYP – Civil Affairs|url=http://www.unficyp.org/nqcontent.cfm?a_id=1416&tt=graphic&lang=l1|publisher=United Nations Peacekeeping Force in Cyprus|year=2008|accessdate=15 November 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081015025759/http://www.unficyp.org/nqcontent.cfm?a_id=1416&tt=graphic&lang=l1|archivedate=15 October 2008}}</ref> |{{Brez preloma|{{flag|Cyprus}}}} (''[[de jure]]'') |[[Grščina]] (''de jure'') |da |da{{Efn|With exceptions<ref>{{Citation|title=Council Regulation (EC) No 866/2004 of 29 April 2004 on a regime under Article 2 of Protocol No 10 of the Act of Accession|date=2004-04-30|url=http://data.europa.eu/eli/reg/2004/866/oj/eng|issue=32004R0866}}</ref>}} |ne<ref>{{Navedi knjigo|last=Chesham|first=Mark|title=VAT and Financial Services|date=2017|publisher=Spiramus Press Ltd|isbn=978-1-910151-52-5|edition=3|location=|pages=253}}}</ref> |da |- |Livigno |{{Sort|000227|{{convert|227.3|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |6.721 |{{Brez preloma|{{flag|Italija}}}} |[[Italijanščina]] |da |ne |ne |ne |- |Campione d'Italia in italijanske vode Jezera Lugano |{{Sort|000002|{{convert|2.68|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |1.961 |{{Brez preloma|{{flag|Italija}}}} |Italijanščina |da |da<ref name=":3">{{Navedi splet|title=EUR-Lex - 32019R0474 - EN - EUR-Lex|url=https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2019/474/oj/eng|accessdate=2020-07-16|website=eur-lex.europa.eu|language=en}}</ref> |ne |da |- |Büsingen am Hochrhein |{{Sort|000007|{{convert|7.62|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |1.536 |{{Brez preloma|{{flag|Nemčija}}}} |[[Nemščina]] |da |ne |ne |ne |- |Heligoland |{{Sort|000001|{{convert|1.7|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |1.265 |{{Brez preloma|{{flag|Nemčija}}}} |Nemščina |da |ne |ne |ne |- |[[Atos|Atoška država]] |{{Sort|000335|{{convert|335.63|km2|sqmi|0|abbr=on}}}} |1.811 |{{Brez preloma|{{flag|Grčija}}}} |Grščina (''de jure''){{Efn|Bolgarščina, Gruziščina, Romunščina, Ruščina in Serbščina se uporabljajo kot literarni jezik}} |da |da |ne |da |- !Skupaj !3.930 km² (1.517 sq mi) !303.283 ! ! ! ! ! ! |} === Ålandski otoki === [[Alandski otoki|Åland]] je skupina otokov, ki pripadajo Finski, vendar z delno avtonomijo. So med Švedsko in Finsko na njih pa živi švedsko govorečim prebivalstvom. Leta 1995 so se pridružili EU skupaj s [[Finska|Finsko]]. Otoki so imeli ločen referendum o pridružitvi EU in podobno kot Finska so glasovali za pridružitev. Na otočju velja zakonodaja EU vključno štirimi temeljnimi svoboščinami.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.naringsliv.ax/en/Doing%20business/live_and_work_on_aland|title=Archived copy|accessdate=16 February 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121201084420/http://www.naringsliv.ax/en/Doing%20business/live_and_work_on_aland|archivedate=1 December 2012}}</ref> Vendar pa obstajajo nekatera odstopanja zaradi posebnega statusa otokov. Åland je zunaj območja davka na dodano vrednost <ref name="vatcustoms"/> ter je izvzet iz skupnih pravil glede prometnih davkov, trošarin in posrednih obdavčitev.<ref>Article 2 of Protocol 2 (on the Åland Islands) of the Finnish accession treaty (OJ C 241, 29.08.1994) </ref> Poleg tega pogodba o pristopu za zaščito lokalnega gospodarstva dopušča status ''hembygdsrätt / kotiseutuoikeus'' (regionalno državljanstvo). Posledično obstajajo omejitve glede lastništva nepremičnin, pravica do ustanavljanja za poslovne namene in omejitve glede tega, kdo lahko opravlja storitve na Alandskem, za osebe, ki nimajo tega statusa.<ref>Article 1 of Protocol 2 (on the Åland Islands) of the Finnish accession treaty (OJ C 241, 29.08.1994) </ref> Status lahko pridobi vsak finski državljan, ki zakonito prebiva na Alandu 5 let in lahko dokaže ustrezno znanje švedskega jezika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.naringsliv.ax/en/facts/aland_and_eu|title=Archived copy|accessdate=16 February 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511193640/http://www.naringsliv.ax/en/facts/aland_and_eu|archivedate=11 May 2013}}</ref> === Büsingen am Hochrhein === Büsingen am Hochrhein je nemška vas [[Enklava in eksklava|eksklava,]] ki je v celoti obdana s [[Švica|Švico]] in je kot taka zaradi praktičnih namenov v carinski uniji s Švico, ki pa ni članica EU.<ref>Treaty of 23 November 1964 between the Federal Republic of Germany and the Swiss Confederation on the inclusion of the municipality of Büsingen am Hochrhein in the customs territory of the Swiss Confederation, as referred to in Article 3(1) of Council Regulation 2913/92/EEC of 12 October 1992 establishing the Community Customs Code (as amended) (OJ L 302, 19.10.1992, p. 1-50) .</ref> Euro je zakonito plačilno sredstvo čeprav je [[švicarski frank]] bolj zaželen.<ref>From http://www.buesingen.de click ''Touristik'' and ''Hotel + Gasthäuser'' and find that every hotel and restaurant quote prices in SFr only.</ref> Büsingen je izključen iz carinske unije EU in območja davka na dodano vrednost EU.<ref name="vatcustoms"/> Na splošno tam velja švicarski DDV.{{Cn|datum=april 2023}} Büsingen je bil tudi zunaj schengenskega območja dokler se mu Švica ni pridružila 12. decembra 2008. === Campione d'Italia in Livigno === Vasica Campione d'Italia je [[Italija|italijanska]] [[Enklava in eksklava|eksklavna]] obkrožena s [[Švica|švicarskim]] [[Kantoni Švice|kantonom]] Ticino in jezerom Lugano (ali Ceresio) in je ''[[Italijanske občine|občina]]'' v [[Como (pokrajina)|provinci Como]], medtem ko je Livigno, majhno in oddaljeno gorsko letoviško mesto in je občina v [[Sondrio (pokrajina)|provinci Sondrio]]. Obe ''občini'' sta del [[Italijanske dežele|regije]] [[Lombardija]]. Čeprav je Livigno del EU, je izključen iz območja carinske unije in davka na dodano vrednost, davčni status Livigna pa sega v Napoleonove čase. Campione je izključen iz območja davka na dodano vrednost EU. Iz carinskega območja EU je bil izključen do konca 2019.<ref name="vatcustoms">Article 6 of Council Directive 2006/112/EC of 28 November 2006 (as amended) on the common system of value added tax (OJ L 347, 11.12.2006, p. 1) [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006L0112:EN:NOT Eur-lex.europa.eu.]</ref> <ref name="2019/474">{{Citat|title=Regulation (EU) 2019/474 of the European Parliament and of the Council of 19 March 2019 amending Regulation (EU) No 952/2013 laying down the Union Customs Code|date=2019-03-25|url=http://data.europa.eu/eli/reg/2019/474/oj/eng|number=32019R0474|language=en|access-date=2020-01-13}}</ref> Trgovine in restavracije sprejemajo plačila v evrih in švicarskih frankih, cene pa so prikazane v obeh valutah.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.thisotherworld.co.uk/campione.html|title=CAMPIONE D'ITALIA - Italy in Switzerland ENCLAVES|publisher=This other world|accessdate=21 February 2017|archive-date=2020-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20201205170022/http://www.thisotherworld.co.uk/campione.html|url-status=dead}}</ref> === Ceuta in Melilla === [[Slika:Ceuta_desde_el_mirador_de_Isabel_II_banner_(cropped).jpg|sličica|250x250_pik| Ceuta v španski severni Afriki .]] Ceuta in Melilla sta dve španski mesti na severnoafriški obali. Sta del EU vendar sta izključeni iz skupne kmetijske in ribiške politike.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv:OJ.L_.1985.302.01.0023.01.ENG&toc=OJ:L:1985:302:TOC#L_1985302EN.01040001 Act concerning the conditions of accession of the Kingdom of Spain and the Portuguese Republic and the adjustments to the Treaties]. Retrieved 20 August 2016.</ref> Sta tudi zunaj območja carinske unije in davka na dodano vrednost <ref name="vatcustoms"/> Kljub temu blago, ki se izvaža iz EU v Ceuto in Melillo ni carinjeno, določeno blago s poreklom iz Ceute in Melille pa je oproščeno carin. Čeprav sta del [[Schengensko območje|schengenskega območja]] (veljavni schengenski vizumi), Španija preverja identiteto vseh morskih in letalskih potnikov, ki iz enklav odhajajo na druge konce schengenskega območju.<ref name="OJ L 239, 22.9.2000, p. 69">Declaration No. 1. on Ceuta and Melilla attached to the Final Act of the Accession Treaty of the Kingdom of Spain to the Schengen Agreement ([http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42000A0922%2804%29:EN:NOT OJ L 239, 22.9.2000, p. 69])</ref> === Ciper === [[Slika:Grenspost.jpg|sličica|210x210_pik| Mednarodno nepriznana [[Severni Ciper|Turška republika Severni Ciper]]]] Ko je [[Ciper|Republika Ciper]] 1. maja 2004 postala del [[Evropska unija|Evropske unije]] severna tretjina otoka ni bila pod učinkovitim nadzorom svoje vlade zaradi turške zasedbe severnega dela otoka. Varovalni pas Združenih narodov ločuje oba dela otoka. Okoli 3% otoka zasedajo britanske vojaške baze, ki spadajo pod britansko suverenost. To zapleteno situacijo na otoku odražata dva [[Mednarodna pogodba|protokola]] k Pristopni pogodbi iz leta 2003 - številki 3 in 10, znana kot "protokol suverenih baznih območij" oziroma "ciprski protokol". Pravo EU v celoti velja le za tisti del otoka, ki ga dejansko nadzoruje vlada Republike Ciper. Zakonodaja EU je v severni tretjini otoka ( [[Severni Ciper|Turška republika Severni Ciper]], katere neodvisnost priznava le [[Turčija]] ) začasno ustavljena s členom&nbsp;1 (1) ciprskega protokola.<ref name="cyprus">[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:12003T/PRO/10 Protocol 10 to the Treaty of Accession 2003] (OJ L 236, 23.9.2003, p. 955).</ref> Če bo otok ponovno združen bo [[Svet Evropske unije]] s sklepom razveljavil prekinitev. Štiri mesece po sprejetju takšne odločitve bodo na otoku izvedene nove volitve v [[Evropski parlament]], na katerih bodo izvoljeni ciprski predstavniki s celotnega otoka.<ref>{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004D0511&qid=1470416385493|title=COUNCIL DECISION of 10 June 2004 concerning the representation of the people of Cyprus in the European Parliament in case of a settlement of the Cyprus problem (2004/511/EC)}}</ref> Ciprska zakonodaja o državljanstvu velja za celoten otok in je zato na voljo prebivalcem severnega Cipra in britanskih suverenih baznih območij na enaki podlagi kot tistim rojenim na območju, ki ga nadzoruje Republika Ciper.<ref>{{Navedi splet|last=Skoutaris|first=Nikos|title=On Citizenship and Donkeys in Cyprus|website=Citizenship in Southern Europe|url=http://www.citsee.eu/citsee-story/citizenship-and-donkeys-cyprus/|publisher=CITSEE|accessdate=5 January 2013|archive-date=2021-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020162505/http://www.citsee.eu/citsee-story/citizenship-and-donkeys-cyprus/|url-status=dead}}</ref> <ref>[http://www.legislationline.org/documents/action/popup/id/5818Citizenship law of the Republic of Cyprus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211023101019/http://www.legislationline.org/documents/action/popup/id/5818Citizenship |date=2021-10-23 }}, Source: Cyprus Ministry of Justice compilation and translation (updated to June 2000).</ref> Državljani Republike Ciper, ki živijo na [[Severni Ciper|Severnem Cipru]] so državljani EU in so nominalno upravičeni do glasovanja na volitvah v Evropski parlament. Volitve v ta parlament pa niso organizirane na severnem Cipru saj je ta de facto urejena kot ločena država čeprav država, ki jo prizna samo Turčija.<ref>{{Navedi knjigo|last=Agency|first=Central Intelligence|url=https://books.google.com/books?id=AJq5DwAAQBAJ&q=northern+cyprus|title=The CIA World Factbook 2020-2021|date=2020-06-02|publisher=Simon and Schuster|isbn=978-1-5107-5826-1}}}</ref> ==== Akrotiri in Dhekelia ==== Združeno kraljestvo ima na Cipru dve suvereni bazni območji in sicer Akrotiri in Dhekelia . Za razliko od drugih britanskih čezmorskih ozemelj njihovi prebivalci (ki so upravičeni do državljanstva britanskih čezmorskih ozemelj ) nikoli niso bili upravičeni do britanskega državljanstva. Pred pristopom Cipra k EU leta 2004, kljub temu da je bilo Združeno kraljestvo takrat članica EU, zakonodaja EU ni veljala za suverena bazna območja.<ref>See Article 299(6)(b) of the Consolidated Treaty establishing the European Community as amended by the [[Nice Treaty]].</ref> To stališče je ciprska pristopna pogodba spremenila tako, da se zakonodaja EU, čeprav se načeloma še vedno ne uporablja, uporablja v obsegu potrebnem za izvajanje protokola priloženega tej pogodbi.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:236:0931:0956:EN:PDF Protocol 3 to the Treaty of Accession 2003] (OJ L 236, 23.9.2003, p. 955).</ref> Ta protokol uporablja pravo EU, ki se nanaša na skupno kmetijsko politiko, carine, posredne obdavčitve, socialno politiko ter pravosodje in notranje zadeve na suverenih baznih območjih. Oblasti suverenih baznih območij so predvidele tudi enostransko uporabo neposredno veljavne zakonodaje EU.<ref>{{Navedi splet|title=First Report on the implementation of the provisions of Protocol No 3 to the 2003 Act of Accession on the Sovereign Base Areas of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland in Cyprus|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0155:FIN:EN:PDF|publisher=European Commission|location=Brussels|date=19 April 2010}}</ref> Združeno kraljestvo se je v protokolu tudi strinjalo, da bo obdržalo dovolj nadzora nad zunanjimi mejami (tj. Zunaj otoka in severnega Cipra) baznih območij, da bo meja med suverenimi baznimi območji in Republiko Ciper lahko ostala popolnoma odprta in ne bo nadzorovana kot zunanja meja EU. Zato bi suverene bazne površine postale ''[[De iure - de facto|de facto]]'' del schengenskega območja. Območja baz so ''dejansko'' že članice [[Evroobmočje|evroobmočja]] zaradi prejšnje uporabe [[Ciprski funt|ciprskega funta]] in sprejetja [[Evro|eura]] kot zakonitega plačilnega sredstva leta 2008.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sbaadministration.org/home/legislation/01_02_09_05_ORDINANCES/01_02_09_05_48_ORD_2007/20070101_Ord-18_G1470_u.pdf|title=EURO ORDINANCE 2007 An Ordinance to provide for the adoption of the euro as legal tender in the Sovereign Base Areas and for related matters|date=7 August 2007|last=R H Lacey, Administrator|publisher=Government of the United Kingdom}}</ref> Ker zakon o ciprskem državljanstvu velja tudi za Severni Ciper so prebivalci Cipra kot državljani Republike Ciper upravičeni do državljanstva EU. Nekaj manj kot polovica prebivalstva suverenih baznih območij je Ciprčanov preostalo je britansko vojaško osebje, pomožno osebje in njihovi družinski člani.<ref>{{Navedi splet|title=Akrotiri|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ax.html|website=CIA World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=5 January 2013|quote=approximately 15,700 live on the Sovereign Base Areas of Akrotiri and Dhekelia including 7,700 Cypriots, 3,600 Service and UK-based contract personnel, and 4,400 dependents|archive-date=2015-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150905085656/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ax.html|url-status=dead}}</ref> V izjavi priloženi k Pogodbi o ustanovitvi Republike Ciper iz leta 1960, se je britanska vlada zavezala, da ne bo dovolila novega naseljevanja ljudi na suverenih baznih območjih, razen za začasne namene.<ref>{{Navedi splet|title=Declaration by Her Majesty's Government Regarding the Administration of the Sovereign Base Areas|url=http://www.mfa.gov.cy/mfa/mfa2006.nsf/All/F207EF6146AA7AFEC22571BF0038DDC6/$file/Treaty%20of%20Establishment.pdf|website=Treaty of Establishment of the Republic of Cyprus|accessdate=5 January 2013|page=111|year=1960|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141023064308/http://www.mfa.gov.cy/mfa/mfa2006.nsf/All/F207EF6146AA7AFEC22571BF0038DDC6/$file/Treaty%20of%20Establishment.pdf|archivedate=23 October 2014}}</ref> Določbe o statusu baz po [[Brexit|brexitu]] so bile določene v protokolu o izstopu Velike Britanije iz EU. . ==== Varovalni pas Združenih narodov ==== Varnostno območje Združenih narodov med severnim in južnim Ciprom je široko od nekaj metrov v osrednji [[Nikozija|Nikoziji]] do nekaj kilometrov na podeželju. Čeprav je območje pod suverenostjo Republike Ciper ga dejansko upravljajo [[UNFICYP|mirovne sile Združenih narodov na Cipru]] (UNFICYP). Na območju živi 8.686 prebivalcev (oktober 2007) in ena od nalog UNFICYP je vzpostaviti normalno civilno dejavnost v varovanem pasu.<ref name="UNFICYP"/> Naseljene vasi, ki so v varovalnem pasu po zakonu upravlja Republika Ciper vendar jih dejansko nadzorujejo mirovniki ZN. Člen&nbsp;2.1 Ciprskega protokola <ref name="cyprus"/> Evropskemu svetu omogoča, da ta določi v kolikšni meri se določbe zakonodaje EU uporabljajo v varovalnem pasu.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2004:161:0128:0143:EN:PDF Council Regulation (EC) No 866/2004 of 29 April 2004 on a regime under Article 2 of Protocol No 10 of the Act of Accession]. [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2005:050:0001:0002:EN:PDF Council Regulation (EC) No 293/2005 of 17 February 2005 amending Regulation (EC) No 866/2004 on a regime under Article 2 of Protocol 10 to the Act of Accession as regards agriculture and facilities for persons crossing the line].</ref> === Ferski otoki === [[Slika:Kunoy.10.jpg|sličica| Otok Kunoy, [[Ferski otoki]]]] [[Ferski otoki]] niso del EU in tudi nikoli niso bili del EU odkar se je Danska leta 1973 pridružila Evropski uniji. Danski državljani, ki prebivajo na otokih se v smislu pogodb ne štejejo za državljane države članice ali posledično za državljane Evropske unije.<ref>See Article 4 of the [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:11972B/PRO/02:EN:HTML Faroe Islands Protocol], 355(5)(a) of the Treaty on the Functioning of the European Union and Article of the Treaty on European Union (as amended).</ref> Vendar pa lahko prebivalci Ferskih otokov postanejo državljani EU s spremembo prebivališča če se te npr. preselijo na Dansko. Ferski otoki niso del schengenskega območja zato schengenski vizumi tam niso veljavni. So pa otoki del nordijske unije potnih listov zato Schengenski sporazum določa, da potnikom, ki prečkajo otoke in schengensko območje ni treba obravnavati kot, da bi ti prečkali zunanjo mejo unije.<ref>{{Navedi splet|title=Spørgsmål og svar|url=http://www.eu-oplysningen.dk/emner/schengen/spsv/|website=www.eu-oplysningen.dk|publisher=Danish Parliament|accessdate=21 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140212161029/http://www.eu-oplysningen.dk/emner/schengen/spsv|archivedate=12 February 2014|language=da}}</ref> To pomeni, da ni formalne kontrole potnih listov ampak preverjanje identitete ob prijavi za potovanje z letalom ali ladjo na otoke. Nordijski državljani na potovanjih po nordijskih deželah ne potrebujejo potnega lista temveč le vozovnico in osebno izkaznico.<ref>{{Navedi splet|title=Pas|url=https://www.atlantic.fo/da/alt-om-flyrejsen/foer-flyrejsen/check-in/pas-p%C3%A5kr%C3%A6vet/|website=atlantic.fo|publisher=Atlantic Airways|accessdate=21 June 2015|language=da|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150621234310/https://www.atlantic.fo/da/alt-om-flyrejsen/foer-flyrejsen/check-in/pas-p%C3%A5kr%C3%A6vet/|archivedate=21 June 2015}}</ref> === Heligoland === [[Slika:Insel_Helgoland_2.JPG|sličica| Heligoland]] Heligoland je nemško otočje, ki je v [[Severno morje|Severnem morju]] 70 km severozahodno od nemške obale. Je del EU, vendar je izključen iz carinske unije in s področja davka na dodano vrednost.<ref name="vatcustoms"/> === Gora Atos === [[Atos|Gora Atos]] je avtonomna regija v [[Grčija|Grčiji]]. Pristopna pogodba Grčije k EU določa, da Gora Atos ohranja svoj stoletni posebni pravni status <ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/13520.stm|title=Monks see Schengen as Devil's work|accessdate=14 October 2007|date=26 October 1997|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref>, ki ga določa&nbsp;105 člen grške ustave. Je del carinske unije vendar zunaj območja davka na dodano vrednost.<ref name="vatcustoms"/> Ne glede na to, da je za vstop na polotok potrebno posebno dovoljenje in da je vstop ženskam prepovedan, je del [[Schengensko območje|schengenskega območja]].<ref>The Greek [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42000A0922(06):EN:NOT accession treaty] does not specifically exclude Mount Athos from the Convention's territorial scope.</ref> Samostan ima določene pravice do nastanitve menihov iz držav zunaj EU. Izjava priložena grški pristopni pogodbi k [[Schengenski sporazum|Schengenskemu sporazumu,]] navaja, da je treba pri uporabi šengenskih pravil upoštevati "posebni status" Svete gore.<ref>Joint Declaration No. 5 attached to the Final Act of the [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:42000A0922(06):EN:NOT accession treaty].</ref> == Eksteritorialna področja == Kanal Saimaa in cesta Värska – Ulitina predstavljata dve različni ureditvi načina prehoda oz. potovanja zaradi sprememb meja v 20. stoletju, kjer so prometne poti in infrastruktura končale na napačni strani meje. === Saimajski prekop === Finska ima od Rusije zakupljen 19,6 km dolg Saimajski prekop zato ima pravico do eksteritorialnosti.<ref name="liikennevirasto">{{Navedi splet|url=http://www.liikennevirasto.fi/web/en/waterways/canals-and-bridges/the-saimaa-canal|title=The Saimaa Canal - Finnish Transport Agency|website=www.liikennevirasto.fi|accessdate=2020-11-23|archive-date=2018-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180614200754/https://www.liikennevirasto.fi/web/en/waterways/canals-and-bridges/the-saimaa-canal|url-status=dead}}</ref> Območje ni del EU in je poseben del Rusije. V skladu s pogodbo, ki sta jo podpisali finska in ruska vlada velja ruska zakonodaja z nekaj izjemami glede pomorskih predpisov in zaposlovanja osebja na kanalih, ki spadajo pod finsko jurisdikcijo. Obstajajo tudi posebna pravila glede plovil, ki potujejo na Finsko preko kanala. Za prehod kanala ruski vizum ni potreben, za prestop meje je potreben le potni list. Pristojbina za uporabo kanala se plačuje v evrih. Pred 50-letnim podaljšanjem zakupa, ki je začel veljati februarja 2012, je bil otok Maly Vysotsky tudi v najemu in pod nadzorom Finske. Od takrat otok v celoti upravljajo ruske oblasti in ni več del koncesijskega ozemlja. === Cesta Värska – Ulitina === Pot od Värska do Ulitina v [[Estonija|Estoniji]], tradicionalno edina cesti do območja Ulitina, gre preko ruskega ozemlja v dolžini enega kilometra. Cesta vodi na območje imenovano Saatse Boot.<ref>Watch map services, especially Google Streetview, on {{Koord|57.90577|N|27.71323|E}}</ref> Cesta nima mejne kontrole in ni povezave z nobeno drugo cesto v Rusiji. Na cesti se ni dovoljeno ustavljati ali hoditi. Območje je del [[Rusija|Rusije,]] vendar je hkrati tudi del schengenskega območja. == Nekdanja posebna ozemlja == Številne trenutno neodvisne države ali njihovi deli so bili prej ozemlja naslednjih članic EU, ko so se te pridružile EU ali njeni predhodnici [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropski skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ): * Belgija (z več ozemlji, od ustanovitve ESPJ do leta 1962) * Francija (z več ozemlji, od ustanovitve ESPJ) * Italija (z italijansko Somalijo, od ustanovitve ESPJ do 1960) * Nizozemska (z več ozemlji, od ustanovitve ESPJ) * Portugalska (z več ozemlji, od širitve 1986 do 2002) * Združeno kraljestvo (z več ozemlji, od širitve 1973 ) Večina teh ozemelj se je odcepila pred izvajanjem [[Maastrichtska pogodba|maastrichtske pogodbe]] leta 1993 in naslednjih letih. Kar pomeni, da skupno sodelovanje, državljanstvo EU, davek na dodano vrednost EU ali evroobmočje niso obstajali zato so bila ta posebna ozemlja za tiste čase manj pomembna. Ta ozemlja so bila: * [[Kambodža]] (se je osamosvojila od France leta 1953), ne velja noben dogovor razen ESPJ<ref name="ECSCOCT">{{Navedi splet|url=https://www.cvce.eu/en/obj/treaty_establishing_the_european_coal_and_steel_community_paris_18_april_1951-en-11a21305-941e-49d7-a171-ed5be548cd58.html|title=Treaty establishing the European Coal and Steel Community (Paris, 18 April 1951)|date=11 September 2015|website=CVCE.EU by UNI.LU}}</ref> * [[Laos]] (se je osamosvojil od France leta 1954), ne velja noben dogovor razen ESPJ * [[Vietnam]] (se je osamosvojil od France leta 1954), ne velja noben dogovor razen ESPJ * [[Tunizija]] (se je osamosvojila od France leta 1956), ne velja noben dogovor razen ESPJ * [[Maroko]] (se je osamosvojil od Francije leta 1956), ne velja noben dogovor razen ESPJ * [[Gvineja]] (se je osamosvojila od Francije leta 1958), je imel OCT status * [[Kamerun]] (Francoski del je dobil samostojnost od Francije leta 1960 skupaj z nekaterimi deli ki so bili pod upravo Velike Britanije); je imel OCT status za francoski del * [[Togo]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Mali]] (se je osamosvojil od Francije 1960), je imel OCT status * [[Senegal]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Madagaskar]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Vzhodni Kongo|DR Kongo]] (se je osamosvojil od Belgije leta 1960), je imel OCT status * [[Somalija]] (Italian-administered part gained independence from Italy in 1960 along with UK-administered part); je imel OCT status za italijanski del * [[Benin]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Niger]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Burkina Faso]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Slonokoščena obala]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Čad]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Srednjeafriška republika]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Zahodni Kongo|Kongo]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Gabon]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Mavretanija]] (se je osamosvojil od Francije leta 1960), je imel OCT status * [[Burundi]] (se je osamosvojil od Belgije leta 1962), je imel OCT status * [[Ruanda]] (se je osamosvojila od Belgije leta 1962), je imel OCT status * Nizozemska Nova Gvineja (prenesena iz Nizozemske na ZN leta 1962, kasnejo jo je priključila Indonezija), je imel OCT status * [[Surinam]] (se osamosvojila od Nizozemske leta 1975), je imel OCT status, EURATOM podatek ni gotov. * [[Alžirija]] (se osamosvojila od Francije leta 1962), je imela podoben status kot OMR * [[Bahami]] (so se osamosvojili od Velike Britanije leta 1973), so imeli OCT status<ref name="OCT73">{{Navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:11972B024:EN:HTML|title=EUR-Lex - 11972B024 - EN|website=eur-lex.europa.eu}}</ref> * [[Grenada]] (se je osamosvojila od Velike Britanije leta 1973), je imel OCT status * [[Komori]] (so se osamosvojili od Francije leta 1975), so imeli OCT status * [[Sejšeli]] (so se osamosvojili od Velike Britanije leta 1976), so imeli OCT status * Francoska Somalija (se je osamosvojila od Francije istočasno kot [[Džibuti|Djibouti]] leta 1977), je imel OCT status * [[Salomonovi otoki]] (so se osamosvojilili od Velike Britanije leta 1976), so imeli OCT status * [[Tuvalu]] (se je osamosvojil od Velike Britanije leta 1978), je imel OCT status * [[Dominika]] (se je osamosvojila od Velike Britanije leta in 1978), je imela OCT status * [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] (se je osamosvojila od Velike Britanije leta 1979), je imela OCT status * [[Kiribati]] (gained independence from the UK in 1979), had OCT status * [[Sveti Vincencij in Grenadine]] (so se osamosvojili od Velike Britanije leta 1979), so imeli OCT status * [[Zimbabve]] (se je osamosvojil od Velike Britanije leta 1980), ne velja noben sporazum razen ESPJ * [[Vanuatu]] (se je osamosvojil od Velike Britanije in Francije leta 1980), je imel OCT status * [[Belize]] (se je osamosvojil od Velike Britanije leta 1981), je imel OCT status * [[Antigva in Barbuda]] (se je osamosvojil od Velike Britanije leta 1981), je imel OCT status * [[Sveti Krištof in Nevis]] (so se osamosvojili od Velike Britanije leta 1983), so imel OCT status * [[Brunej]] (se je osamosvojil od Velike Britanije leta 1984), je imel OCT status * [[Hong Kong]] (suverenost se je iz Velike Britanije prenesla na Kitajsko leta 1997), brez posebnih dogovorov, razen ESPJ * [[Macau|Macao]] (suverenost prenešena iz Portugalske na Kitajsko leta 1999), sporazum EURATOM, in sporazum ESPJ * [[Vzhodni Timor]] (se je osamosvojil od Indonezije leta 2002, pred tem je bil pod portugalsko upravo), ne velja noben sporazum {{Efn|When Portugal became a Community member in 1986 East Timor was considered a [[Administrative divisions of Portugal#Overseas Provinces|non-self-governing-territory under Portuguese administration]] by the [[United Nations]] despite [[Indonesian occupation of East Timor]] between 1975 and 1999. None of the [[EC law]]s were ever in force, but EURATOM and ECSC preferences were to apply if not for the Indonesian occupation. The ''[[de jure]]'' Portuguese administration formally ceased on 20 May 2002 when Portugal recognised East Timor's independence.}} V preteklosti so bila v Evropi posebna ozemlja, ki so imela zaradi različnih razlogov drugačen status kot "matična država", zdaj pa so del države članice. Nekatera od teh ozemelj so bila naslednja: * Avstrijski predela Kleinwalsertal in Jungholz sta prej uživala poseben pravni status. Oba območja imata cestni dostop samo do Nemčije, ne pa tudi Avstrije. Bila sta v carinski in valutni uniji z [[Nemčija|Nemčijo]] med njima pa ni bilo mejne kontrole z Nemčijo. Ko je Avstrija leta 1995 vstopila v EU (in njeno carinsko unijo) je carinska unija prenehala delovati. Z začetkom veljavnosti [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] za Avstrijo (1997) in uvedbo [[Evro|eura]] (2002) sta Kleinwalsertal in Jungholz izgubila preostale pravne privilegije. Zdaj se pravno obravnavata na enak način kot preostala Avstrija. * [[Protektorat Saar|Saar]] ( združen z Zahodno Nemčijo 1. januarja 1957) je bil v celoti del [[Evropska skupnost za premog in jeklo|skupnosti za premog in jeklo]] kot evropsko ozemlje pod francosko upravo <ref>{{Navedi splet|url=http://www.cvce.eu/obj/treaty_establishing_the_european_coal_and_steel_community_paris_18_april_1951-en-11a21305-941e-49d7-a171-ed5be548cd58.html|title=Treaty establishing the European Coal and Steel Community (Paris, 18 April 1951)|date=11 September 2015}}</ref> * Zahodni Berlin ( združen z Zahodno Nemčijo 3. oktobra 1990) je veljala pogodba v celoti {{Efn|Until the [[German reunification|unification of Germany]] in 1990 the ''de jure'' status of [[West Berlin]] was that of French, UK and US occupied zones with [[West Germany|West German]] civilian administration. The treaties applied fully during 1952–1990 given the Federal German and French treaty responsibilities [http://www.cvce.eu/obj/treaty_establishing_the_european_coal_and_steel_community_paris_18_april_1951-en-11a21305-941e-49d7-a171-ed5be548cd58.html European Coal and Steel Community Treaty, Art.79], and during 1973–1990 given the British treaty responsibilities.<ref>{{navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:11972B/AFI/DCL/06:EN:HTML|title=EUR-Lex - 11972B/AFI/DCL/06 - EN|website=Official Journal L 073, 27/03/1972 P. 0195;}}</ref>{{Clarify|date=September 2009}} For the 1979, 1984 and 1989 European Parliaments, three MEPs were appointed on the nomination of the Berlin House of Representatives rather than being directly elected. From 3 October 1990 [[West Berlin]] was fully integrated in Berlin in the [[Germany|Federal Republic of Germany]], along with the former [[East Germany]].}} * [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]] je bila do leta 1972 na papirju del skupne Nemčije in Evropske skupnosti saj Zahodna Nemčija, države Nata in Evropska skupnost niso priznale Vzhodne Nemčije do leta 1972. Vzhodna Nemčija ni priznala nobenega članstva v evropski skupnosti. Zahodnonemška vlada je trgovino z Vzhodno Nemčijo obravnavala kot mednemško trgovino zato zanjo niso veljale trgovske tarife evropske skupnosti. [[Slika:20190626_Harbor_0308_(48480740237).jpg|sličica| Sermiligaaq, Grenlandija]] Naslednja območja so še vedno posebna ozemlja držav članic, vendar so spremenila svoj status. Za podrobnosti glejte njihove vnose v članku. * [[Grenlandija]] * Sveti Barthélemy * [[Mayotte]] == Države, ki niso članice EU in se vključene v enotni trg == Nekatere evropske države so močno povezane z Evropsko unijo prek Evropskega gospodarskega prostora ali podobnih sporazumov. Te države so [[Islandija]], [[Lihtenštajn]], [[Norveška]] in [[Švica]], ki so članice [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]] (EFTA). So znotraj enotnega trga (z izjemami) in schengenskega območja vendar zunaj evroobmočja, carinskega območja in območja z evropskim davkom na dodano vrednost. [[Norveška]] in [[Švica]] imata posebna območja. * [[Lihtenštajn]] : Omejitve prostega pretoka delavcev zaradi uporabe zaščitnih ukrepov v členu 112 Sporazuma EGP (Evropski Gospodarski Prostor). * [[Norveška]] ** [[Spitsbergi|Svalbard]] :: Zunaj schengenskega območja :: Zunaj norveškega območja davka na dodano vrednost <ref name="Svalbard">Svalbard treaty</ref> :: Zunaj enotnega trga ::: ''De facto'' prosto gibanje ljudi zaradi norveškega državljanstva in omogočanje državljanom EGP / Švice prebivanje brez omejitev, čeprav veljajo posebna pravila o delovnih dovoljenjih <ref name="Schengen-NO-IS">[http://ec.europa.eu/world/agreements/prepareCreateTreatiesWorkspace/treatiesGeneralData.do?step=0&redirect=true&treatyId=23 Norway and Iceland Schengen association agreement] Article 14</ref> * [[Švica]] ** Samnaun :: Zunaj švicarskega območja davka na dodano vrednost <ref name="Swiss VAT Act">[https://www.admin.ch/opc/en/classified-compilation/20081110/index.html Federal Act on Value Added Tax], Federal law of the Swiss Confederation. Retrieved 17 February 2016.</ref> * [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je [[Brexit|zapustilo EU]] in je začasno na enotnem trgu dokler se ne uredijo prihodnji odnosi. ** Ima več [[Britanska čezmorska ozemlja|ozemelj]] zunaj EU. ** [[Gibraltar]] je posebnost saj je bil znotraj EU in delno znotraj enotnega trga. ** Jersey, Guernsey in otok Man imajo prosto trgovino, vendar niso bili v EU. ** Suvereno območje Akrotiri in Dhekelia spadata v območje evra in se delno povezuje s Ciprom, ki je država članica EU. ** Druga področja so bila in ostajajo v celoti zunaj EU. == Opombe == {{Notelist|33em}} == Glej tudi == * [[Potencialna širitev Evropske unije]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|http://www.octassociation.org/}} * [https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/vat/eu-vat-rules-topic/territorial-status-eu-countries-certain-territories_en Informacije o "Teritorialnem statusu držav EU in nekaterih ozemelj" Evropske komisije] ** [http://www.eclac.org/publicaciones/xml/3/34433/L.176.pdf Pregled sporazuma o gospodarskem partnerstvu CARIFORUM-EU - in posledice za britanski in nizozemski karibski okt] - Kaj pomeni trgovinski sporazum CARIFORUM- EU za sedanja ozemlja EU * [https://web.archive.org/web/20110820150232/http://ec.europa.eu/regional_policy/themes/outermost/index_en.htm Regionalna politika in najbolj oddaljene regije] [[Kategorija:Posebni teritoriji Evropske unije]] [[Kategorija:Evropska unija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 3zyyzfs5lgzzji3jl0q0hrkxz44qbsp 3 486683 6676173 6675808 2026-05-15T17:54:24Z Pinky sl 2932 /* Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih */ nov razdelek 6676173 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) o259eaommq2ni7kmsc7o0kygklgorog 6676201 6676173 2026-05-15T19:20:56Z A09 188929 /* Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih */ odgovor 6676201 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) 6pj0ljofefisr9dg55s8opamrxd3jgc 6676234 6676201 2026-05-15T21:06:10Z A09 188929 /* Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih */ odgovor 6676234 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) ksj62x3pa0nxjdptb9mvut2m4c4l1fh 0 486909 6676209 6368589 2026-05-15T19:39:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas | logo = | native_name = Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas | native_name_lang = | image = Palermo-Museo-Archeologico-bjs-09.jpg | caption = Soba v muzeju | alt = | map_type = Italija | map_size = | map_caption = | latitude = 38.0715 | longitude = 13.2138 | established = [[1866]] | location = Via Bara all'Olivella 24, [[Palermo]] | type = Arheološki muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = 60 931<ref>{{Navedi splet |url=http://www.siciliapreziosa.it/notizie/musei-monumenti-classifica-incassi-numero-visitatori-sicilia-2016/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-11-29 |archive-date=2021-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211022041843/https://www.siciliapreziosa.it/notizie/musei-monumenti-classifica-incassi-numero-visitatori-sicilia-2016/ |url-status=dead }}</ref> (2016) | founder = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | parking = | network = | website = http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/salinas/ }} '''Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas''' (italijansko: ''Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas'') je [[muzej]] v [[Palermo|Palermu]] v Italiji. Ima eno najbogatejših zbirk [[Fenicija|punske]] in [[Starogrška umetnost|starogrške umetnosti]] v Italiji ter številne predmete, povezane z zgodovino [[Sicilija|Sicilije]]. Nekdaj je bil last oratorija svetega Filipa Nerija, muzej pa je dobil ime po Antoninu Salinasu, slavnem arheologu in numizmatiku iz Palerma, ki je bil njegov direktor od leta 1873 do svoje smrti leta 1914, nato pa mu je zapustil svojo glavno zasebno zbirko. Je del monumentalnega kompleksa Olivella, ki vključuje cerkev sv. Ignacija in sosednji oratorij. (opomba: Kongregacija oratorija svetega Filipa Nerija je papeška družba apostolskega življenja katoliških duhovnikov in bratov laikov, ki živijo skupaj v skupnosti, ki je povezana brez formalnih zaobljub, ampak samo z dobrodelno vezjo. Običajno jih imenujejo oratorijci (oratorijski očetje)). == Zgodovina == [[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-04.jpg|thumb|Lapidarij v križnem hodniku]] Gradnjo kompleksa Olivella je v poznem 16. stoletju začel arhitekt Antonio Muttone za oratorij svetega Filipa Nerija in končal v 17. stoletju. Po zakonu o zatiranju verskih redov iz leta 1866 je bila stavba zasežena in postala dom muzeja. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je direktor muzeja Jole Bovio Marconi vse gradivo v muzeju preselil v samostan San Martino delle Scale. To je zbirko rešilo pred uničenjem zaradi bombardiranja med zavezniško [[Zavezniška invazija na Sicilijo|invazijo na Sicilijo]]. Leta 1949 je bil Bovio Marconi odgovoren za obnovo muzeja, saj je bila stavba močno poškodovana. Stavbo je prenovil arhitekt William De Angelis D'Ossat. Od septembra 2015 je le majhen del muzeja brezplačno dostopen. Negotovo je, kdaj bo celotna razstava ponovno odprta. == Odseki == [[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-05.jpg|thumb|Metope Templja C v [[Selinunt]]u]] [[File:Pietra di Palermo (geroglifici) 1.jpg|thumb|[[Kamen iz Palerma]]]] V pritličju je oddelek, posvečen artefaktom, ki si jih našli pod vodo, vključno z materiali, ki so bili del tovora plovil, kamnita sidra, kosi svinca, svetilke, amfore in napisi, ki segajo od kulture Feničanov do kulture Rimljanov. Feničanski del prikazuje dva velika [[Antropomorfizem |antropomorfna]] [[sarkofag]]a iz 5. stoletja pred našim štetjem iz nekropole Pizzo Cannita (blizu sodobnega kraja Misilmeri). Obstajajo tudi skulpture bogov in feničanske votivne stele iz [[Mozia|Mozie]] in Lilybaeuma (sodobno [[Marsala]]). Razstavljena je rekonstrukcija vzhodnega [[pediment]]a iz arheološkega najdišča [[Selinunt]], ki prikazuje [[gorgona|gorgono]] templja C, več [[metopa|metop]] z mitološkimi reliefi (Templji C in E) ter skulpture arhaičnega in klasičnega obdobja. Leta 1823 sta se dva britanska arhitekta, Samuel Angell in William Harris, med ogledom Sicilije odločila izkopavati v Selinuntu in iz arhaičnega templja, ki je danes znan kot 'Tempelj C', naletela na številne drobce izklesanih metop. Čeprav so jih lokalni uradniki poskušali ustaviti, sta nadaljevala delo in poskušala najdbe odpeljati v Anglijo, namenjeno Britanskemu muzeju. V senci dejavnosti lorda Elgina so bile pošiljke Angella in Harrisa preusmerjene v Palermo, kjer so do danes ostale v Arheološkem muzeju. Na ogled so artefakti iz [[Himera|Himere]], predmeti in skulpture iz [[Soluntum]]a, [[Megara Hyblaea|Megare Hyblaee]], [[Tindari]]ja, [[Kamarina, Sicilija|Kamarina]] in [[Agrigento|Agrigenta]]. Med najpomembnejšimi umetniškimi deli so veliki bronasti ovni iz 3. stoletja pred našim štetjem iz [[Sirakuze|Sirakuz]], rimska kopija [[Lizip]]ove skulpture, na kateri je prikazan [[Heraklej]], ki ujame [[Kerinejska košuta| Kerinejsko košuto]] in rimska kopija marmornatega kipa [[Praksitel]]a, ki prikazuje [[satir]]a. Rimsko obdobje dokumentira zbirka skulptur in mozaikov, najdenih v vilah s trga Piazza Vittoria v Palermu, kjer je bilo prej središče rimskega mesta. V muzeju so razstavljene celo prazgodovinske kulture v jamah na območju Palerma. == Zbirke == Muzej delno sestavljajo zasebne zbirke, ki so jih skozi stoletja kupili ali podarili muzeju. === Zbirka Univerzitetnega muzeja === To je najstarejša zbirka muzeja, ki je bila pridobljena leta 1814, ko je Giuseppe Emanuele Ventimiglia, princ iz Belmonteja, svojo zbirko ob svoji smrti prepustil univerzi v Palermu. Univerza jo je nato prodala muzeju. === Zbirka Antonia Salinasa === Ta zbirka, ki je bila muzeju prepuščena leta 1914, je s 6641 kosi največja in je privedla do preimenovanja muzeja po Salinasu. Zbirko sestavljajo knjige, rokopisi, grafike, fotografije, osebni predmeti in približno 6000 kovancev. === Zbirka Pietro Bonci Casuccini === To je [[Etruščani|etruščanska]] zbirka, ki jo sestavljajo sarkofagi, nagrobni kamni, žare in atiška [[Črnofiguralni dekorativni slog|črna]] ter [[rdečefiguralni dekorativni slog|rdečefiguralna]] keramika. Velja za najpomembnejšo etruščansko zbirko zunaj [[Toskana|Toskane]]. Razstavljeni predmeti prihajajo iz [[Chiusi]]ja v okviru izkopavanj na posestvih grofa Pietra Boncija Casuccinija. Zbirko sta dala v prodajo vnuka ustanovitelja Ottavio in Pietro. Prodajo zbirke je Kraljevina Italija leta 1863 preprečila s posredovanjem Micheleja Amarija, ki je bil takrat minister za šolstvo. Država je zbirko pridobila in predala Regionalnemu arheološkemu muzeju Palermo.<ref>Etruschi. La collezione Bonci Casuccini [http://www.italica.rai.it/index.php?categoria=altro&scheda=etruschi_collezioneboncicasuccini] [https://web.archive.org/web/20071114172103/http://www.italica.rai.it/index.php?categoria=altro&scheda=etruschi_collezioneboncicasuccini]</ref> == Galerija == <gallery> File:DSC00086 - Sarcofago fenicio del sec. V a.C. - da Palermo - Foto G. Dall'Orto.jpg|Sarkofag Pizzo Cannita Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-02.jpg|Muzej Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-01.jpg|Notranje dvorišče Image:DSC00355 - Orfeo (epoca romana) - Foto G. Dall'Orto.jpg|Rimski mozaik Image:DSC00104 - Edicola funebre greco-punica da Marsala - Foto G. Dall'Orto.jpg|Punska edikola Image:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-13.jpg|Levja glava iz Selinunta Image:Pholos MAR Palermo NI1904.jpg|Atiški črnofiguralni [[lekit]] Image:Dionysos winged figure MAR Palermo NI1872.jpg|Atiški črnofiguralni lekit Image:DSC00088 - Sarcofago fenicio del sec. V a.C. - da Palermo - Foto G. Dall'Orto.jpg|Feničanski sarkofag Image:DSC00432 - Statua cineraria etrusca - da Chiusi - 550-530 aC.jpg|Etruščanski nagrobni kip Image:DSC00215 - Satiro versante - Da Prassitele -370-60 aC- - Copia romana.jpg|Satir Image:DSC00165 - Ariete in bronzo, sec. III a.C. - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Bronast oven Image:Priestess of isis.jpg| Svečenica Isis iz Taormine, 2. n. št. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museo archeologico regionale (Palermo)}} *[http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/salinas/ Uradna spletna stran] *[http://www.regione.sicilia.it/beniculturali/dirbenicult/database/page_musei/pagina_musei_eng.asp?ID=80&IdSito=53&IdC=&IdS=&IdAS= Seznam v imeniku muzejev regije Sicilija] [[Kategorija:Muzeji v Italiji]] [[Kategorija:Palermo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1866]] {{normativna kontrola}} 1w0did974eephbdpvskbiqdedio0o6o 0 489547 6676070 6398136 2026-05-15T12:43:18Z Gledalec 242658 pp 6676070 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=John Candy|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|occupation=|years_active=1971–1994}} '''John Franklin Candy''', [[Kanadčani|kanadsko]]-[[Američani|ameriški]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[komik]] * [[31. oktober]] [[1950]] [[Newmarket]], [[Ontario]], [[Kanada]] † [[4. marec]] [[1994]] [[Durango City]], [[Durango]], [[Mehika]]. Candy je znan predvsem po igranju vlog v hollywoodskih filmih. Candy je nastopal in igral kot član podružnice Drugega mesta v Torontu in v drugih serijah mestne televizije (SCTV) ter v komičnih filmih, kot so Stripi, [[Ledene steze]], Poletni najem, [[Sam doma 1]], Veliko na prostem, Vesoljske kroglice in stric Buck ter bolj dramatične vloge v filmih Samo osamljeni in JFK. Eden njegovih najbolj znanih nastopov na televiziji je bil Del Griffith, zgovorni prodajalec prstana za zavese pod tušem v komediji John Hughes Letala, vlaki in avtomobili. Poleg igralskega dela je bil Candy od leta 1991 do smrti solastnik kanadske nogometne lige Toronto Argonauts, moštvo pa je leta 1991 v njegovi lasti osvojilo sivi pokal. Candy je umrl zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega infarkta]] leta 1994 v starosti 43 let.<ref>{{Navedi novice|title=Deadly Addiction: John Candy Smoked 'A Pack A Day' Before Heart Attack Death At 43|date=26. februar 2019|url=https://starmagazine.com/videos/john-candy-smoked-pack-cigarettes-a-day-heart-attack-death/|accessdate=2021-01-17|archive-date=2020-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200802163858/https://starmagazine.com/videos/john-candy-smoked-pack-cigarettes-a-day-heart-attack-death/|url-status=dead}}</ref> Njegova zadnja dva filma, v katerih je igral pred smrtjo, Vzhodni vagoni in Kanadska slanina, sta posvečena v njegov spomin. Poročen je bil z Rosemary Margaret Hobor, s katero je imel 2 otroka. == Sklici == <references /> == Viri == * https://allthatsinteresting.com/john-candy-death * https://screenrant.com/john-candy-best-movies-rotten-tomatoes/ * https://film.list.co.uk/listings/john-candy/ {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Candy, John}} [[Kategorija:Ameriški igralci]] [[Kategorija:Kanadski igralci]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] mtb7mwk3bu0kh1frsf6z1pvxqwxmeue 0 492629 6676167 6211657 2026-05-15T17:38:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676167 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = AR378-Quebrada de Humahuaca.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Quebrada de Humahuaca | location = [[Jujuy (provinca)|Jujuy]], [[Argentina]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv), (v)}}(ii), (iv), (v) | ID = 1116 | coordinates = {{coord|23.199861111111|S|65.348861111112|W|format=dms}} | year = 2003 | area = 172.116,4375 ha | buffer_zone = 369.648,8125 ha | locmapin = Argentina | map_caption = }} [[Slika:Purmamarca 01.JPG|thumb|right|250px|Purmamarca in [[Cerro de los Siete Colores]].]] [[Slika:Pucará de Tilcara 01.JPG|thumb|left|250px|[[Pucará de Tilcara]].]] [[Slika:Hornocal.JPG|thumb|left|250px|[[Pogorje Hornocal]].]] '''Quebrada de Humahuaca'''<ref>[https://ri.conicet.gov.ar/bitstream/handle/11336/33092/CONICET_Digital_Nro.6f9f7aa8-9cbf-4683-b9ed-7227461f79c1_A.pdf?sequence=2&isAllowed=y {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220303151729/https://ri.conicet.gov.ar/bitstream/handle/11336/33092/CONICET_Digital_Nro.6f9f7aa8-9cbf-4683-b9ed-7227461f79c1_A.pdf?sequence=2&isAllowed=y |date=2022-03-03 }} La declaratoria patrimonial de la Quebrada de Humahuaca [Argentina]: apuntes de un proceso de política pública</ref> se nahaja na severozahodu [[Argentina|Argentine]], v [[Jujuy (provinca)|provinci Jujuy]]. To je [[soteska]] v [[Andi]]h, dolga 155 kilometrov, obkrožena z visokimi gorskimi verigami, ki jo je mukotrpno izkopal Rio Grande, in se nahaja na več kot 2000 metrih nad morjem. Skozi sotesko teče Rio Grande, pritok reke [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]]. Spada v podregijo Cordillera Oriental (Vzhodna kordiljera), omejena pa je z dvema verigama: zahodno in vzhodno. Predstavlja izrazit potek sever-jug, višina pa narašča proti severu. Zaradi tega se šteje za naravno dostopno pot do [[Altiplano|Altiplana]], funkcije, ki je bila uporabljena že v predkolumbovih časih. == Geografija == Soteska (špansko ''quebrada'') je suho območje slikovite lepote in bogato s kulturno dediščino, kar je razvidno iz krajev, ki si sledijo od juga proti severu: Bárcena, Volcán, Purmamarca - kjer so [[Cerro de los Siete Colores]], Maimará, [[Tilcara]] - kjer izstopa trdnjava [[Pucará de Tilcara]] - Perchel, Huacalera, Uquía, [[Humahuaca]] in Tres Cruces. Zaradi podnebnih razmer je zima, hladna in suha, idealna sezona za obisk. Višina doline se giblje med 1600 in 4500 metri nadmorske višine. Podnebje je suho in vetrovno, poleti popoldne bolj dežuje in ima zelo izrazito temperaturno območje z nočnimi zmrzali in dnevi z žgočim soncem in temperaturami, ki lahko presežejo 30 ° C. Na jugozahodu in na jugu se Quebrada de Humahuaca spušča po nadmorski višini in je povezana po vmesnih dolinah, kot je Lerma, s Quebrado del Toro, ki se spušča z zahoda (to je z Altiplana) in s prav tako znano Valles Calchaquíes. == Toponimi == Najbolj sprejeta različica imena ''Humahuaca'' se nanaša na samoimenovanje etnične skupine Omaguaca, ki je naselila regijo. Samoimenovanje te etnične skupine je še vedno težko preveriti, čeprav je tradicionalno povezano s skupino Arawak; to bi bila možna [[fonem]]ska mutacija ''arawaka'', saj je bila etnična skupina Omaguaca v resnici produkt mešanice, ki je vključevala Chané - najjužnejšo vejo Arawakov - z Atakamenci, Chichas in Paziocas (ali 'Calchaquies'). Druga različica pripisuje ime [[kečuanščina|kečuanščini]] v obliki: ''uma waka'', kar pomeni 'glava' (''uma'') in ''waka'' – 'zaklad'. Vendar je opaziti, da je poimenovanje ''huaca'' (iz ''waka'', 'sveto mesto') za zaklad v regiji posthispansko. Obstaja tudi drug pomen Humahuace: 'glava' (''huma'') in 'jok' (''waqay''); zato bi prevod označeval 'glava, ki joče'. Nekateri zgodovinarji trdijo, da se ime nanaša na kraj pokopa glav ali grob uglednih glav. == Zgodovina in kultura == Ljudje Quebradeño povezujejo zgodovino in tradicijo korenin prednikov. Je edinstvena kulturna krajina na svetu, saj indijanska ljudstva na tem območju ohranjajo verska prepričanja, obrede, festivale, umetnost, glasbo in kmetijske tehnike, ki so živa dediščina, kar je pomemben razlog, da ga je Unesco razglasil za kulturno dediščino človeštva leta 2003.<ref>[https://whc.unesco.org/es/list/1116 Quebrada de Humahuaca]</ref> Njeni sedanji prebivalci so večinoma pripadniki narodnosti Coya. Soteska je bila prizorišče različnih kultur prednikov, starih 10.000 let, vključno z ''omaguacas'', ki so mestu dali ime. ''Humahuaca'' se običajno prevede kot 'Sveta reka', starodavni simbol tega, kar se spremeni le, da ostane enako. Obstajajo tudi kraji, kot je kraj ''Inca Cueva'' (razmeroma moderno ime), kjer so našli [[petroglif]]e itd., katerih starost je ocenjena na 10 tisočletij. V Quebradi de Humahuaca še vedno obstajajo potomci staroselcev [[Kečuji|Kečujev]], samozvani prvotni narodi, ki živijo skupaj z naravo, Pachamamo (materjo zemljo), bogom sonca, bogom groma, strele in vsemi bitji živega, ki ga spoštujejo.<ref>[https://pueblosoriginarios.com/sur/andina/inca/pachamama.html Pachamama]</ref> Med znamenitostmi je monolit, ki označuje prehod [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]] in [[Pucará de Tilcara]], utrdbe, ki so jo zgradili primitivni naseljenci, postavljeni na vrhu gora. Soteska Humahuaca je služila kot pot do Inkov, bila je obvezen prehod za ekspedicije in kolonizatorje in pomembna komercialna pot v obdobju podkraljestva. Naselja iz kolonialne dobe so dobila velik pomen, saj so se razvila skupaj z naselbinami prednikov kraja, poleg kulturne izmenjave s sosednjimi ozemlji v Južni Ameriki, ki se je začela pred 10.000 leti in traja še danes. Njen resnični pomen je v tem, da je potok deloval kot stalno sredstvo za interakcijo, ki povezuje oddaljena in različna ozemlja in kulture, od Atlantika do Tihega oceana in od Andov do južnih ravnic. To je bilo tudi prizorišče številnih bojev, ki so se vodili med [[Argentinska vojna za neodvisnost|osamosvojitveno vojno]] in med vojno pred invazijo na perujsko-bolivijsko konfederacijo. Trenutno mnogi od teh vidikov ostanejo neopaženi, zgoraj omenjena prvotna ljudstva so v nenehnem konfliktu <ref>[https://www.argentina.gob.ar/seguridad/programacion-federal-y-articulacion/resolucion-conflictos-pueblos-originarios Programa Resolución Alternativa de Conflictos Territoriales con los Pueblos Originarios]</ref> z deželno vlado, ki zahteva zemljo, ki je nekoč pripadala njihovim prednikom.<ref>[https://www.diarionorte.com/article/184368/jujuy-comunidades-indigenas-reclaman-sus-derechos Jujuy - Comunidades reclaman sus derechos]</ref> Dve mesti v Quebradi de Humahuaca, Purmamarca in San Francisco de Alfarcito, sta bili vključeni v ''Program avtentičnih mest'' (Programa de Pueblos Auténticos), ki so ga izvajala nacionalna ministrstva za kulturo in turizem. s ciljem vrednotenja identitete narodov z edinstvenimi značilnostmi po vsej državi, spodbujanja prilaščanja lokalne skupnosti in prevrednotenja naravne in kulturne dediščine.<ref>[http://www.turismo.gov.ar/noticias/2017/10/30/se-presento-programa-pueblos-autenticos Se presentó el Programa Pueblos Auténticos]</ref> Pueblos Auténticos so opredeljena kot populacije, za katere je značilno, da ohranjajo svojo identiteto in samosvojnost, ki se odražajo v različnih vidikih, povezanih z njihovo naravno in / ali kulturno dediščino, njihovo arhitekturo, tradicijo, gastronomijo, krajino, zgodovino, religijo, obrtjo in poreklom prebivalcev.<ref>[https://www.argentina.gob.ar/turismo/pueblos-autenticos ¿Qué es un Pueblo Auténtico?]</ref> '''San Francisco de Alfarcito''', južno od Cochinoce, ob provincialni cesti 11, zelo blizu lagune Guayatayoc in [[Salinas Grandes (Jujuy in Salta)|Salinas Grandes]]. [[Slika:Iglesia San Francisco de Asís, Alfarcito, Jujuy - 24028322678.jpg|thumb|Cerkev v mestu San Francisco de Alfarcito]] Njegove glavne gospodarske dejavnosti so reja lam in ovc; kmetijstvo, izstopa pa po veliki proizvodnji obrti s tradicionalnimi materiali iz regije. Prehispanskih korenin ima malo prebivalcev, vendar se nenehno giblje: nič takega, kot da bi se nekaj dni naselil in živel vsakdanji ritem. Na več kot 3500 metrih nadmorske višine višina narekuje čas hoje in vrste posevkov, ki jih je mogoče narediti, med katerimi izstopajo ''papines andinos'' (andski krompir). Drugi cilj je eden najbolj znanih. Gre za '''Purmamarco''', ki je bila nameščena v mednarodnih načrtih po zaslugi Cerro de los Siete Colores, nespornega protagonista razglednic, ki od Jujuya odhajajo v svet. To mesto je obvezen postanek za tiste, ki želijo v celoti izkusiti severne karnevale in od tam vstopiti v Quebrada de Humahuaca in Puna jujeña. S kolonialno arhitekturo in gastronomijo, ki je bogata s kolektivno pripravljenimi jedmi (kot so ''humitas'' in ''tamales''), ima to mesto umazane ulice in številne hiše še vedno kažejo svoje lesene stene. Na glavnem trgu je vsak dan sejem obrti, ki ga obiščejo turisti nekaj minut pred 12. uro, ko se slišijo zvončki cerkve Santa Rosa de Lima, in jih privlačijo leseni okvirji in starinski dizajn.<ref>{{Navedi splet |url=http://revistahyg.com.ar/2018/03/06/pueblos-autenticos-atractivos-desde-raices/ |title=Pueblos Auténticos, atractivos desde sus raíces, Antón Marysol, Prime Digital - Ediciones |accessdate=2021-02-21 |archive-date=2018-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180928162210/http://revistahyg.com.ar/2018/03/06/pueblos-autenticos-atractivos-desde-raices/ |url-status=dead }}</ref> == Hidrografija == [[Slika:Rio Grande - Jujuy - panoramio.jpg|thumb|250px|Río Grande - Jujuy]] Reka Omaguaca, ki se kasneje preimenuje v Rio Grande, je najpomembnejša, ima več pritokov, kot so Arroyos Chorrillos, Ovaras, Coraya, Churcal, Pinchayoc, Uquia, Capla in Volcán. Pritoki so tudi reka Yacoraite, reka La Cueva, reka Rodero, reka Coctaca in reka Calete. Rio Grande združuje vode z reko Perico; nato se združi z reko Lavayén; od tam se imenuje Río San Francsisco; nato izlije svoje vode v reko Bermejo, ki se izliva v reko [[Parana]], ta se spusti v [[Rio de la Plata]] in tako naprej, dokler ne pride do [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. == Rastlinstvo == V stepah Quebrada de Humahuaca bomo našli grmičevje, matoral, majhna travišča in nekaj gozdov ''churqui'' (''Vachellia caven'') in ''queñoa'' (''Polylepis besseri''), močvirja in obvodna okolja. Obstaja tudi veliko različnih rastlin značilnih za to regijo in druge, ki so zelo dobro prilagojene. Med prvimi so ''cardón'' (''Echinopsis terscheckii'' - tipičen kaktus, katerega les se uporablja za notranjost domov in obrti, danes je to zaščitena vrsta), drevesa, kot so molle (''Schinus''), chañar (''Geoffroea decorticans''), rožičevec (''Ceratonia siliqua''), med drugimi so [[topoli]] in [[vrba žalujka]] (''Salix babylonica''). 10 Obstaja tudi veliko grmovja, kot so chilca (''Baccharis salicifolia''), muña (''Minthostachys mollis''), añagua (''Adesmia spinosissima'') in [[Pampaška trava]]. == Živalstvo == [[Slika:Llamas en la Quebrada de Humahuaca.jpg|thumb|250px|Lame - Quebrada de Humahuaca]] Obstaja veliko divjih živali, ki so običajno na višjih območjih in v njih manj živi človek. [[Vikunja]], najmanjša kamela (zaščitena vrsta), [[lama]] (trenutno udomačena in zagotavlja volno, meso, mleko in kot tovorna žival), [[činčila]] in tri vrste [[plamenci|plamencev]] (''Phoenicopteridae’’), ki so pogosti v Laguni de los Pozuelos in drugih lagunah [[puna (travišča)|pune]], taruka (''Hippocamelus antisensis'' - jeleni razglašeni za naravni spomenik).<ref>[http://prensa.jujuy.gob.ar/tag/reserva-nacional-los-flamencos/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Reserva Nacional LOS FLAMENCOS</ref><ref>[https://www.conicet.gov.ar/la-taruca-un-monumento-natural-del-noroeste-argentino-en-los-nuevos-billetes/ La Taruca - Monumento Natural Nacional</ref> Med roparicami so [[andski kondor]], [[sove]], [[skobec]], [[karakara]], itd. Tudi ptice, kot so [[kos (ptič)|kos]], oponašalka (''Mimus saturninus’’), tangara, ''Leistes superciliaris’’, različni [[kolibriji]], [[drozgi]], ''Pitangus sulphuratus'', vrabci, [[golobi]], [[papige]] in vodne ptice, kot so race, južna priba (''Vanellus chilensis''), galebi, čaplje, andske gosi (''Choephaga melanoptera''), itd.. Upoštevati je treba, da je lov na vikunje prepovedan z zakonom št. 3014/78 in njegovo uredbo 5096.<ref>[http://www.ambientejujuy.gob.ar/wp-content/uploads/2017/12/COMPENDIO-DE-LEYES-AMBIENTALES-JUJUY_2017.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211116003030/http://www.ambientejujuy.gob.ar/wp-content/uploads/2017/12/COMPENDIO-DE-LEYES-AMBIENTALES-JUJUY_2017.pdf |date=2021-11-16 }} Compendio de leyes ambientales de la provincia de Jujuy</ref> == Kmetijstvo == [[Slika:Papa andina.jpg|thumb|250px|Andski krompir (Papa andina)]] V Quebradi de Humahuaca se poleti goji sadje in zelenjava, ki oskrbuje trg, kot so grah, blitva, čebula, koruza, fižol, krompir, solata, buče, zeleni fižol. Sadje; jabolka, breskve, hruške, jagode, marelice, grozdje, [[kutina|kutine]] itd. Dobi se tudi gomoljna plezalka ''ulluco'', gre za zeleni, rdeči ali rumeni gomolj, imenovan tudi ''andski krompir'' (''Ullucus tuberosus''), koruza različnih barv, [[kvinoja]] za moko itd.<ref>[https://www.fondodeolla.com/nota/la-riqueza-alimenticia-de-la-quebrada-de-humahuaca/ Riqueza alimenticia de La Quebrada de Humahuaca</ref><ref>[http://anti-cip.org/doc/boletin24.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220185503/http://anti-cip.org/doc/boletin24.pdf |date=2016-12-20 }} Agricultura tradicional en el sector norte de la Quebrada de Humahuaca (Dpto. de Humahuaca, Jujuy, Argentina), Fabron Giorgina, 2014, Repositorio Institucional CONICET Digital</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|Quebrada de Humahuaca}} * [http://www.argentinaxplora.com/news/patrim/humahu.htm Quebrada de Humahuaca. Características, Circuitos y Patrimonio - ArgentinaXplora] * [http://www.quebradadehumahuaca.gov.ar/modules.php?op=modload&name=UnidadGestion&file=index Unidad de gestión Quebrada de Humahuaca]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://whc.unesco.org/es/list/1116 Documentos de la declaración como Patrimonio de la Humanidad] por la UNESCO. (en inglés) * [http://www.welcomeargentina.com/humahuaca/historia.html] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Argentini]] [[Kategorija:Geografija Argentine]] {{normativna kontrola}} 6bivreok8vhp6ofqz0yyfghe1l5qw1q 0 498039 6676065 6550445 2026-05-15T12:37:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676065 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Razred ''Ščuka'' |display title= Podmornice razreda ''Ščuka'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:Victor_III_class_submarine.jpg|300px]] |Ship caption=Podmornica razreda ''Ščuka'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=Razred ''Ščuka'' |Builders=*[[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]] *[[Ladjedelnica Amur]] |Operators=*{{mornarica|ZSSR}} *{{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Podmornice razreda Kit|''Kit'']] |Class after=[[Podmornice razreda Lira|''Lira'']], [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] |Subclasses= |Cost= |Built range= |In service range= |In commission range=1977– |Total ships building= |Total ships planned=27 |Total ships completed=26 |Total ships cancelled=1 |Total ships active=2 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired=24<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm|title=671 ()|access-date=19 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141219205201/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm|archive-date=19 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship type=[[Jurišna jedrska podmornica]] |Ship displacement=*6990 t na površini *7250 t potopljena |Ship length=106,1–107,1 m |Ship beam=10,8 m |Ship height= |Ship draught=7,8 m |Ship ice class= |Ship power= |Ship propulsion=1 dvojni [[tlačnovodni reaktor]] [[VM-4|VM-4P]] (2 x 75 MW) v sistemoma za pridobivanje pare OK-300; 2 [[Parna turbina|parni turbini]] GTZA-615 skupne moči 31.000 KM, 1 sedemlistni (290 revolucij/minuto) ali 2 štirilistna [[Ladijski vijak|propelerja]]; 2 potovalna [[elektromotor]]ja za nizko hitrost; 2 majhna propelerja na krmilih na krmi; 1020 KM pri 500 revolucij/minuto Električni pogon: 4460 kW skupno (2 × 2000 KW, 380 V, 50 Hz izmenični tok OK-2 [[turboagregat|turbogenerator]], 1 × 460 KW dizelski komplet v sili) |Ship speed=32 [[vozel (enota)|vozlov]] |Ship range= |Ship endurance=80 dni |Ship test depth= |Ship complement= 96 (27 častnikov, 34 podčastnikov, 35 mornarjev) |Ship sensors=*[[Radar]]: 1 MRK-50 Albatros za navigacijo/iskanje *[[Sonar]]: MGK-503 Skat-KS suita: nizkofrekvenčni aktivni/pasivni sonar; pasivni bočni sonar; Barakuda vlečni pasivni sonar; MT-70 aktivni sonar za izogibanje ledu |Ship EW= MRP-10 Zaliv-P/Buleva prestreznik; Park Lamp iskalec smeri |Ship armament=*2 [[Torpedna cev|torpedni cevi]] 650 mm za 6 orožij – manevrirni izstrelki Tip 88R, torpedi [[65-76]] *4 [[Torpedna cev|torpedne cevi]] 533 mm za 18 orožij – torpedi [[Tip 83|Tip 83RN]]/[[53-65|53-65K]]/[[USET-80]], manevrirni izstrelki Tip 84RN, rakete-torpedi [[VA-111 Škval]], [[akustična vaba|akustične vabe]] MG-74 Korund in Siren, do 36 [[Morska mina|morskih min]] *[[S-10 Granat]] izstrelki (samo Projekt 671RTMK) |Ship notes= }} |} '''Razred ''Ščuka''''' ({{jezik-ru|Проект 671РТМ(К) Щука}}, ''Projekt 671RTM(K) Ščuka'' – [[evropska ščuka]]) je razred [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetske]] in [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. S 26 enotami je najbolj množično proizvajan razred jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice.<ref name="ReferenceA">Submarines of the Russian and Soviet Navies 1718-1990, Norman Polmar and Jurrien Noot, Naval Institute Press, 1991</ref> ==Zgodovina== Razred je konstruiral [[Malahit (konstruktorski biro)|Sanktpeterburški morski biro strojništva »Malahit«]] pod vodstvom glavnega konstruktorja Georgija Černiševa na podlagi predhodnega razreda [[Podmornice razreda Jorš|''Jorš'']]. Motivacija za razvoj novega razreda je bilo spoznanje Sovjetske vojne mornarice, da so obstoječe jedrske podmornice razredov [[Podmornice razreda Sjomga|''Sjomga'']] in ''Jorš'' tako hrupne, da jih ameriške podmornice zlahka odkrijejo. Tega se je Sovjetska zveza začela zavedati po razkritjih svojega vohuna v Ameriški vojni mornarici Johna Anthonyja Walkerja, ki je z Jerryjem Whitworthom in sodelavci zanje vohunil v letih 1968–1985 ter bil pozneje opisan kot »najbolj škodljiv sovjetski vohunski krog v zgodovini«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/1987/01/04/books/in-short-nonfiction-917687.html|title=IN SHORT: NONFICTION|date=4 January 1987|website=nytimes.com|access-date=17. marca 2021|language=en}}</ref> Kot odgovor je bil razvit razred ''Ščuka'', ki je prinesel več revolucionarnih tehnoloških novosti, kot so anehoične ploščice in viseča strojnica ter bil veliko manj hrupen.<ref>{{navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm |title=Run Silent, Run Deep - Navy Ships<!-- Bot generated title --> |access-date=2015-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060205165346/https://fas.org/man/dod-101/sys/ship/deep.htm |archive-date=2006-02-05 |url-status=live }}</ref> [[Slika:USS_Peterson_(DD-969)_with_Victor_class_sub.jpg|250px|sličica|levo|Podmornica K-324, za njo hidrografska ladja ''Nahodka'', zadaj rušilec USS ''Petersen'', leto 1983]] Poleg tega je v začetku 1980-ih let Sovjetska zveza kupila opremo izdelovanje gladkejših in s tem tišjih propelerjev, ki so bili nameščeni zlasti na razred [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]. Sovjetska zveza je kupila opremo za devetosno rezkanje propelerjev japonskega podjetja [[Toshiba]], skupaj z nadzorno programsko opremo norveškega podjetja [[Kongsberg Gruppen|Kongsberg Vaapenfabrik]]. Leta 1981 sta bili sklenjeni pogodbi med podjetjem Tehmašimport in posrednikom Toshibe, japonskim podjetjem Itochu za štiri rezkalne stroje MBP-110 ter med Tehmašimportom in podjetjem Kongsberg Trade, izvozno enoto podjetja Kongsverg Vaapenfabrik, za nadzorno opremo NC-2000 CNC. Stroji MBP-110, težki 220 t in vredni 17,4 mio USD, so decembra 1983 prispeli v leningrajsko [[Baltiška ladjedelnica|Baltiško ladjedelnico]], dodatni stroji za petosno rezkanje pa so prispeli leta 1984.<ref>https://www.kcl.ac.uk/news/the-toshiba-kongsberg-case</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://seanews.ru/2020/09/22/ru-sekret-maloshumnogo-grebnogo-vinta/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-27 |archive-date=2021-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511202634/https://seanews.ru/2020/09/22/ru-sekret-maloshumnogo-grebnogo-vinta/ |url-status=dead }}</ref> Šest podmornic je bilo izdelanih po izboljšanem dizajnu Projekt 671RTMK, dve podmornici dizajna Projekt 671RTM pa sta bili na to raven modernizirani pozneje. Izboljšan dizajn nosi kot glavno oborožitev izstrelke za napadanje kopenskih ciljev [[S-10 Granat]] z dosegom 2500 km. Podmornice razreda ''Ščuka'' so sodelovale v legendarnih operacijah Sovjetske vojne mornarice v 1980-ih letih, namenjenih odkrivanju patruljnih območij ameriških strateških jedrskih podmornic: [[Severna flota#Operacija »Aport« (1985)|»Aport« (1985)]] in [[Severna flota#Operacija »Atrina« (1987)|»Atrina« (1987)]] na [[Severna flota|Severni floti]] in [[Tihooceanska flota#Operacija »Samotni postopač« (1982)|»Samotni postopač« (1982)]], [[Tihooceanska flota#Operacija »Sveži veter« (1983–1984)|»Sveži veter« (1983–1984)]] in [[Tihooceanska flota#Operacija »Brkata sinica« (1985)|»Brkata sinica« (1985)]] na [[Tihooceanska flota|Tihooceanski floti]]. V sklopu operacije »Aport« so podmornice K-299, K-324 in K-502 odkrile več ameriških podmornic ob obali [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]], v sklopu operacije »Atrina« pa so podmornice K-244, K-298, K-299, K-524 in K-527 odkrile več ameriških podmornic v [[Sargaško morje|Sargaškem morju]]. Podmornice Tihooceanske flote so odkrivale ameriške strateške jedrske podmornice na območju ožine [[Juan de Fuca (ožina)|Juan de Fuca]] v sklopu operacij »Samotni postopač« (K-492), »Sveži veter« (K-360, K-507 in K-412) ter »Brkata sinica« (K-242, K-360 in K-492). Podmornica K-324 se je 31. oktobra 1983 med patruljiranjem v Atlantskem oceanu s svojim propelerjem zapletla v vlečni sonar ameriške fregate USS ''McCloy'', ki ga je uspelo Sovjetski zvezi pridobiti, analizirati in na tej podlagi izboljšati svojo tehnologijo vlečnih sonarjev.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=Y4t11ZHzUIA ТАЙНА РУССКОЙ "ЩУКИ": НА ВОЛОСКЕ ОТ БОЛЬШОЙ ВОЙНЫ | История ЧП с подлодкой К-324 "Черный принц"]</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sdHIJ5Y7K_U «Apмия-2019» дoкoнaлa cyпocтaтa]</ref> Podmornica K-524 je leta 1985 odplula v Atlantski ocean po unikatni poti iz Arktičnega oceana ob zahodni obali [[Grenlandija|Grenlandije]] do [[Baffinov zaliv|Baffinovega zaliva]], kjer je spremljala [[letalonosilka|letalonosilko]] ''America''. Nobena podmornica razreda ni bila izgubljena ali doživela hujše nesreče. Zaradi zmogljivosti, zanesljivosti in elegantnosti so podmornice razreda dobile vzdevek »črni princi«. Leta 2021 sta v Ruski vojni mornarici še dve podmornici razreda ''Ščuka'', ''Obninsk'' (aktivna, modernizirana 2011–2014 in 2020–2022) in ''Tambov'' (aktivna po modernizaciji 2015–2022).<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=166047|title=АПЛ «Обнинск» спустили на воду|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> ==Glej tudi== *[[Podmornice razreda Ščuka-B|Razred ''Ščuka-B'']] *[[Podmornice razreda Jasen|Razred ''Jasen'']] *[[Podmornice razreda Lira|Razred ''Lira'']] *[[Podmornice razreda Antej|Razred ''Antej'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm Russianships.info: Razred ''Ščuka''] {{in lang|en}} *[http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/list.htm Deepstorm.ru: Razred ''Ščuka''] {{in lang|ru}} {{Kategorija v Zbirki|Victor class submarines}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT: Ščuka, Podmornice razreda}} [[Kategorija:Razredi podmornic Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi podmornic Sovjetske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi jurišnih jedrskih podmornic]] ocup9069r9r7ll96oqezatdbyhvk719 0 498608 6676273 5806880 2026-05-15T23:11:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Samostan | name = Samostan Bačkovo | image = Draufsicht auf das Batschkowo Kloster.jpg | caption = Samostana Bačkovo | full = | other_names = Petritsonski samostan, Samostan Matere Božje Petrisonske | order = | established = 1083 | disestablished = | mother = | diocese = | churches = | founder = [[Grigorij Bakurijan]] | dedication = | people = | location = Bačkovo, občina Asenovgrad, [[Plovdiv (okraj)|Okraj Plovdiv]],<br> {{BUL}} | map_type = Bolgarija | coord = {{Coord|41|56|32|N|24|50|58|E|region:BG|display=inline,title}} | oscoor = | remains = | public_access = da | other_info = }} '''Bačkovski samostan Uspenja Bogorodice''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Бачковски манастир "Успение Богородично", Bačkovski manastir "Uspenie Bogorodično", [[Gruzinščina|gruzinsko]] პეტრიწონის მონასტერი, Petritsonis Monasteri), arhaično samostan Petritsoni ali samostan Matere Božje Petrisonske, ja glavni [[Pravoslavje|pravoslavni]] samostan v južni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Nahaja se na desnem bregu reke Čepelare, 189 km od [[Sofija|Sofije]] in 10 km južno od Asenovgrada. Samostan je neposredno podrejena sveti sinodi Bolgarske pravoslavne cerkve. Znan in cenjen je po edinstveni kombinaciji bizantinske, gruzinske in bolgarske kulture, ki jih združuje skupna vera. ==Zgodovina== Samostan je kot gruzinski pravoslavni samostan leta 1083 ustanovil [[Grigorij Bakuriani |Grigorij Bakuriani]], ugleden državnik in vojaški poveljnik v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] službi.<ref>Ken Parry. ''The Blackwell Companion to Eastern Christianity''. str. 147.</ref> V samostanu je ustanovil [[Semenišče|semenišče]] (šolo) za mladino. Učni načrt šole je vključeval religijo, pa tudi [[Matematika|matematiko]], [[Zgodovina|zgodovino]] in [[Glasba|glasbo]]. V 13. stoletju so gruzinski in kalcedonski armenski menihi<ref>Asdracha Catherine. ''La région des Rhodopes aux XIIIe et XIVe siècles: étude de géographie historique''. Atene. Verlag der Byzantinisch-Neugriechischen Jahrbücher, 1976. str. 74–75.</ref> izgubili prevlado nad samostanom Petricioni (Bačkovo), vendar se je njihova tradicija ohranila do začetka 14. stoletja. Armenski evangelij, ki je v samostan prišel v 10. stoletju, obstaja še danes.<ref>(bolgarsko) Е. Селян. "Някой уточнения по повод описа на един ценен арменски ръкопис". ''Journal Philology'', University Publishing House "St. Kl. Ohridski", Sofia, 1980, '''6''': 101-102.</ref> V [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugem bolgarskem cesarstvu]] je bil pokrovitelj samostana car [[Ivan Aleksander]], kar dokazuje njegova podoba na obokih [[narteks]]a [[Kostnica|kostnice]]. Domneva se, da so patriarha [[Evtimij Trnovski|Evtimija Trnovskega]], ustanovitelja Trnovske literarne šole in zadnjega patriarha srednjeveške bolgarske pravoslavne cerkve, [[Osmansko cesarstvo|Turki]] izgnali v samostan Bačkovo, kjer je v začetku 15. stoletja deloval v samostanski šoli. Samostan je preživel prve valove turške invazije v Bolgarijo, vendar je bil izropan in porušen. Obnovljen je bil proti koncu 15. stoletja. Samostanske obednica s stenskimi poslikavami neznanega avtorja z veliko umetniško vrednostjo je bila obnovljena leta 1601. Marijina cerkev, ki še stoji, je bila dokončana leta 1604. V samostanu Bačkovo je zadnje počivališče patriarha Evtimija (1330–1404) in patriarha Cirila (1953–1971). ==Samostanski kompleks== ===Kostnica=== [[Slika:Bachkovo Monastery Ossuary TB 3.jpg|left|thumb|Srednjeveška kostnica]] [[Slika:Ioal backovo.jpg|right|thumb|180px|Portret [[ktitor]]ja, bolgarskega carja [[Ivan Aleksander|Ivana Aleksandra]], na freski v samostanski kostnici]] [[Slika:Front view of Bachkovo Monastery Bulgaria.JPG|right|thumb|Pročelje samostana Bačkovo]] Edini ohranjeni del prvotne samostanske zgradbe je [[kostnica]] s posebno arhitekturno zasnovo in starodavnimi freskami, ki stoji 300 m od sodobnega samostanskega kompleksa. Od severa je navidezno nedostopna. Stavba je dvonadstropna, vendar je z juga vidno samo eno nadstropje. Z arhitekturnega vidika je načrt kostnice neskladen z lokalnim izročilom. Dvonadstropna zasnova spominja na sirsko-palestinske mrliške vežice. Vsako nadstropje ima [[narteks]], eno ladjo in [[Apsida|apsido]]. Pritličje je namenjeno pokopom in ima 14 grobnih niš. Zdi se, da je bila prvotna kostnica zasnovana za pokop štirinajstih določenih trupel pod tla pritličja. Takšnega sloga kostnice ni nikjer drugje na svetu. Apsida v zgornjem nadstropju in cerkev Svete Trojice kot taka sta na notranji strani polkrožni, na zunanji strani pa peterokotni, s tremi odprtinami, ki prepuščajo dnevno svetlobo v prostor z oltarjem. Stavba je obokana. Kostnica je zanimiva tudi zaradi načina njene gradnje, ki predstavlja mešanico gruzinske in bizantinske gradbene tradicije. Fasada je privlačno raznolika z osmimi slepimi nišami in zaporedjem slojev opeke in kamna, povezanih z malto. Predprostor je od cerkve ločen z debelimi zidovi in trdnimi lesenimi vrati, poslikanimi z gruzinskim križem, kar kaže na močan vpliv Gruzincev na gradnjo in vodenje tega samostana v 11. in 12. stoletju. Nad lokom vrat je freska Madone z otrokom.<ref>Gracias, Luke. ''The Devil's Prayer''. Australian eBook Publisher, 2016. ISBN 9781925427332.</ref> ===Stolnica=== [[Slika:Bachkovo Monastery TB 2.jpg|thumb|Stolna cerkev Device Marije]] Stolna cerkev Device Marije iz leta 1604 je kraj, kjer hranijo dragoceno [[Ikona|ikono]] Device Marije Elevške iz leta 1310, prinešeno iz Gruzije. Po legendi čudodelna ikona je privabljala številne romarje. Cerkev je bila zgrajena na mestu starejše samostanske cerkve, ki so jo uničili Turki. Stavba je do danes ohranila prvotno obliko tri triladijske križno kupolaste bazilike s tremi peterokotnimi apsidami. Na pozlačenem križu, ki se dviga s kupole, je napis v gruzinščini ''"Vedno zmagaj!"''. Freske v prostornem narteksu so bile naslikane leta 1643 in prikazujejo portrete Georgija in njegovega sina Konstantina v naravni velikosti. Oba sta bila visoka uglednika v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in donatorja cerkve. Freske v ladji je veliko kasneje, leta 1850, naslikal mojstrer Joan Mosch iz [[Moskva|Moskve]]. Osrednji ikoni v [[ikonostas]]u, Svete Device in Jezusa Kristusa, sta natančno datirani v leto 1793. Leseni deli - ikonostas, škofovski prestol in drugo, so iz 18. stoletja. ===Cerkev nadangelov=== [[Slika:Bachkovo Monastery plan.png|thumb|left|200px|Načrt samostana Bačkovo]] [[Slika:Bachkovo Monastery TB 3.jpg|thumb|Cerkev nadangelov]] Druga srednjeveška samostanska cerkev je Cerkev nadangelov, zgrajena verjetno v 12. stoletju. Ima odpt obokan narteks, ki ga je leta 1846 poslikal umetnik Joan Mosch. ===Žižola=== Košato drevo [[Žižola|žižole]] so pred več kot 200 leti prinesli iz [[Gruzija|Gruzije]]. Iz njenih plodov se v samostanu proizvaja slavno žganje ''džindžifilova rakija''.<ref>http://svyat.com/джинджифилът-е-много-перспективна-ку/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210506004138/https://svyat.com/%d0%b4%d0%b6%d0%b8%d0%bd%d0%b4%d0%b6%d0%b8%d1%84%d0%b8%d0%bb%d1%8a%d1%82-%d0%b5-%d0%bc%d0%bd%d0%be%d0%b3%d0%be-%d0%bf%d0%b5%d1%80%d1%81%d0%bf%d0%b5%d0%ba%d1%82%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%b0-%d0%ba%d1%83/ |date=2021-05-06 }} (bolgarsko).</ref> ===Umerniška dela=== V muzeju samostana je bogata zbirka cerkvenih plošč, ikon in knjig, meč [[Friderik Barbarossa|Friderika Barbarosse]], sultanov [[ferman]]a iz leta 1452 in z miniaturami izrezljan lesen križ. Freska ''Sodni dan'', ki jo je leta 1850 naslikal Zaharija Zograf, je v cerkvi sv. Nikolaja in velja za eno najzanimivejših umetniških del bolgarskega narodnega preporoda. ====Stenska slika ''"Panorama"''==== [[Slika:PANORAMA MURAL AT BACHKOVO MONASTERY, BULGARIA.jpg|thumb|300px|"Panorama"]] Stenska slika “Panorama” je naslikana na zunanji steni samostanske obednice in prikazuje zgodovino Bačkovskega smostana. Na sliki so iz ptičje perspektive naslikani samostan in vse zgradbe v njegovi okolici. Slika kljub temu, da so nanjo vplivali različni atmosfrerski pogoji, kot so dež, sneg, megla, mraz in veter, največja stenska slika na [[Balkan]]u, ki je obdržala svežino svojih barv. V tej regiji je v 19. stoletju ustvarjal Aleksij Atanasov, Bolgar iz Neguša. Datum njenega nastanka je mogoče razbrati iz napisa na zunanji steni zahodnega samostanskega krila, ki je bilo leta 1902 požgano. Napis se glasi: : ''Podoba je bila naslikana med službovanjem opata Cirila, 22. julija 1846. Podobo sem s svojo roko naslikal Aleksij Atanasov iz Neguša.'' Slikar je za zgled uporabil bakrotisk, narejen na [[Dunaj]]u s finančno pomočjo samokovskega trgovca Petra Rane leta 1807. Aleksij Atanasov je dodal svoje dragocene podrobnosti in slikovne elemente. Freska ''"Panorama"'' nam daje bogate informacije o arhitekturnem sklopu samostana v 19. stoletju. V tem času sta bili poslikani tudi severni pročelji cerkve sv. nadangela Mihaela in Gabrijela in cerkve Svete Device. Naslikane so tudi samostanske zgradbe z velikimi oporami ob reki. Osrednje mesto na sliki je bilo namenjeno ustanoviteljem samostana, upodobljenim v samostanskih oblačilih. Med njimi je tudi cesar [[Aleksej I. Komnen]]. Ob njih sta darovalca Georgij in Gabriel iz 14. stoletja. Prikazana je tudi okolica samostana: samostan v Asenovgradu, [[Asenova trdnjava]] in bližnja kapelica. Slikar je skozi skupino ljudi, ki spremlja procesijo čudežne ikone, z etnografskega vidika dobro prikazal oblačila plemiške aristokracije in praznična oblačila žena v [[Rodopi]]h. V sliko so vključene tudi podrobnosti, kot sta vodnjak na severnem dvorišču in zvonik Cerkve nadangelov. Ob strani ''"Panorame"'' so upodobljeni prizori pasijonov svetega Jurija in svetega Dimitrija. Stenska poslikava ''"Panorama"'' je izjemno zanimiva zaradi svoje velike velikosti, umetniškega vtisa in strokovnosti. Barve so bile narejene po receptu slikarja samega, verjetno iz trav, pomešanih z jajčno emulzijo. Uporabljena je slikarska tehnika ''"fresco buono"'', pri kateri se barva nanese na gladek vlažen omet. Ko voda izhlapi, se na površini pojavijo slike. Tehniko je slikar očitno dobro obvladoval, saj so barve še vedno sveže. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Bachkovo Monastery}} * [http://www.bachkovskimanastir.com/en/ Official website of the Bachkovo Monastery] * [http://www.pbase.com/ngruev/batchkovski Nikola Gruev's photo gallery of the Bachkovo Monastery] * [https://web.archive.org/web/20041214171533/http://www.bulgaria.com/resorts/monasteries/bachkovo/ Bulgaria.com page about the monastery] * [http://www.bulgarianmonastery.com/bachkovo_monastery.html Bachkovo Monastery at Bulgarian Monastery.com] * [http://www.doaks.org/resources/publications/doaks-online-publications/byzantine-studies/typikapdf/typ032.pdf/view Byzantine Monastic Foundation Documents. Typikon of Gregory Pakourianos for the Monastery of the Mother of God Petritzonitissa in Backovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131014210814/http://www.doaks.org/resources/publications/doaks-online-publications/byzantine-studies/typikapdf/typ032.pdf/view |date=2013-10-14 }}. * Anna Comnena. “[http://www.fordham.edu/halsall/basis/AnnaComnena-Alexiad02.html The Alexiad]”. Angleški prevod y E.R.A. Sewter, Pengium Books Ltd., London, 1969, (ponatisd 2003), str. 560. * [http://www.universalis.fr/recherche/?q=Pakourianos&s= Encyclopédie Universalis. Petritzos] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Samostani v Bolgariji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 11. stoletju]] hxvjmybox70ty8irhlhbbi6376ehlt5 0 501042 6676229 6635032 2026-05-15T20:38:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676229 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Habeck''', [[Seznam nemških politikov|nemški politik]] in [[pisatelj]]; * [[2. september|2.]] [[2. september|september]] [[1969]], [[Lübeck]]. Od 27. Januarja 2018 je zvezni predsednik stranke Zveza90 / Zeleni [[Annalena Baerbock|skupaj z Annaleno Baerbock.]]<ref name="habeck-profil-gruene">{{Internetquelle|url=https://www.gruene.de/leute/robert-habeck|titel=Robert Habeck|hrsg=Bündnis 90/Die Grünen|archiv-url=https://web.archive.org/web/20201229150602if_/https://www.gruene.de/leute/robert-habeck|archiv-datum=2020-12-29|zugriff=2021-02-04}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210204135629/https://www.gruene.de/leute/robert-habeck/ |date=2021-02-04 }} {{Navedi splet |url=https://www.gruene.de/leute/robert-habeck/ |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-04 |archive-date=2021-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210618000750/https://www.gruene.de/leute/robert-habeck/ |url-status=dead }}</ref> Aprila 2021 ju je Zvezni izvršni odbor Zelenih predlagal za vodilno dvojico na zveznih volitvah leta 2021 - Baerbock pri tem za kandidatko za mesto kanclerja.<ref name="spitzenduo2021">{{Internetquelle|url=https://www.gruene.de/artikel/unsere-kanzlerkandidatin-annalena-baerbock|titel=Unsere Kanzlerkandidatin: Annalena Baerbock|hrsg=BÜNDNIS 90/DIE GRÜNEN|datum=2021-04-19|zugriff=2021-04-19|zitat=Mit unserem Spitzenduo Annalena Baerbock und Robert Habeck und Annalena Baerbock als erster grünen Kandidatin für das Bundeskanzler*innenamt treten wir an [...].}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211017122057/https://www.gruene.de/artikel/unsere-kanzlerkandidatin-annalena-baerbock/ |date=2021-10-17 }}</ref> Leta 2009 je Habeck bil prvič izvoljen v deželni parlament Schleswig-Holsteina na deželni listi Zelenih in postal predsednik parlamentarne skupine. Na predčasnih volitvah leta 2012 je kandidiral kot najvišji kandidat svoje stranke. Po teh volitvah je bil Habeck do leta 2017 namestnik predsednika vlade in minister za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje in podeželje. Po deželnih volitvah leta 2017 je bil 28. junija 2017 ponovno imenovan za podpredsednika vlade in ministra za energetsko tranzicijo, kmetijstvo, okolje, naravo in digitalizacijo. Po izvolitvi za zveznega predsednika Zelenih januarja 2018 je ministrsko funkcijo opravljal le začasno do avgusta 2018.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/gruene-parteitag-stimmt-fuer-satzungsaenderung-zugunsten-von-robert-habeck-a-1190094.html|titel=Grüne ändern für Robert Habeck ihre Satzung|werk=spiegel.de|datum=2018-01-26|zugriff=2021-04-21}}</ref> Habecka štejejo med "Realos" stranke. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2018-01/27/umbruch-bei-den-gruenen-mit-realo-doppelspitze-180127-99-820757|titel=Baerbock und Habeck: Umbruch bei den Grünen mit Realo-Doppelspitze|werk=Zeit Online|datum=2018-01-27|zugriff=2019-06-03}}</ref> == Izobraževanje == Habeck je maturiral leta 1989 na šoli Heinrich Heine v Heikendorfu v okrožju Plön. Po civilnem služenju roka nekdanjem ''Hamburškem Društvu spastikov'' (danes ''Zveza staršev Življenje s prizadetostju Hamburgu'') je v poletnem semestru 1991 magistriral iz usmeritev [[Filozofija|filozofije]], nemščine in [[Filologija|filologije]] na [[Univerza v Freiburgu|Univerzi Alberta-Ludwiga]] v [[Freiburg im Breisgau|Freiburgu v Breisgauu]] <ref name="ndr_2018-08-28"> {{Internetquelle|autor=|url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Habeck-Literat-Politiker-und-Familienvater,habeck262.html|titel=Habeck: Literat, Politiker und Familienvater|werk=[[Norddeutscher Rundfunk]]|datum=2018-08-28|zugriff=2021-03-29}} </ref> in po vmesnem izpitu študiral v zimskem semestru 1992/93 na Univerzi v Roskildeju na Danskem. Leta 1996 je Robert Habeck magistriral na [[Univerza v Hamburgu|univerzi v Hamburgu]] z dizertacijo o pesmih Casimirja Ulricha Boehlendorffa (1775-1825),<ref>Robert Habeck: ''Die Natur der Literatur: zur gattungstheoretischen Begründung literarischer Ästhetizität''. Dissertation Universität Hamburg 2000, Königshausen und Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9, S. 7.</ref>, ki jo je leto kasneje pa objavil v knjižni obliki. <ref>Robert Habeck: ''Casimir Ulrich Boehlendorffs Gedichte: eine stilkritische Untersuchung.'' Königshausen und Neumann, Würzburg 1997, ISBN 978-3-8260-1280-8.</ref> Od leta 1996 do 1998 je Habeck absolviral študij za promocijo na univerzi v Hamburgu in leta 2000 doktoriral iz filozofije z disertacijo o ''literarni estetiki.'' <ref>Robert Habeck: ''Die Natur der Literatur: zur gattungstheoretischen Begründung literarischer Ästhetizität''. Dissertation Universität Hamburg 2000, Königshausen und Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9.</ref> == Zasebno == Leta 1996 se je Habeck poročil s pisateljico Andreo Paluch, s katero sta se spoznala med študijem. Z njo ima štiri odrasle sinove.<ref>{{Internetquelle|autor=Antje Lang-Lendorff|url=https://taz.de/Buchautorin-Andrea-Paluch-im-Gespraech/!5758583/|titel=Buchautorin Andrea Paluch im Gespräch: „Es war plötzlich einsam bei uns“|werk=taz.de|hrsg=[[Die Tageszeitung]]|datum=2021-03-26|zugriff=2021-03-28}}</ref> 1999 se je družina preselila v Lüneburg, leta 2001 pa v Flensburg. Habeck tekoče govori [[Danščina|dansko]].<ref>{{Internetquelle|autor=Merlin Christophersen, Anna-Lise Bjerager|url=https://www.nordschleswiger.dk/de/deutschland-suedschleswig/ich-bin-nicht-nur-da-zuhause-wo-meine-muttersprache-gesprochen-wird|titel=„Ich bin nicht nur da zuhause, wo meine Muttersprache gesprochen wird“|werk=[[Der Nordschleswiger]]|hrsg=[[Bund Deutscher Nordschleswiger]]|datum=2018-09-15|zugriff=2019-06-23}}</ref> Robert Habeck je odraščal v krščanski družini, vendar ne pripada nobeni veroizpovedi<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.glaube.at/news/politik/deutschland/article/1000000541-die-neue-vorsitzende-baerbock-ist-protestantin/|titel=Die neue Vorsitzende Baerbock ist Protestantin|werk=glaube.at|hrsg=|datum=2018-01-29|zugriff=2021-04-19}}</ref>, sam se ima za "posvetnega kristjana".<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.evangelisch.de/inhalte/156747/18-06-2019/robert-habeck-bezeichnet-sich-als-saekularer-christ|titel=Robert Habeck bezeichnet sich als "säkularen Christ"|werk=evangelisch.de|hrsg=|datum=2019-06-18|zugriff=2021-04-19}}</ref> == Pisatelj == Od leta 1999 sta Robert Habeck in Andrea Paluch aktivna kot svobodna pisatelja in objavljata skupaj. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.kiwi-verlag.de/buch/wer-wagt-beginnt/978-3-462-31609-4/|titel=Robert Habeck: Wer wagt, beginnt : Gegen eine verzagte Demokratie – wir müssen für unsere Republik streiten! Neuauflage 2018 mit einem 50-seitigen aktuellen Nachwort über das politische Jahr 2017, über persönliche Erfahrungen in den Jamaika-Sondierungen – und über Robert Habecks Vorstellungen einer anderen Politik|hrsg=www.kiwi-verlag.de|datum=2018|zugriff=2018-04-29|zitat=Seit 1999 arbeitete er mit seiner Frau Andrea Paluch als Schriftsteller. Sie veröffentlichten gemeinsam zahlreiche Romane und Kinderbücher (u.&nbsp;a. »Hauke Haiens Tod« und »Der Schrei der Hyänen«).}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160910225123/https://www.kiwi-verlag.de/buch/wer-wagt-beginnt/978-3-462-31609-4/ |date=2016-09-10 }}</ref> V intervjujih poudarjata, da je njuno dvojno avtorstvo zavestna odločitev za zamisel življenja skupaj. Robert Habeck (z Andreo Paluch) je poleg knjig za otroke in prevodov angleške poezije izdal romane ''Smrt Hauke Haien'' (2001), ''Krik hijen'' (2004), ''Dan ko sem srečala svojega mrtvega moža'' (2005), ''Dve poti v poletje'' (2006), ''Pod gulijem leži morje'' (2007) in ''Poletni GIG'' (2009). V Habeckovih romanih, ki jih je spisal z Andreo Paluch, je jasno viden skandinavski in angleški literarni vpliv. Ponavljajoč se motiv v romanih je vprašanje vplivov, ki oblikujejo človeka, in napetosti med svobodo in determiniranostjo. Decembra 2008 je bila v gledališču v Kielu uprizorjena premiera njunega dela z naslovom ''Devetnajst osemnajst'' o vstaji mornarjev. Leta 2008 so posneli roman ''Dan, ko sem srečala svojega'' mrtvega moža. <ref>[http://www.eikon-film.de/index.php?id=22&tx_piseikonproduction_pi1%5Bproduction%5D=45&cHash=7545fad83a7403277782e20a52d4dbd8 Informationen zum Film „Der Tag, an dem ich meinen toten Mann traf“.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181214121625/http://www.eikon-film.de/index.php?id=22&tx_piseikonproduction_pi1%5Bproduction%5D=45&cHash=7545fad83a7403277782e20a52d4dbd8 |date=2018-12-14 }} Eikon.</ref> == Politična dejavnost == [[Slika:Robert_habeck.jpg|sličica| Robert Habeck, 2005]] === Začetki v lokalni in državni politiki === Leta 2002 je Habeck postal član stranke Zveza 90 / Zeleni. Od leta 2002 do 2004 je bil predsednik okrožja v Schleswig-Flensburgu, leta 2004 je postal predsednik regionalne organizacije Zveza 90 / Zeleni zvezne dežele Schleswig-Holstein in je bil na tej funkciji do leta 2009. <ref name="habeck-profil-gruene"/> 2006 je Habeck kandidiral za članstvo v zveznem predsedstvu, vendar je bil poražen. Na lokalnih volitvah v Schleswig-Holsteinu leta 2008 je bil vodilni kandidat za Zelene v okrožju Schleswig-Flensburg, avgusta pa je postal vodja parlamentarne skupine v okrožnem parlamentu Schleswig-Flensburg. === Vodilni kandidat na državnih volitvah 2009 in 2012 === Leta 2009 sta bila Habeck in Monika Heinold izvoljena za vodilna kandidata na deželnih volitvah v Schleswig-Holstein. Po volitvah je Habeck postal vodja poslanske skupine v deželnem parlamentu. Parlamentarni skupini Zelenih in stranke SSW (Stranka volilcev južne Schleswig) sta se zaradi rezultatov volitev pritožili na deželno ustavno sodišče države, ki je avgusta 2010 odločilo v njuno korist. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/schleswig-holstein-verfassungsgericht-verlangt-neuwahlen-im-norden-1.993802|titel=Verfassungsgericht verlangt Neuwahlen im Norden|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2010-08-30|zugriff=2020-12-12}}</ref> Na predčasnih državnih volitvah leta 2012 je bil Habeck spet izbran za vodilnega kadidata. === Deželni minister v Schleswig-Holsteinu (2012-2018) === [[Slika:Robert_Habeck.JPG|sličica| Robert Habeck, 2012]] Po volitvah leta 2012 je bil Habeck imenovan za namestnika predsednika in ministra za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje in podeželje. Habeck je posebno pozornost namenil energetskemu prehodu. Obnovljivi viri energije v deželi [[Schleswig-Holstein]] so se v prvem mandatu Habecka s 5,3 [[Red velikosti (moč)|gigavatov]] v letu 2012 zvišali na 10,1 gigavatov v letu 2016. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.schleswig-holstein.de/DE/Schwerpunkte/Energiewende/Daten/pdf/Monitoringbericht2018.pdf;jsessionid=06637BA6C13418DEEBC88C2A4F1612A0?__blob=publicationFile&v=9|titel=Tabellen und Abbildungen zum Energiewende- und Klimaschutzbericht der Landesregierung; Abbildung 10|hrsg=Ministerium für Energiewende, Landwirtschaft, Umwelt, Natur und Digitalisierung Schleswig-Holstein; Statistisches Amt für Hamburg und Schleswig-Holstein|datum=2018-06-19|zugriff=2019-02-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521205446/https://www.schleswig-holstein.de/DE/Schwerpunkte/Energiewende/Daten/pdf/Monitoringbericht2018.pdf;jsessionid=06637BA6C13418DEEBC88C2A4F1612A0?__blob=publicationFile&v=9 |date=2021-05-21 }} {{Navedi splet |url=https://www.schleswig-holstein.de/DE/Schwerpunkte/Energiewende/Daten/pdf/Monitoringbericht2018.pdf;jsessionid=06637BA6C13418DEEBC88C2A4F1612A0?__blob=publicationFile&v=9 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-06-07 |archive-date=2021-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210521205446/https://www.schleswig-holstein.de/DE/Schwerpunkte/Energiewende/Daten/pdf/Monitoringbericht2018.pdf;jsessionid=06637BA6C13418DEEBC88C2A4F1612A0?__blob=publicationFile&v=9 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega je bila zaradi odklonilnega stališča deželne vlade ustavljena gradnja načrtovane elektrarne na premog Brunsbüttel. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.shz.de/regionales/schleswig-holstein/panorama/sws-baut-kein-kohlekraftwerk-in-brunsbuettel-id280255.html|titel=SWS baut kein Kohlekraftwerk in Brunsbüttel|werk=[[Shz.de]]|hrsg=Schleswig-Holsteinischer Zeitungsverlag|datum=2012-07-20|zugriff=2020-12-19}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://data.bi-unterelbe.net/Daten/pdf/SWS-PM_Kein_Kohlekraftwerk_20120719.pdf|titel=SüdWestStrom baut kein Kohlekraftwerk in Brunsbüttel|hrsg=SüdWestStrom|datum=2012-07-19|zugriff=2019-02-11}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Maja 2015 je [[Evropska komisija|Evropska komisija sprejela]] ''Deželni program za podeželje 2014 do 2020'', ki so ga razvili pod vodstvom Habecka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.schleswig-holstein.de/DE/Fachinhalte/F/foerderprogramme/MELUR/LPLR/Downloads/pressemitteilungEU.pdf?__blob=publicationFile&v=1|titel=Annahme von weiteren 24 Entwicklungsprogrammen für den ländlichen Raum zur Dynamisierung der Landwirtschaft und des ländlichen Raums inder EU|hrsg=Europäische Kommission|datum=2015-05-26|zugriff=2021-01-02|format=PDF}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521205711/https://www.schleswig-holstein.de/DE/Fachinhalte/F/foerderprogramme/MELUR/LPLR/Downloads/pressemitteilungEU.pdf?__blob=publicationFile&v=1 |date=2021-05-21 }}</ref> Zagotavlja financiranje kmetom, ki se ukvarjajo ali pa se v [[Ekološko kmetijstvo|ekološko kmetovanje]] želijo preusmeriti. Ekološko obdelano območje v Schleswig-Holsteinu je med leti 2014 in 2017 naraslo za 50 odstotkov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.schleswig-holstein.de/DE/Fachinhalte/F/foerderprogramme/MELUR/LPLR/oekologischerLandbau.html|titel=Ökologischer Landbau gewinnt an Bedeutung|hrsg=Schleswig-Holstein|zugriff=2021-01-02}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521205447/https://www.schleswig-holstein.de/DE/Fachinhalte/F/foerderprogramme/MELUR/LPLR/oekologischerLandbau.html |date=2021-05-21 }}</ref> Drug politični uspeh je bil tako imenovani "mir za školjke" julija 2015, sporazum o naravi prijazni gojitvi školjk. <ref>https://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/Presse/PI/2015/0715/MELUR_150713_muschelfischerei.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521205436/https://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/Presse/PI/2015/0715/MELUR_150713_muschelfischerei.html |date=2021-05-21 }}.</ref> Po oblikovanju jamajške koalicije CDU, FDP in Zelenih po deželnih volitvah v Schleswig-Holsteinu leta 2017 je bil Robert Habeck. 28. junija 2017 imenovan za ministra za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje, naravo in digitalizacijo. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/v_node.html;jsessionid=6BA29271F5217B68C60860995B1843F2|titel=Ministerium für Energiewende, Landwirtschaft, Umwelt, Natur und Digitalisierung|hrsg=Landesportal Schleswig-Holstein|datum=2017-06-28|zugriff=2017-06-28}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170629080607/http://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/v_node.html |date=2017-06-29 }}</ref> Tudi v drugem mandatu je večkrat zagovarjal nadaljnjo izgradnjo obnovljivih virov energije. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/print/die_welt/hamburg/article175608439/Habeck-fordert-mehr-Tempo-bei-Energiewende.html|titel=Habeck fordert mehr Tempo bei Energiewende|hrsg=WELT|datum=2018-04-19|zugriff=2019-02-11}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.shz.de/deutschland-welt/wirtschaft/forderung-an-neue-bundesregierung-habeck-will-mehr-windenergie-zulassen-id17801296.html|titel=Forderung an neue Bundesregierung: Habeck will mehr Windenergie zulassen|hrsg=sh:z Schleswig-Holsteinischer Zeitungsverlag GmbH & Co. KG|datum=2017-09-11|zugriff=2019-02-11}}</ref> === Volitve za kandidata stranke za zvezne volitve 2017 === Maja 2015 je Habeck napovedal, da bo na primarnih volitvah Zelenih kandidiral za glavnega kandidata za zvezne volitve. <ref name="taz_2015-05-05"> {{Internetquelle|autor=[[Peter Unfried]]|url=https://taz.de/Kommentar-Spitzen-Kandidat-Habeck/!5009456/|titel=Kommentar Spitzen-Kandidat Habeck: Mutig und angstfrei|werk=[[Die Tageszeitung]] (taz)|datum=2015-05-05|zugriff=2021-03-29}} </ref> Prijavni govor za kandidaturo za mesto v dvojnem vodstvu zveznega izvršnega odbora je imel na državni konferenci Zelenih v Neumünstru aprila 2016. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=5w5q4igryQc&sns=em|title=Robert Habeck Bewerbungsrede für ein Votum zu Urwahl zur Bundestagswahl 2017|first=|last=GrueneSH|publisher=YouTube}}</ref> Na volitvah so ga mediji imeli za outsiderja, prejel pa je 35,74 % glasov, tako da ga je premagal Cem Özdemir s 35,96 % za malenkost premaga; na tretjem mestu je bil Anton Hofreiter z 26,19 % - ker volitve v drugi krog niso bile načrtovane, je zadostovala navadna večina. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.gruene.de/ueber-uns/2017/katrin-goering-eckardt-und-cem-oezdemir-gewinnen-die-urwahl.html|title=Katrin Göring-Eckardt und Cem Özdemir gewinnen die Urwahl|date=2017-01-18|website=www.gruene.de|accessdate=2019-06-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181213152401/https://www.gruene.de/ueber-uns/2017/katrin-goering-eckardt-und-cem-oezdemir-gewinnen-die-urwahl.html|publisher=Bündnis 90/Die Grünen|archivedate=2018-12-13}}</ref> Na zveznih volitvah nato ni kandidiral. Po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah 2017]] bil je eden od zelenih pogajalcev pri sondiranju za [[jamajka]] koalicijo, ki pa se ji je FDP po dolgih pogajanjih odpovedala.<ref>{{Internetquelle|autor=Jesse Klaver und Robert Habeck im Interview mit Peter Unfried|url=https://taz.de/Habeck-und-Klever-ueber-Europa/!5499262/|titel=Grün, grüner, am grünsten : Gehört Grünlinks die Zukunft? Und wie lässt sich eine Gesellschaft wirklich verändern? Zum ersten Mal haben sich die grünen Parteichefs der Niederlande und Deutschlands getroffen: Jesse Klaver und Robert Habeck im Gespräch|hrsg=Die Tageszeitung (taz)|datum=2018-04-28|zugriff=2018-04-29}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/gruene-ueber-koalitionsverhandlungen-wir-sollten-das-neuwahl-gerede-endlich-einstellen/20542436.html|titel=Grüne über Koalitionsverhandlungen: „Wir sollten das Neuwahl-Gerede endlich einstellen“ : Die Grünen grübeln über das Gelingen einer Jamaika-Koalition. Der grüne Jamaika-Unterhändler Robert Habeck hofft darauf, dass sich CDU, CSU, FDP und Grüne doch noch auf einander zubewegen.|hrsg=www.handelsblatt.com|datum=2017-11-05|zugriff=2018-04-29}} {{Navedi splet |url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/gruene-ueber-koalitionsverhandlungen-wir-sollten-das-neuwahl-gerede-endlich-einstellen/20542436.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-20 |archive-date=2021-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210521205430/https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/gruene-ueber-koalitionsverhandlungen-wir-sollten-das-neuwahl-gerede-endlich-einstellen/20542436.html |url-status=bot: unknown }}</ref> === Predsednik Zelenih (od 2018) === 27. dne. 1. januarja 2018 sta bila Habeck in [[Annalena Baerbock|Annalena Baerbock izvoljena]] na mesto zveznih predsednikov stranke Zveza 90 / Zeleni. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/gruenen-parteitag-baerbock-und-habeck-sind-neue-gruenen-vorsitzende-1.3843505|titel=Baerbock und Habeck sind neue Grünen-Vorsitzende|hrsg=www.sueddeutsche.de|datum=2018-01-27|zugriff=2018-04-29}}</ref> Maja 2018 je Habeck odstopil s položaja ministra v Schleswig-Holsteinu, saj je v skladu s statutom zelene stranke članstvo v zveznem izvršnem odboru nezdružljivo z ministrskim uradom. <ref>§ 16 Abs. 5 der Satzung des Bundesverbands der Partei Bündnis 90/Die Grünen.</ref> To točko statuta je kongres stranke januarja 2018 priredil, da Habecku omogoči prehodno obdobje do osmih mesecev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-01/gruene-heben-trennung-von-amt-und-mandat-auf|title=Robert Habeck: Grüne lockern Trennung von Partei- und Regierungsamt|website=ZEIT ONLINE}}</ref> 31. avgusta 2018 je Habeck odstopil<ref>{{Navedi knjigo|title=Robert Habeck über grüne Leitlinien: „Wir müssen radikaler werden“|date=2018-07-17|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Robert-Habeck-ueber-gruene-Leitlinien/!5517962/}}</ref> in tudi vrnil poslanski mandat v deželnem parlamentu. 16.&nbsp;Novembra 2019 sta bila Habeck in Baerbock potrjena na njunem položaju še za dve leti. <ref>''[https://www.spiegel.de/politik/deutschland/gruene-annalena-baerbock-als-chefin-wiedergewaehlt-a-1296861.html Baerbock und Habeck als Grünen-Spitzenduo wiedergewählt - mit starken Ergebnissen].'' [[Spiegel Online]], 16. November 2019, abgerufen am 18. November 2019.</ref> === Volitve v Bundestag 2021 === Julija 2020 je Habeck napovedal, da bo na zveznih volitvah leta 2021 kandidiral kot neposredni kandidat za volilno enoto Schleswig - Flensburg. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/regionales/hamburg/article211073469/Robert-Habeck-tritt-als-Direktkandidat-zur-Bundestagswahl-an.html|titel=Robert Habeck tritt als Direktkandidat zur Bundestagswahl an|werk=[[Die Welt]]|datum=2020-07-06|zugriff=2020-12-12}}</ref> Za to kandidaturo so ga zeleni v volilni enoti potrdili aprila 2021. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.abendblatt.de/region/schleswig-holstein/article232064279/Robert-Habeck-jetzt-Direktkandidat-fuer-den-Bundestag.html|titel=Robert Habeck jetzt Direktkandidat für den Bundestag|werk=abendblatt.de|datum=2021-04-17|zugriff=2021-04-19}}</ref> Na njegov predlog in predlog [[Annalena Baerbock|Annalene Baerbock]] je zvezni odbor Zelenih aprila 2021 odločil, da za stranko Baerbock kandira za mesto kanclerja na zveznih volitvah leta 2021. <ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/buendnis-90-die-gruenen-annalena-baerbock-soll-kanzlerkandidatin-werden-a-051558bb-f24a-42da-85f9-bf069de0c3f8|titel=Baerbock soll Kanzlerkandidatin der Grünen werden|werk=spiegel.de|zugriff=2021-04-19}}</ref> Habeck se je tako odpovedal kandidaturi za kanclerja, a skupaj s kandidatko vodi volilno kampanjo. <ref name="spitzenduo2021"/> == Politična stališča == [[Slika:2018-09-25_Robert_Habeck_9550.jpg|sličica| Robert Habeck (2018)]] === Energetska in okoljska politika === Leta 2013 je Habeck izjavil, da je dežela Schleswig-Holstein pripravljena začasno skladiščiti zaboje Castor iz Sellafielda v Brunsbüttelu; s tem se niso strinjali vsi člani deželne vlade. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.haz.de/Nachrichten/Der-Norden/Uebersicht/Gorleben-wird-noch-nicht-ganz-dichtgemacht|titel=Gorleben wird noch nicht ganz dichtgemacht : Vor dem Endlagergipfel in Berlin|werk=[[Hannoversche Allgemeine]]|datum=2013-04-07|zugriff=2021-01-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521205433/https://www.haz.de/Nachrichten/Der-Norden/Uebersicht/Gorleben-wird-noch-nicht-ganz-dichtgemacht |date=2021-05-21 }} {{Navedi splet |url=https://www.haz.de/Nachrichten/Der-Norden/Uebersicht/Gorleben-wird-noch-nicht-ganz-dichtgemacht |title=arhivska kopija |accessdate=2021-06-08 |archive-date=2021-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210521205433/https://www.haz.de/Nachrichten/Der-Norden/Uebersicht/Gorleben-wird-noch-nicht-ganz-dichtgemacht |url-status=dead }}</ref> Od leta 2014 do 2016 je bil kot član državne vlade tudi polnopravni član Komisije za skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov (t.i. Komisija za odlagališča). <ref>[https://www.bundestag.de/blob/434430/35fc29d72bc9a98ee71162337b94c909/drs_268-data.pdf Abschlussbericht der Kommission Lagerung hoch radioaktiver Abfallstoffe, Seite 550.]</ref> Kar se jodlagališča jedrskih odpadkov v Nemčiji tiče, je Habeck menil, da lokacije v Gorlebnu "ni mogoče izključiti iz političnih razlogov .... Komisija [odlagališča] je bila ustanovljena pod tem pogojem." <ref>[http://www.sueddeutsche.de/politik/gorleben-ballast-im-schacht-1.2981039 Gorleben: Ballast im Schacht] In: ''[[Süddeutsche Zeitung]]'', 5. Mai 2016.</ref> S tem je podprl kontroverzno odločitev konference zveznih delegatov Zelenih (BDK) iz leta 2012, kjer je s svojim predlogom uspel nekdanji zvezni minister za okolje Jürgen Trittin. <ref>[http://wendland-net.de/post/der-beschluss-der-bdk-47931 Grüne: ''Gorleben ist ungeeignet und geologisch verbrannt.''] Blog vom 19. November 2012.</ref> === Varstvo narave in kmetijska politika === Habeck ima dolgoletne izkušnje v razpravah glede konflikta med lastniki pašnih živali in zakonsko zaščiteno populacijo volkov v Nemčiji. ''Lov na volka'', knjiga o mladih na to temo, ki jo je napisal skupaj s svojo ženo Andreo Paluch, je izšla leta 2001 in leta 2019 doživela novo izdajo kot ''Klic volkov''. <ref>[https://www.tagesspiegel.de/kultur/kinderbuch-ruf-der-woelfe-was-robert-habeck-kindern-erzaehlt/24521222.html ''Kinderbuch „Ruf der Wölfe“: Was Robert Habeck Kindern erzählt.''] [[Der Tagesspiegel]] vom 4. Juli 2019, abgerufen selbigen Datums.</ref> Kot državni minister v Schleswig-Holsteinu je moral skrbeti za [[Pogajanje|ravnotežje interesov]] med ohranjanjem narave in kmetijstvom. Decembra 2018 je bilo v tisku govora o njegovem stališču glede konflikta. Zdelo se mu je mogoče, da bi bilo pametno odstreliti posamezne volkove, ki so bili dokazljivo "neprimerni". Po drugi strani pa po njegovem mnenju zahtevanih zgornjih meja ali sistematičnega odstrela živali za zaščito lastnikov živine ni imel za smiselne. V včasih grenkem sporu o volku, "gre le za zmago, ne za konsenz, " je želel drugačen slog politike. <ref>[https://www.tagesspiegel.de/gesellschaft/panorama/brandenburg-robert-habeck-und-der-wolf/23758342.html ''Brandenburg: Robert Habeck und der Wolf.''] Der Tagesspiegel vom 13. Dezember 2018, abgerufen am 4. Juli 2019.</ref> Habeck je večkrat poudaril, da je potrebno urediti staleže [[Srna|srnjadi]], [[Divja svinja|divjih prašičev]] in drugih kopitarjev z doslednim lovom, da bi tako kmetijstvu in [[Gozdarstvo|gozdarstvu]] škodo zaradi divjadi obdržali na sprejemljivi ravni. <ref>{{Navedi knjigo|title=Afrikanische Schweinepest in Deutschland: Wild Wild Schwein|date=2017-12-21|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Afrikanische-Schweinepest-in-Deutschland/!5469855/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/wissenschaft/natur/schweinepest-daenemark-will-grenzzaun-zu-deutschland-bauen-a-1199445.html|titel=Angst vor Schweinepest: Dänemark will Grenzzaun zu Deutschland bauen|werk=Spiegel Online|datum=2018-03-22|zugriff=2019-12-09}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Nicola Kabel|url=http://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/Presse/PI/2012_neu/1212/MELUR_121207_Jagd_und_Artenschutz.html;jsessionid=5B40F699FC6033B01D11588AD3AF65FE.delivery2-master?nn=fff207bf-f474-4c9b-ad8e-c7f3446553c2|titel=Umweltminister Robert Habeck stellt Jagd- und Artenschutzbericht 2012 vor:|werk=Landesportal Schleswig-Holstein|datum=2012-12-07|zugriff=2019-12-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Artenvielfalt-in-Schleswig-Holstein-bleibt-bedroht-Seeadler-und-Kraniche-breiten-sich-aus-Robert-Habeck-stellt-Jagd-und-Artenschutzbericht-vor|titel=Seeadler und Kraniche breiten sich aus|werk=Kieler Nachrichten|datum=2013-12-02|zugriff=2019-12-09}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608111005/https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Artenvielfalt-in-Schleswig-Holstein-bleibt-bedroht-Seeadler-und-Kraniche-breiten-sich-aus-Robert-Habeck-stellt-Jagd-und-Artenschutzbericht-vor |date=2021-06-08 }} {{Navedi splet |url=https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Artenvielfalt-in-Schleswig-Holstein-bleibt-bedroht-Seeadler-und-Kraniche-breiten-sich-aus-Robert-Habeck-stellt-Jagd-und-Artenschutzbericht-vor |title=arhivska kopija |accessdate=2021-06-08 |archive-date=2021-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210608111005/https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Artenvielfalt-in-Schleswig-Holstein-bleibt-bedroht-Seeadler-und-Kraniche-breiten-sich-aus-Robert-Habeck-stellt-Jagd-und-Artenschutzbericht-vor |url-status=dead }}</ref> Aprila 2016 je Habeck izrazil stališče, da narava sodobne [[Živinoreja|živinoreje]] in s tem povezan zakol rejnih živali zaradi prehrane nima pomembne utemeljitve, saj je na voljo dovolj obilnih alternativ za hrano. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.topagrar.com/schwein/news/habeck-toetung-von-nutztieren-ist-nicht-mehr-zu-rechtfertigen-9569854.html|title=Habeck: Tötung von Nutztieren ist nicht mehr zu rechtfertigen|date=2018-08-06|website=top agrar}}</ref> === Notranja politika === Habeck se je večkrat zavzel za to, da se begunci [[Begunec|evakuirajo]] iz taborišč na grških otokih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/holt-als-erstes-die-kinder-raus-robert-habeck-moechte-migranten-aus-griechenland-holen/25359580.html|titel=Robert Habeck möchte Migranten aus Griechenland holen|werk=tagesspiegel.de|datum=2019-12-21|zugriff=2021-02-04}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/corona-pandemie-robert-habeck-fordert-evakuierung-griechischer-fluechtlingslager-a-f00d4acb-f938-4efc-bd35-b724f524f985|titel=Grünenchef Habeck fordert Evakuierung griechischer Camps|werk=spiegel.de|datum=2020-03-29|zugriff=2021-02-04}}</ref> Novembra 2020 je Habeck predstavil načrt ukrepov proti islamističnim grožnjam z 11 točkami, ki ga je razvil skupaj z zelenima domačima politikoma Konstantinom von Notzom in Ireno Mihalic. Načrt predlaga dodatno osebje v organih, da se omogoči natančnejše spremljanje in doslednejše izvrševanje vseh obstoječih nalogov za prijetje. Ena od zahtev je bila tudi prepoved ustreznih salafističnih združenj. <ref>[https://www.robert-habeck.de/wp-content/uploads/201106_11_Punkte_Plan_Null_Toleranz_Gefaehrder.pdf ''Null-Toleranz-Strategie gegen islamistische Gefährder – 11-Punkte-Plan gegen islamistischen Terrorismus.'']{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} In: ''robert-habeck.de'', abgerufen 23. März 2021.</ref> V intervjuju leta 2018 se je Habeck izrekel proti narodnostnemu pojmovanju ljudi, ki ga je jasno ločil od pojma državljanov po mednarodnem pravu. <ref>[https://www.sueddeutsche.de/politik/parteien-es-gibt-kein-volk-habeck-wehrt-sich-gegen-angriffe-dpa.urn-newsml-dpa-com-20090101-180508-99-223101 ''„Es gibt kein Volk“: Habeck wehrt sich gegen Angriffe.''] dpa–Newskanal, In: ''sueddeutsche.de'', 8. Mai 2018.</ref> === Ekonomska in socialna politika === Februarja 2019 sta Habeck in Sven Giegold predstavila koncept skupnostnega sklada za izboljšanje starostne oskrbe v Nemčiji. Del bruto plače bi se moral samodejno stekati v sklad. Prav tako bi moralo biti mogoče se temu odreči ali pa prostovoljno vplačati več. Vlagati je treba le v etično, socialno in ekološko neškodljive projekte. Ob upokojitvi se prihranjeni denar nato izplača poleg zakonsko določene pokojnine. Na Švedskem na primer obstaja podoben model. <ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/geldanlage/2019-02/rentenreform-buergerfonds-altersvorsorge-gruene|titel=Grüne fordern Bürgerfonds zur Altersvorsorge|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-02-21|zugriff=2021-01-19}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Robert Habeck, Sven Giegold|url=https://www.gruene.de/artikel/ein-buergerfonds-fuer-die-altersvorsorge|titel=Ein Bürgerfonds für die Altersvorsorge|hrsg=Bündnis 90/Die Grünen|datum=2019-02-21|zugriff=2021-01-19}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521232616/https://www.gruene.de/artikel/ein-buergerfonds-fuer-die-altersvorsorge/ |date=2021-05-21 }}</ref> Habeck je zagovornik berlinske zgornje meje za najemnine, ki jo vidi kot premostitev za čas, dokler se ne zgradi zadostno število stanovanj. <ref>{{Internetquelle|autor=[[Christine Richter (Journalistin)|Christine Richter]]|url=https://www.morgenpost.de/berlin/article227515347/Habeck-verteidigt-den-Mietendeckel-beim-VBKI.html|titel=Habeck verteidigt den Mietendeckel beim VBKI|werk=[[Berliner Morgenpost|Morgenpost.de]]|datum=2019-10-30|zugriff=2019-11-29}}</ref> Med razpravo o razlastitev zasebnih stanovanjskih združenj, ki jo je sprožil referendum, je Habeck govoril tudi o tem, da "bi morala razlastitev biti naslednji korak, če drugi ukrepi ne bi imeli zadostnega učinka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-04/immobilien-enteignung-wohnungskonzerne-robert-habeck-die-gruenen|titel=Immobilien: Grünenchef Robert Habeck sieht Enteignungen als Option|werk=[[Die Zeit]]|datum=2019-04-07|zugriff=2021-05-24}}</ref> O tem stališču so v medijih intenzivno politično razpravljali, pa tudi kritizirali. Poleg raznih politikov iz Habeckove lastne stranke in političnih nasprotnikov iz CDU / CSU, FDP in SPD mu je ostro nasprotovalo tudi nemško združenje mest in občin, ki je razpravo o razlastitvah že označilo za škodljivo. <ref>{{Internetquelle|autor=DER SPIEGEL|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/robert-habeck-haelt-enteignung-notfalls-fuer-denkbar-a-1261662.html|titel=Nietdebatte: Grünen-Chef Robert Habeck hält Enteignungen für denkbar|zugriff=2021-05-24|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Süddeutsche Zeitung|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/enteignung-habeck-kritik-1.4400711|titel=Enteignung - Scharfe Kritik an Robert Habeck|zugriff=2021-05-24|sprache=de}}</ref> V razpravi o dolžniški zavori konec leta 2019 je Habeck pozval k reformi, ki naj bi omogočila večje naložbe v infrastrukturo in varstvo podnebja. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.wiwo.de/politik/deutschland/haushaltspolitik-habeck-will-schuldenbremse-reformieren/25313702.html|titel=Habeck will Schuldenbremse reformieren|werk=[[Wirtschaftswoche]]|datum=2019-12-09|zugriff=2021-01-19}}</ref> Aprila 2020 je zaradi ekonomskih posledic [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]] predlagal naložbeni program v višini 500 milijard evro za obdobje desetih let, "da bi obnovili gospodarstvo in ga okrepili za krizne razmere". Cilj programa mora biti, da postaneta nemško gospodarstvo in nemška družba klimatsko nevtralna. <ref>{{Internetquelle|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/gruenen-chef-robert-habeck-fordert-zehnjaehriges-investitionsprogramm-zum-wiederaufbau-der-deutschen-wirtschaft_aid-49925787|titel=Habeck fordert Investitionsprogramm von 500 Milliarden Euro|werk=[[RP Online]]|datum=2020-04-05|zugriff=2021-02-04}}</ref> Habeck se je ob škandalu Wirecard zavzel za strožja pravila za revizorje in reorganizacijo finančnega nadzora ter pozval k ustanovitvi centralne zvezne "finančne policije". <ref>{{Internetquelle|autor=Martin Greive|url=https://www.handelsblatt.com/finanzen/banken-versicherungen/bilanzskandal-habeck-fordert-wegen-wirecard-skandal-mehr-kompetenzen-fuer-aufseher/26002982.html|titel=Habeck fordert wegen Wirecard-Skandal mehr Kompetenzen für Aufseher|werk=[[Handelsblatt]]|datum=2020-07-14|zugriff=2021-01-20}}</ref> === Kriza Covid-19 === V intervjuju za Tagesspiegel konec maja 2020 je ob [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|krizi]] ob Koroni Habeck menil, da je zdravstveno varstvo "morda prvič" pomembnejše od dobičkarskih interesov in gospodarske rasti. "Nauk mora biti, da svoje gospodarstvo načrtujemo tako, da bo služilo skupnim interesom in bo postalo odporno na krize." Varstvo okolja in podnebja sta del zdravstvene zaščite in skrbstva. "Čas za majhne kompromise je mimo. Vse stranke lahko razmišljajo na veliko višjem nivoju." Z denarjem, ki se mobilizira za krizno upravljanje, se je treba boriti tako proti krizi gospodarstva kot proti krizi podnebja. Ugovor, da bi omejitev hitrosti na nemških avtocestah omejevala svobodo, se po odločitvah v krizi zaradi Corone zdi naravnost smešen. "Če se ravna pogumno, se lahko na pripravljenost na spremembe globoko zakorenini. Ambiciozna politika je dobila drugo sapo. " <ref>''„Die Zeit der kleinen Kompromisse ist vorbei.“ Grünen-Chef Robert Habeck über Konjunkturpaket, Kanzlerin und Kurzstreckenflüge.'' In: Der Tagesspiegel, 31. Mai 2020, S. 3. ([https://www.tagesspiegel.de/politik/robert-habeck-zur-corona-politik-der-kanzlerin-merkel-hat-ein-machtvakuum-aufkommen-lassen/25874684.html Onlinefassung unter geändertem Titel]; abgerufen am 31. Mai 2020.)</ref> Ob 6. Maja 2021 je zvezno vlado pozval, naj začasno deaktivira patente za cepiva proti koroni. <ref>{{Internetquelle|autor=jos|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/robert-habeck-fordert-patent-aussetzung-fuer-corona-impfstoffe-a-406491ec-8019-4962-8f16-eca013a1e8f4|titel=Grünenchef Habeck fordert Patent-Aussetzung für Coronaimpfstoffe|werk=[[Spiegel]]|datum=2021-05-06|zugriff=2021-05-06}}</ref> === Dostava obrambnega orožja v Ukrajino === Med uradnim obiskom v [[Ukrajina|Ukrajini]] na povabilo [[Predsednik Ukrajine|predsednika]] [[Volodimir Zelenski|Vladimirja Selenskega]] maja 2021 je Habeck v intervjuju za Deutschlandfunk v zvezi s konfliktom v vzhodni Ukrajini zagovarjal [[Orožje|izvoz nemškega obrambnega]] orožja za [[Samoobramba|samoobrambne namene]] v Ukrajino (Medivacs, naprave za nočni vid, odstranjevanje orožja) , kar je tudi v delu njegove lastne stranke vodilo do kritičnih glasov. <ref>[https://www.deutschlandfunk.de/habeck-gruene-zu-waffenlieferungen-an-ukraine-die-ukraine.694.de.html?dram:article_id=497815 ''„Die Ukraine fühlt sich sicherheitspolitisch alleingelassen“''] – Interview mit Robert Habeck im [[Deutschlandfunk]], 26. Mai 2021.</ref> == Kritika == Januarja 2019 je Habeck doživel kritike, potem ko je na [[Twitter|Twitterju]] objavil video, v katerem je sporočil, da bodo zeleni zagotovili, da bo [[Turingija]] po deželnih volitvah v Turingiji 2019 "odprta, svobodna, liberalna, demokratična dežela". Nekateri opazovalci so to izjavo razlagali, kot da po Habeckovem mnenju Turingija to ni. Podobno izjavo je dal že pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2018, kjer je Bavarce pozval, naj "končajo izključno vladavino CSU, da bo demokracija ''končno'' zavladala v Svobodni državi". Habeck je nato priznal svojo napako in v izjavi zapisal, da je "mislil ''ostane'', rekel pa ''postane'' - majhna razlika, velika napaka". Ta incident je skupaj s predtem objavljeno novico o kraji osebnih podatkov izkoristil kot priložnost, da briše svoja računa na [[Twitter|Twitterju]] in Facebooku. <ref>{{Internetquelle|autor=Philipp Saul|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/facebook-twitter-habeck-gruene-1.4277407|titel=Habeck will seine Accounts bei Facebook und Twitter löschen|werk=[[SZ.de]]|datum=2019-01-07|zugriff=2019-06-16}}</ref> Svojo odločitev je utemeljil tudi z dejstvom, da se je Twitter "iz instrumenta demokratizacije razvil v instrument nasprotovanja" in "ni medij za resnični dialog". V prihodnosti bo raje govoril z drugimi v neposrednem pogovoru ali v "počasni digitalni komunikaciji". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/robert-habeck-ueber-abschied-von-twitter-und-facebook-15980150.html|titel=Habeck: Twitter ist ein Instrument der Spaltung|werk=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2019-01-09|zugriff=2021-01-29}}</ref> == Spisi == * ''Zemlja v meni.'' ''Pesmi.'' S fotografijami Jens Gedamke. R. Habeck, Heikendorf 1990, brez ISBN. * ''Sanjsko slep.'' ''Občutek kot svoboda''. SOLDI-Verlag, Hamburg 1990, ISBN 3-928028-04-9 . * ''Pesmi Casimirja Ulricha Boehlendorffa: stilsko kritična preiskava'', Königshausen in Neumann, Würzburg 1997, ISBN 9783826012808 . * z Andreo Paluch: ''Smrt Haukeja Haiena''. S. Fischer, Frankfurt na Majni 2001, ISBN 3-10-059010-4. Mehka vezava: Fischer-Taschenbuch-Verlag, Frankfurt na Majni 2003, ISBN 3-596-15976-8, nova izdaja broširana: Piper, München 2006, ISBN 3-492-24699-0 . * ''Narava literature.'' ''Za žanrsko-teoretično utemeljitev literarne estetike'' , Verlag Königshausen & Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9. (= Univ. Hamburg, disertacija 2000) * z Andreo Paluch: ''Lov na volka''. Piper, München 2001, revidirana nova izdaja: ''Ruf der Wölfe'', Edel Kids Books, Hamburg 2019, 158 strani, ISBN 978-3-96129-092-5 . * z Andreo Paluch: ''Krik hijen''. Piper, München 2004, ISBN 3-492-04611-8. [[Special:BookSources/3492243819|Mehka vezava]] : Piper, München 2005, <nowiki>ISBN 3-492-24381-9</nowiki>. * z Andreo Paluch: ''Dan, ko sem spoznala svojega pokojnega moža''. Piper, München 2005, ISBN 3-492-04706-8 . * z Andreo Paluch: ''Dve poti v poletje''. Patmos, Düsseldorf 2006, ISBN 3-7941-8046-1 . * z Andreo Paluch: ''Morje leži pod gulijem.'' Patmos, Düsseldorf 2007, ISBN 3-7941-8071-2 . * ''Zmedeni očetje - ali: kdaj je moški moški?'' Gütersloher Verlagshaus, Gütersloh 2008, ISBN 978-3-579-06989-0 . * z Andreo Paluch: ''1918 - Revolucija v Kielu: Z igro "Devetnajst osemnajst"''. Boyens, Heide 2008, ISBN 978-3-8042-1264-0 . * z Andreo Paluch: ''SommerGIG''. Patmos, Düsseldorf 2009, ISBN 978-3-7941-7075-3 . * ''Domoljubje: levi zagovor''. Založba Gütersloher, Gütersloh, 1 Izd., 2010, [[Special:BookSources/9783579068749|ISBN 978-3-579-06874-9.]] * ''Kdo tvega, začne.'' ''Politika in jaz''. Kiepenheuer & Witsch, Köln 2016, ISBN 978-3-462-04949-7 . * ''Kdo bi lahko bili.'' ''Zakaj naša demokracija potrebuje odprt in raznolik jezik.'' Kiepenheuer & Witsch, Köln 2018, ISBN 978-3-462-05307-4 . * ''Od tu naprej drugače.'' ''Politična skica.'' 2. Edition. Kiepenheuer & Witsch, Köln 2021, ISBN 978-3-462-05219-0 . == Nagrade == * 1996: Nagrada za literarne prevode mesta Hamburg * 2002: Nagrada za scenarij dežele Schleswig-Holstein * Marec 2007: Nominacija ''dveh poti poleti'' za nemško mladinsko knjižno nagrado * Julij 2007: Knjiga meseca na lestvici najboljših Deutschlandfunk Nove knjige za otroke in mladino "Najboljših 7 za mlade bralce" == Odziv == * Stefan Berkholz: [https://www.swr.de/swr2/doku-und-feature/SWR2-Feature-am-Sonntag-Es-geht-nicht-darum-sich-abzuhaerten,swr2-feature-am-sonntag-2019-09-01-100.html ''"Ne gre za poostritev" - Robert Habeck: Od pisatelja do politika.''] SWR2, 1. September 2019. '''literatura''' * Claudia Reshöft: ''Robert Habeck.'' ''Ekskluzivna biografija.'' FinanzBook Verlag, München 2020, ISBN 978-3-95972-291-9 . '''dokumentarni film''' * ''Baerbock in Habeck - na tečaju za kanclerstvo?'' Falko Korth in Reinhold Beckmann, NDR TV 2020. == Spletne povezave == * Literatur von und über Robert Habeck * Kurzbiografie und Rezensionen zu Werken von Robert Habeck * [http://www.robert-habeck.de/ Uradna spletna stran] in spletni dnevnik * Robert Habeck pa tudi [http://lissh.lvn.parlanet.de/cgi-bin/starfinder/0?path=lisshfl.txt&id=FASTLINK&pass=&search=URHF%3dHabeck%2c+Dr.+Robert+AND+DART%3dD&format=WEBKURZFL parlamentarne pobude] * {{Internetquelle|autor=[[Christoph Amend]], [[Jochen Wegner]]|url=https://www.zeit.de/gesellschaft/2018-04/robert-habeck-alles-gesagt|titel=''Robert Habeck, ist die Welt noch zu retten – und die Grünen auch?''|werk=[[Alles gesagt?]] Interviewpodcast von [[Zeit Online]]|datum=2018-04-23|zugriff=2020-09-20|abruf-verborgen=1}} * [https://taz.de/Gruenenchef-Habeck-ueber-Europapolitik/!5555668/ ''Vodja Zelenih Habeck za evropsko politiko: "Joj, kakšna poteza"''] Robert Habeck v intervjuju z Barbaro Junge in Ulrichom Schultejem v ''dnevnem časopisu (taz)'' iz dne 28. December 2018. * {{Internetquelle|autor=[[Georg Löwisch]], Ulrich Schulte|url=https://taz.de/Gruenen-Chefs-ueber-Macht/!5651653/|titel=''Grünen-Chefs über Macht: „Wir versuchen, es anders zu machen“''|werk=[[Die Tageszeitung|Die Tageszeitung (taz)]]|datum=2020-01-10|zugriff=2020-01-12|abruf-verborgen=1|kommentar=[[Annalena Baerbock]] und Robert Habeck im Doppel-Interview}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Habeck, Robert}} [[Kategorija:Nemški politiki]] 6zdmxtrtacv8f2i4vwa03k1s0yjgj62 0 501358 6676130 6347806 2026-05-15T15:54:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676130 wikitext text/x-wiki [[File:Abomasum (PSF).png|thumb|250px|Stilizirana ilustracija prebavnega sistema prežvekovalcev. Small intestine = tanko črevo, esophagus = požiralnik, rumen = vamp, reticulum = kapica, omasum = devetogub (prebiralnik), abomasum = siriščnik]] '''Prežvekovalci''' ali '''ruminanti''' so [[Rastlinojedec|rastlinojedi]] (herbivorni) sesalci [[Podred (biologija)|podreda]] [[Ruminantia]]. Zanje je značilno, da so sposobni pridobivanja hranil iz rastlinskega materiala, ki ga s pomočjo [[Sožitje|simbiotskih]] [[Mikroorganizem|mikroorganizmov]] [[Črevesna fermentacija|fermentirajo]] v specializiranem in prilagojenem [[Želodec|želodcu]]. Proces poteka v prednjem delu [[Prebavni sistem|prebavnega sistema]] in navadno zahteva [[Regurgitacija|regurgitacijo]] (vračanje želodčne vsebine v ustno votlino) in vnovično žvečenje deloma fermentirane paše. Postopek vnovičnega žvečenja rastlinske materije z namenom razgradnje hrane na manjše gradnike in vzpodbujanje [[Prebava|prebave]] se imenuje '''prežvekovanje''' ali '''ruminacija'''.<ref name=":4">{{navedi splet|title=Rumination: The process of foregut fermentation|url=http://www.ultimateungulate.com/cetartiodactyla/Rumination.html}}</ref> Tujka ruminant (po slovensko prežvekovalec) izvira iz latinskega jezika, kjer ''ruminare'' pomeni "žvečiti ali prežvekovati pašo".<ref>{{Navedi splet|title=ruminant {{!}} Origin and meaning of ruminant by Online Etymology Dictionary|url=https://www.etymonline.com/word/ruminant|website=www.etymonline.com|accessdate=2021-06-14|language=en}}</ref> Med prežvekovalce sodi več kot 200 [[Vrsta (biologija)|vrst]], ki so bodisi [[Udomačitev|udomačene]] bodisi prostoživeče divje vrste.<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Fernández|first1=Manuel Hernández|last2=Vrba|first2=Elisabeth S.|date=2005-05-01|title=A complete estimate of the phylogenetic relationships in Ruminantia: a dated species-level supertree of the extant ruminants|url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2005-05_80_2/page/269|journal=Biological Reviews|language=en|volume=80|issue=2|pages=269–302|doi=10.1017/s1464793104006670|issn=1469-185X|pmid=15921052|s2cid=29939520}}</ref> Ruminanti so denimo številni [[votlorogi]] ([[govedo]], [[Domača koza|koze]], [[Ovca|ovce]], [[Antilopa|antilope]] in [[Gazela (žival)|gazele]]), [[jeleni]] in [[Žirafa|žirafe]].<ref name="Fowler, M.E. 2010">Fowler, M.E. (2010). "[https://books.google.com/books?id=Z2XBSPBZU3EC&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false Medicine and Surgery of Camelids]", Ames, Iowa: Wiley-Blackwell. Chapter 1 General Biology and Evolution addresses the fact that camelids (including camels and llamas) are not ruminants, pseudo-ruminants, or modified ruminants.</ref> Taksonomsko podred Ruminantia združuje linije rastlinojedih [[Sodoprsti kopitarji|sodoprstih kopitarjev]], ki veljajo za najbolj napredne in zelo razširjene [[Kopitarji|kopitarje]] sveta.<ref>{{navedi splet|title=Suborder Ruminatia, the Ultimate Ungulate|url=http://www.ultimateungulate.com/cetartiodactyla/Ruminantia.html}}</ref> Podred Ruminantia vključuje šest različnih družin: [[Tragulidae]] (pritlikavi pižmarji), [[Giraffidae]] (žirafe), [[Antilocapridae]] (vilorogi), [[Moschidae]] (pižmarji), [[Cervidae]] (jeleni) in [[Bovidae]] (votlorogi).<ref name=":0" /> ==Opis== ===Klasifikacija in taksonomija=== Hofmann in Stewart sta prežvekovalce razdelila na tri glavne kategorije, ki temeljijo na njihovem načinu prehranjevanja in tipu hrane: koncentrirani selektorji (z razmeroma majhnima vampom in kapico, prehranjujejo se z grmičevjem in drevesi, sem sodijo jeleni in žirafe<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Understanding the Ruminant Animal's Digestive System|url=https://www.thecattlesite.com/articles/2095/understanding-the-ruminant-animals-digestive-system/|website=The Cattle Site|accessdate=2021-06-14|language=en}}</ref>), vmesni tipi (koze<ref name=":3" />) in jedci trave/krme (govedo in ovce<ref name=":3" />). Strokovnjaka sta bila mnenja, da prehranjevalne navade pustijo morfološke posledice na prebavnem sistemu prežvekovalcev (vključujoč [[Žleza slinavka|ustne žleze slinavke]], velikost vampa itd.).<ref>{{cite journal | doi = 10.1007/PL00008894 | pmid = 28308225 | last1 = Ditchkoff | first1 = S. S. | year = 2000 | title = A decade since "diversification of ruminants": has our knowledge improved? | url = https://fp.auburn.edu/sfws/ditchkoff/PDF%20publications/2000%20-%20Oecologia.pdf | journal = Oecologia | volume = 125 | issue = 1| pages = 82–84 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20110716073320/https://fp.auburn.edu/sfws/ditchkoff/PDF%20publications/2000%20-%20Oecologia.pdf | archive-date = 2011-07-16 | bibcode = 2000Oecol.125...82D | s2cid = 23923707 }}</ref><ref>Reinhold R Hofmann, 1989.[https://web.archive.org/web/20190520174832/https://www.over-reeen.nl/Portals/0/artikelen/het_ree/engels/evolutionary_steps_of_ecophysiological_adaptation_and_diversification_of_ruminants_oecologia1989.pdf "Evolutionary steps of ecophysiological and diversification of ruminants: a comparative view of their digestive system"]. ''Oecologia'', 78:443–457</ref> Kasneje je Woodall ugotovil, da je le malo povezave med vsebnostjo [[Vlaknina|vlaknin]] (balastnih snovi) v prehrani prežvekovalca in morfološkimi lastnostmi njegovega prebavnega sistema.<ref>{{Cite journal|last=Woodall|first=P. F.|date=1992-06-01|title=An evaluation of a rapid method for estimating digestibility|url=https://archive.org/details/sim_african-journal-of-ecology_1992-06_30_2/page/181|journal=African Journal of Ecology|language=en|volume=30|issue=2|pages=181–185|doi=10.1111/j.1365-2028.1992.tb00492.x|issn=1365-2028}}</ref> Obstaja delež sesalcev, ki jih uvrščamo med neprave prežvekovalce (psevdoruminante), katerih želodec ni štiridelen (kot je značilno za tipične prave prežvekovalce), ampak ima le tri kompartimente. Takšni so denimo povodni konji ([[Hippopotamidae]]).Tudi nepravi prežvekovalci se tako kot tradicionalni prežvekovalci poslužujejo bakterijske fermentacije v prednjem črevesu, veliko jih tudi prežvekuje pašo. Kljub temu obstajajo določene razlike v anatomiji in načinu prebave, ki jih ločijo od pravih prežvekovalcev.<ref name="Fowler, M.E. 2010"/> '''Neprežvekovalci''' so monogastrični rastlinojedi ([[nosorogi]], [[konji]], [[lagomorfi]]), ki imajo le enostaven in enodelen želodec. Pri tovrstnih živalih bakterijska fermentacija poteka v zadnjem črevesu, v povečanem [[Cekum|cekumu]] ali slepem črevesu (začetnem predelu [[Debelo črevo|debelega črevesa]]<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - cékum|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509404/cekum?query=cekum&SearchIn=My|website=www.termania.net|accessdate=2021-06-14}}</ref>).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Animal Structure & Function|url=http://sci.waikato.ac.nz/farm/content/animalstructure.html|website=web.archive.org|date=2012-05-02|accessdate=2021-06-14|archive-date=2012-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120502102601/http://sci.waikato.ac.nz/farm/content/animalstructure.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Pri lagomorfih (zajcih, kuncih in žvižgačih) v slepem črevesu nastajajo tako imenovani cecotropi, ki preidejo debelo črevo, se izločijo, nakar jih živali znova zaužijejo, da s tem pridobijo dodatne uporabne snovi (so [[Koprofagija|koprofagi]]).<ref>{{Navedi splet|title=Rabbits: The Mystery of Poop|url=http://www.bio.miami.edu/hare/poop.html|website=www.bio.miami.edu|accessdate=2021-06-14}}</ref> ==Prebavni sistem prežvekovalcev== [[File:Gazelle rumination - zoom.webm|thumb|400x400px|[[Impala]], ki prežvekuje]]Glavna razlika med prežvekovalci in neprežvekovalci je štiridelen želodec prežvekovalcev<ref name=":2" />, sestavljen iz treh predželodcev (nepravih želodcev) in enega pravega želodca<ref>{{Navedi revijo|last=MANKOČ|first=Jana|date=2007|title=Vpliv izvlečka cimeta na vampne bakterije goveda|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_mankoc_jana.pdf|magazine=Diplomsko delo, BF, Oddelek za zootehniko}}</ref>: #'''vamp''' (''rumen'')—primarno mesto bakterijske fermentacije #'''kapica''' (''reticulum'')—tesno povezan z vampom, omogoča prehod hrane nazaj v ustno votlino #'''devetogub''' ali '''prebiralnik''' (''omasum'')—prejme prežvečeno pašo in absorbira [[Hlapljiva maščobna kislina|hlapljive maščobne kisline]] (VFA) #'''siriščnik''' (''abomasum'')—pravi želodec, namenjen encimatski in kislinski prebavi Prežvekovalci na paši hrano navadno le malo prežvečijo in zatem hitro pogoltnejo. Ko zaključijo s pašo, se umaknejo v zavetje, kjer je nevarnost plenilcev manjša, živali pa lahko v miru prežvekujejo (regurgitirajo hrano iz želodca v ustno votlino in jo tam znova žvečijo na manjše delce ter zatem požirajo).<ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Rumination {{!}} Encyclopedia.com|url=https://www.encyclopedia.com/plants-and-animals/zoology-and-veterinary-medicine/zoology-general/rumination|website=www.encyclopedia.com|accessdate=2021-06-14}}</ref> Kar eno tretjino časa lahko prežvekovalci porabijo za prežvekovanje.<ref name=":3" /> Prvi dve kamrici štiridelnega želodca sta vamp in kapica, ki sta si zelo podobna (tako po izgledu kot po funkciji). Ta dva predela sta odgovorna za fermentacijo in delovanje mikroorganizmov. Fermentacija, ki jo izvajajo mikrobi, je ključna za proces prebave, saj se na tak način sestavljeni [[Ogljikov hidrat|ogljikohidrati]] (na primer [[celuloza]]) cepijo na manjše gradnike. Mikrobi najbolje uspevajo v toplih, vlažnih in anaerobnih pogojih, kjer je temperatura od 37.7 do 42.2 °C in [[pH]] vrednost med 6,0 in 6,4 (blizu nevtralnega). Prežvekovalci brez svojih simbiotskih mikrobov ne bi mogli sprostiti energijsko bogatih hranil iz rastlinske materije.<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=Dairy Grazing Manual|last=Rickard|first=Tony|publisher=MU Extension, University of Missouri-Columbia|year=2002|pages=7–8}}</ref> Hrana se pomeša s slino in razporedi v več plasti trdega ter tekočega materiala. Oblikuje se [[bolus]].<ref>{{navedi splet|title=How do ruminants digest?|url=http://www.open.edu/openlearn/science-maths-technology/science/biology/how-do-ruminants-digest|website=OpenLearn|publisher=The Open University|access-date=14 July 2016}}</ref> Zatem pride do regurgitacije bolusa (prehod iz kapice preko požiralnika v ustno votlino) in vnovičnega žvečenja; hrana se znova meša s slino in cepi na še manjše kosce. Vlaknine, predvsem celulozo in [[Hemiceluloza|hemicelulozo]], v teh dveh kamricah mikrobi (v glavnem [[bakterije]], pa tudi nekatere [[praživali]] in [[glive]]) razgrajujejo na tri hlapljive maščobne kisline (VFA): [[Etanojska kislina|etanojsko kislino]], [[Propanojska kislina|propanojsko kislino]] in [[Butanojska kislina|butanojsko kislino]]. Fermentirajo se tudi [[Beljakovina|beljakovine]] in ogljikovi hidrati, ki sicer ne služijo kot gradniki (na primer [[Pektin|pektini]], sladkorji in [[škrob]] ter njegovi derivati). Slina je zelo pomembna, ker zagotavlja tekočino za transport mikrobov, prenaša [[dušik]] in [[Mineral|minerale]] ter deluje kot [[pufer]] in s tem ohranja stalen pH vampa.<ref name=":1" /> [[Slika:Pansreye bedot panse bounete limeros.jpg|sličica|Prikaz prebavnega sistema: 1. požiralnik; 2. kapica; 3. vamp; 4. črevesje]] Med pomembnejše funkcije kapice spada tudi zbiranje dovolj majhnega rastlinskega materiala in potiskanje dalje v sledeče dele štiridelnega želodca, medtem ko preveliki kosci ostajajo v sistemu vampa in kapice ter nadaljujejo svojo razgradnjo. Kapica hkrati predstavlja pregrado za velike in težke predmete, ki jih žival občasno zaužije (žice, žeblji ipd.).<ref name=":3" /> Fermentirana in deloma razgrajena hrana potuje v naslednjo kamrico, devetogub ali prebiralnik,<ref name=":1" /> ki je s kapico povezan z ozkim tunelom.<ref name=":3" /> Ta nadzoruje prehod snovi v sledeči siriščnik (prehajajo lahko le dovolj majhni delci), hkrati skrbi za absorpcijo hlapljivih maščobnih kislin (VFA) in [[Amonijak|amonijaka]].<ref name=":1" /> Poteče tudi absorpcija vode.<ref name=":3" /> Zatem se hrana premakne v pravi želodec, siriščnik, ki je nekakšen ekvivalent želodca neprežvekovalcev (tudi prebava poteka na podoben način). Siriščnik sprosti kisline ([[klorovodikova kislina]]) in želodčne [[Encim|encime]] ([[pepsin]]), ki nadaljujejo prebavo rastlinskega materiala. Hkrati se tukaj izvaja prebava mikrobov iz vampa.<ref name=":3" /><ref name=":1" /> Sledi prenos hrane v [[tanko črevo]], kjer potekata tako razgradnja kot tudi absorpcija (privzem) hranil. Zadnjo fazo procesa prebave predstavlja [[debelo črevo]], kjer se vrši mikrobna fermentacija vlaknin, absorpcija vode in ionov ter mineralnih snovi.<ref>Meyer. Class Lecture. Animal Nutrition. University of Missouri-Columbia, MO. 16 September 2016</ref> === Povzetek === Prežvekovalci so rastlinojede živali, ki na paši hrane ne žvečijo veliko, ampak jo hitro pogoltnejo, nakar material potuje v vamp (prvi del štiridelnega želodca), kjer poteka bakterijska fermentacija. Po zaključku paše se kopitarji umaknejo v zaklon, kjer v miru nadaljujejo proces prebave. Deloma fermentirana hrana se preko z vampom tesno povezane kapice pomakne v požiralnik, ki omogoča dvosmerni prehod. Sledi regurgitacija (prehod hrane nazaj v ustno votlino) in prežvekovanje, ki je lahko dolgotrajno. Zatem hrana prehaja nazaj v sistem vampa in kapice, kjer bodisi poteka nadaljnja razgradnja bodisi dovolj majhni kosci preko kapice preidejo v devetogub ali prebiralnik in zatem v pravi želodec, siriščnik, kjer poteka encimatska in kislinska razgradnja. Zadnjo stopnjo prebave predstavljajo tanko, slepo in debelo črevo.<ref name=":4" /><ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref name=":5" /> ==Pogostost, razširjenost in udomačitev== Divjih prežvekovalcev naj bi bilo vsaj 75 milijonov,<ref name="hackmann">Hackmann. T. J., and Spain, J. N. 2010.[http://www.journalofdairyscience.org/article/S0022-0302%2810%2900105-0/abstract "Ruminant ecology and evolution: Perspectives useful to livestock research and production"]. ''Journal of Dairy Science'', 93:1320–1334</ref> [[Avtohtona vrsta|avtohtoni]] so na vseh kontinentih z izjemo [[Antarktika|Antarktike]].<ref name=":0" /> Skoraj 90 odstotkov vseh vrst prebiva v Evraziji in Afriki.<ref name="hackmann" /> Živali poseljujejo raznolike življenjske prostore (od odprtih planjav do gozdov), najti jih je mogoče v variabilnih podnebnih tipih (od [[Tropi|tropov]] do arktičnega podnebja).<ref name="hackmann" /> [[Slika:The Cetartiodactyla.jpg|sličica|300x300_pik|Med prežvekovalce sodi veliko [[Sodoprsti kopitarji|sodoprstih kopitarjev]] (na sliki niso zgolj prežvekovalci).]] Udomačenih prežvekovalcev je več kot 3,5 bilijonov, pri čemer govedo, ovce in koze (torej votlorogi), predstavljajo kar 95 odstotkov celotnega števila. Koze so udomačili nekje 8000 pr. n. št. na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], medtem ko se je proces udomačitve ostalih vrst zgodil 2500 pr. n. št. (na Bližnjem vzhodu ali južni Aziji).<ref name="hackmann" /> ==Fiziologija prežvekovalcev== Za prežvekovalce je značilna vrsta fizioloških prilagoditev, ki jim omogoča preživetje v naravi. Med eno takšnih lastnosti spadajo neprestano rastoči zobje. Med muljenjem rastlinja [[silicij]], ki ga vsebuje rastlinski material, povzroča abrazijo zob. Temu se prežvekovalci zoperstavijo z neprestano rastočimi zobje. Večina prežvekovalcev nima gornjih [[Sekalec|sekalcev]], na njihovem mestu pa se nahaja tako imenovana dentalna ploščica, ki omogoča zadovoljivo žvečenje rastlinske hrane.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/pregastric/cowpage.html|title=Dental Anatomy of Ruminants|accessdate=2021-06-15|archive-date=2011-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110928131653/http://www.vivo.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/pregastric/cowpage.html|url-status=dead}}</ref> Še ena značilnost prežvekovalcev je obsežen vamp, ki jim omogoča zaužitje večje količine hrane, samo prežvekovanje pa se vrši kasneje.<ref name=":1" /> ==Mikrobiologija vampa== Vretenčarji nimajo encima [[Celulaza|celulaze]] in zato sposobnosti [[Hidroliza|hidrolize]] β-1,4 [[Glikozidna vez|glikozidne vezi]], ki veže [[Glukoza|glukozne]] monomere celuloze. Posledično se prežvekovalci za presnavljanje celuloze v celoti zanašajo na svoje simbiotske mikroorganizme vampa in zadnjega črevesa. Prebavo hrane v vampu večinsko izvaja [[mikroflora]], ki jo sestavljajo gosto poseljene populacije različnih vrst bakterij, [[praživali]] in občasno [[Kvasovka|kvasovk]] ter drugih gliv. 1 mililiter vampa naj bi vseboval 10–50 bilijonov bakterij in 1 milijon praživali, pa tudi precej kvasovk in drugih gliv.<ref>{{navedi splet|url=http://arbl.cvmbs.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/herbivores/microbes.html|title=Fermentation Microbiology and Ecology|accessdate=2021-06-15|archive-date=2011-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110926050349/http://arbl.cvmbs.colostate.edu/hbooks/pathphys/digestion/herbivores/microbes.html|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Rumen-sheep2.jpg|levo|sličica|180x180_pik|Ovčji vamp z označenimi sestavnimi deli.]] Okolje vampa prežvekovalcev je anaerobno, kar pomeni, da je večji delež mikrobnih vrst obveznih (obligatnih) ali fakultativnih [[Anaerob|anaerobov]].<ref>{{Navedi revijo|last=Flint|first=H. J.|date=1994-09-01|title=Molecular genetics of obligate anaerobes from the rumen|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/7926679/|magazine=FEMS microbiology letters|volume=121|issue=3|pages=259–267|doi=10.1111/j.1574-6968.1994.tb07110.x|issn=0378-1097|pmid=7926679}}</ref> Ko bakterije v vampu vršijo fermentacijo, porabijo okoli 10% ogljika, 60% fosforja in 80% dušika, ki jih zaužije prežvekovalec.<ref name="Callewaert">{{cite journal|last1=Callewaert|first1=L.|last2=Michiels|first2=C. W.|title=Lysozymes in the animal kingdom|journal=Journal of Biosciences|date=2010|volume=35|issue=1|pages=127–160|doi=10.1007/S12038-010-0015-5|pmid=20413917|s2cid=21198203}}</ref> Da lahko privzame tudi te elemente, mora prežvekovalec v siriščniku prebaviti simbiotske bakterije. Encim [[lizocim]] je namenjen tovrstni razgradnji.<ref name="Irwin">{{cite journal|last1=Irwin|first1=D. M.|last2=Prager|first2=E. M.|last3=Wilson|first3=A. C.|title=Evolutionary genetics of ruminant lysozymes|journal=Animal Genetics|date=1992|volume=23|issue=3|pages=193–202|doi=10.1111/j.1365-2052.1992.tb00131.x|pmid=1503255}}</ref> [[Pankreas|Pankreatične]] [[Ribonukleaza|ribonukleaze]] tankega črevesa razgrajujejo bakterijsko [[RNK]], da lahko prežvekovalec privzema dušik.<ref>{{cite journal|last1=Jermann|first1=T. M.|last2=Opitz|first2=J. G.|last3=Stackhouse|first3=J.|last4=Benner|first4=S. A.|title=Reconstructing the evolutionary history of the artiodactyl ribonuclease superfamily |url=http://64.238.189.139/pubs/Reconstructing%20the%20evolutionary%20history%20of%20the%20artiodactyl%20ribonuclease%20superfamily.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20190521104301/http://64.238.189.139/pubs/Reconstructing%20the%20evolutionary%20history%20of%20the%20artiodactyl%20ribonuclease%20superfamily.pdf|url-status=dead|archive-date=2019-05-21|journal=Nature|date=1995|volume=374|issue=6517|pages=57–59|doi=10.1038/374057a0|pmid=7532788|bibcode=1995Natur.374...57J|s2cid=4315312}}</ref> Med pašo prežvekovalci proizvedejo velike količine [[Slina|sline]] – ocene predvidevajo, da naj bi krava proizvedla od 100 do 150 litrov sline na dan.<ref>{{cite journal | last1 = Reid| first1 = J.T.| last2 = Huffman| first2 = C.F.| year = 1949 | title = Some physical and chemical properties of Bovine saliva which may affect rumen digestion and synthesis | url = http://www.journalofdairyscience.org/article/S0022-0302%2849%2992019-6/abstract | journal = Journal of Dairy Science | volume = 32 | issue = 2| pages = 123–132 | doi=10.3168/jds.s0022-0302(49)92019-6| doi-access = free}} {{open access}}</ref> Slina prežvekovalcem predstavlja tekočino, potrebno za fermentacijo v vampu, deluje pa tudi kot [[pufer]].<ref>{{navedi splet|url=http://arbl.cvmbs.colostate.edu:80/hbooks/pathphys/digestion/herbivores/rumination.html|archive-url=https://web.archive.org/web/19980129111027/http://arbl.cvmbs.colostate.edu:80/hbooks/pathphys/digestion/herbivores/rumination.html|url-status=dead|archive-date=1998-01-29|title=Rumen Physiology and Rumination}}</ref> Fermentacija v vampa proizvede velike količine organskih kislin, zato je zelo važno, da se s pomočjo pufrov ohranja stalni pH vampa. Ko deloma prebavljena hrana preide vamp, devetogub absorbira odvečno tekočino, da se encimi in kisline siriščnika ne razredčijo preveč.<ref>{{cite journal|last1=Clauss|first1=M.|last2=Rossner|first2=G. E.|title=Old world ruminant morphophysiology, life history, and fossil record: exploring key innovations of a diversification sequence|journal=Annales Zoologici Fennici|date=2014|volume=51|issue=1–2|pages=80–94|doi=10.5735/086.051.0210|s2cid=85347098|url=http://www.zora.uzh.ch/id/eprint/94203/1/AnnZoolFenn_omasum_2014.pdf|access-date=2021-06-15|archive-date=2021-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211022153110/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/94203/1/AnnZoolFenn_omasum_2014.pdf|url-status=dead}}</ref> ==Tanini in prežvekovalci== [[Slika:Tannic acid.svg|sličica|200x200_pik|Tanini ali čreslovine so za prežvekovalci lahko strupeni. Na sliki je taninska kislina.]] [[Tanini]] (čreslovine) so [[Fenol|fenolne]] spojine, ki jih pogosto najdemo v [[Rastline|rastlinah]]. Ločimo dva glavna razreda; hidrolizi podvrženi (hidrolizabilni) tanini in kondenzirani tanini. Tanini so lahko koristni (pomagali naj bi pri rasti [[Volna|volne]], zvišanju produkcije [[Mleko|mleka]] in ravni [[Ovulacija|ovulacije]] ipd.).<ref name="Barry">B.R Min, et al (2003) [https://www.academia.edu/12736001/The_effect_of_condensed_tannins_on_the_nutrition_and_health_of_ruminants_fed_fresh_temperate_forages_a_review The effect of condensed tannins on the nutrition and health of ruminants fed fresh temperate forages: a review] Animal Feed Science and Technology 106(1):3–19</ref> Čreslovine pa so lahko za prežvekovalce tudi strupene, ker povzročajo [[obarjanje]] beljakovin, ki posledično niso prebavljive. Poleg tega zavirajo absorpcijo hranil z zmanjšanjem populacije [[Proteoliza|proteolitičnih]] bakterij vampa.<ref name="Barry"/><ref name="Bate-Smith">{{navedi knjigo|title=Comparative biochemistry|author=Bate-Smith and Swain|publisher=Academic Press|year=1962|editor=Florkin M., Mason H.S.|volume=III|location=New York|pages=75–809|chapter=Flavonoid compounds}}</ref> Visoke ravni taninov lahko vodijo v zastrupitev in smrt.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ansci.cornell.edu/plants/toxicagents/tannin.html|title=Cornell University Department of Animal Science}}</ref> Živali, ki pogosto zauživajo hrano, bogato s čreslovinami, občasno razvijejo obrambne mehanizme (na primer sproščanje [[Lipid|lipidov]] in zunajceličnih [[Polisaharid|polisaharidov]], ki imajo visok privlak za vezavo čreslovin).<ref name="Barry" /> Nekateri prežvekovalci (koze, jeleni in losi) se brez težav prehranjujejo s hrano, bogato s tanini, ker imajo v svoji slini beljakovine, ki vežejo čreslovine.<ref>{{cite journal | last1 = Austin | first1 = PJ | display-authors = etal | year = 1989 | title = Tannin-binding proteins in saliva of deer and their absence in saliva of sheep and cattle | journal = J Chem Ecol. | volume = 15 | issue = 4| pages = 1335–47 | doi = 10.1007/BF01014834 | pmid = 24272016 | s2cid = 32846214 }}</ref> ==Verska pomembnost== [[Mojzes|Mojzesovi]] zakoni, zapisani v [[Sveto pismo|Svetem Pismu]], vernikom dovoljujejo jedačo zgolj tistih sesalcev, ki imajo preklane [[Parkljarji|parklje]] (so torej sodoprsti kopitarji) in prežvekujejo. Teh zapovedi se [[Judje|Judi]] držijo še danes.<ref>{{Navedi splet|title=Leviticus 11:3 You may eat any animal that has a split hoof completely divided and that chews the cud.|url=https://biblehub.com/leviticus/11-3.htm|website=biblehub.com|accessdate=2021-06-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=BIBLIJA.net - Sveto pismo za vsakogar|url=https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=3+Mz+11&id13=1&pos=1&set=2&l=sl|website=BIBLIJA.net|accessdate=2021-06-14|first=br Matej Nastran|last=OFMCap}}</ref> ==Prežvekovalci in podnebne spremembe== V vampu prežvekovalcev se med simbiotskimi prokarionti nahajajo tudi [[arheje]], ki so metanogene, kar pomeni, da v presnovnih procesih proizvajajo plin [[metan]]. Metan velja za močan [[toplogredni plin]], njegov potencial za [[globalno segrevanje]] je kar 86 v primerjavi z ogljikovim dioksidom (gledano v dvajsetletnem obdobju).<ref name="AR5WG1">[[Intergovernmental Panel on Climate Change|IPCC]] Fifth Assessment Report, [http://www.climatechange2013.org/images/uploads/WGIAR5_WGI-12Doc2b_FinalDraft_Chapter08.pdf Table 8.7, Chap.&nbsp;8, pp.&nbsp;8–58] (PDF)</ref><ref>{{cite journal|last1=Shindell|first1=D. T.|last2=Faluvegi|first2=G.|last3=Koch|first3=D. M.|last4=Schmidt|first4=G. A.|last5=Unger|first5=N.|last6=Bauer|first6=S. E.|year=2009|title=Improved Attribution of Climate Forcing to Emissions|url=https://zenodo.org/record/1230902|journal=Science|volume=326|issue=5953|pages=716–718|bibcode=2009Sci...326..716S|doi=10.1126/science.1174760|pmid=19900930|s2cid=30881469}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Shindell|first1=D. T.|last2=Faluvegi|first2=G.|last3=Koch|first3=D. M.|last4=Schmidt|first4=G. A.|last5=Unger|first5=N.|last6=Bauer|first6=S. E.|year=2009|title=Improved Attribution of Climate Forcing to Emissions|url=https://zenodo.org/record/1230902|journal=Science|volume=326|issue=5953|pages=716–728|bibcode=2009Sci...326..716S|doi=10.1126/science.1174760|pmid=19900930|s2cid=30881469}}</ref> Leta 2010 je bakterijska črevesna fermentacija prispevala kar 43% emisij toplogrednih plinov izmed vseh kmetijskih aktivnosti na svetu<ref>Food and Agriculture Organization of the United Nations (2013) [https://web.archive.org/web/20190521225304/http://www.fao.org/3/i3107e/i3107e04.pdf#page=54 "FAO Statistical Yearbook 2013 World Food and Agriculture"]. See data in Table 49 on p. 254.</ref> in 22% emisij metana v Združenih državah.<ref name="Inventory of U.S. Greenhouse Gas Emissions and Sinks: 1990-2014">{{cite journal|title=Inventory of U.S. Greenhouse Gas Emissions and Sinks: 1990–2014|date=2016|url=https://www.epa.gov/ghgemissions/inventory-us-greenhouse-gas-emissions-and-sinks-1990-2014}}</ref> Meso udomačenih prežvekovalcev naj bi imelo višji [[ogljični odtis]] kot drugi tipi mesa in rastlinski viri beljakovin.<ref>Ripple, William J.; Pete Smith; Helmut Haberl; Stephen A. Montzka; Clive McAlpine & Douglas H. Boucher. 2014. [https://web.archive.org/web/20170809043449/https://health.gov/dietaryguidelines/dga2015/comments/uploads/CID230_Ripple__2014_NatureClimateChange-Ruminants.pdf "Ruminants, climate change and climate policy"]. Nature Climate Change. Volume 4 No. 1. pp. 2–5.</ref> Metan, ki ga pridelajo za meso gojene živali (predvsem prežvekovalci), zajema 15–20% globalne proizvodnje metana (razen, če so bile živali ulovljene v divjini).<ref>Cicerone, R. J., and R. S. Oremland. 1988 [https://web.archive.org/web/20190521231210/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3xq3t703/qt3xq3t703.pdf "Biogeochemical Aspects of Atmospheric Methane"]</ref><ref>Yavitt, J. B. 1992. Methane, biogeochemical cycle. pp. 197–207 in Encyclopedia of Earth System Science, Vol. 3. Acad.Press, London.</ref> == Glej tudi == * [[anaerob]] * [[Sodoprsti kopitarji|sodoprsti kopitar]] *[[Ruminantia]] ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sodoprsti kopitarji]] 6yi60d8ck5ivafy729easyvu5cjmzol 0 501483 6676120 6676015 2026-05-15T15:18:17Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Mladost == Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev. Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena. == Služenje v marincih == [[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]] Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah. Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran. == Beg v Sovjetsko zvezo == [[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]] V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena. Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko. Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962. == Vrnitev v ZDA == [[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]] Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: "Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega." Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali. === Dallas === Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald "izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]". Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter. Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963. === Poskus atentata na Edwina Walkerja === [[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]] Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime "Alik Hidell" za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith & Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico. Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo "[[Fašizem|fašistične]] organizacije". Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja. === New Orleans === Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu. [[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov "Fair Play For Cuba" v New Orleansu avgusta 1963.]] 26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot "Oswald: Avtoportret v rdečem". === Potovanje v Mehiko === Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irving v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel potrdilo za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; je pa znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.« === Vrnitev v Dallas === [[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]] 2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald "dobro opravljal svoje dolžnosti" in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom "O. H. Lee", vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino. Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: "Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene" [podpisano] "Lee Harvey Oswald". Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo "razstrelil FBI" ali pa je to zgolj "poročil višjim oblastem". Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja. == Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita == [[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket "palic za zavese" dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat. Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev. Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča. Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti "živčen" ali "zadihan". Truly je povedal, da je bil Oswald videti "presenečen", ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, "zelo mirnega", ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: "Predsednik je bil ustreljen," na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in "hodil precej hitro". Roberts je povedala, da je Oswald odšel "zelo nekaj minut" kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo "Oswald zlahka prehodil". Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno. === Aretacija v gledališču === Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: "No, zdaj je vsega konec." McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 1:30 23. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. == Policijska preiskava == Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal "A. J. Hidella". Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom "Alek James Hidell", ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot "domino soba"); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva "črna zaposlena", ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot "mlajšega" in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo "sprehodila" skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: "Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim." Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil "edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: "Ste [[Komunizem|komunist]]?" odgovoril: "Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]]." == Umor == [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]] V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv prepoznal Rubyja in vzkliknil: "Jack, ti ​​prekleti prasec!" Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen. Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: "Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine". Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil "Oh!" in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest. [[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]] Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani. === Pogreb === [[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]] Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981. == Uradna preiskava == Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:<blockquote>Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo "velikega človeka", ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.</blockquote>Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja. == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}} * {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}} * {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}} * Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}. * McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper & Row, 1977. * Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}. * Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll & Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}. * Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}. * {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}} == Zunanje povezave == * [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }} * [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost] * [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams * [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell * {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}} * {{IMDb name|652640}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald|*]] roliyykdyv9qug5v1wjd2enudzh3vk9 0 501729 6676051 6675613 2026-05-15T12:04:11Z Gledalec 242658 izboljšana stran 6676051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], ZDA. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje obdobje === Jacob Rubenstein (ki si je leta 1947 spremenil ime v Jack Ruby) se je rodil leta 1911 v poljsko-judovski družini, ki še zdaleč ni bila premožna. Njegov oče, Joseph Rubenstein, je bil poljski izseljenec, rojen leta 1871 v [[Sokołów|Sokołówu]], ki se je leta 1903 preselil v [[Združene države Amerike]], kjer je delal kot mizar. Njegova mati, Fanny, se je rodila leta 1875 v [[Varšava|Varšavi]] in ​​ostala v domovini do leta 1904, kjer je vzgajala prva dva otroka, Hymana in Ann. Jacob, ki je odraščal na ulici in bil že v zgodnji mladosti nameščen v center za pridržanje mladoletnikov, je v mladosti zapustil domači kraj in se potepal po metropolah [[Los Angeles|Los Angelesa]] in [[San Francisco|San Francisca]] ter iskal srečo. Preživljal se je s priložnostnimi deli, organiziral je skrivne igralniške brloge (veščina, v kateri je blestel že med služenjem vojaškega roka) in se ukvarjal s preprodajo vstopnic na športnih prireditvah. Bil je znan po svoji razdražljivosti in nagnjenosti k reševanju sporov z rokami. Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Jack star nekaj čez trideset let, vendar še ni našel redne službe (kar je bilo za tisti čas nenavadno). Zato se je obrnil na svojo sestro Evo, ki mu je v Dallasu odprla nočni klub. Rubyjev posel je cvetel: klub Carousel Club, ki ga je vodil, so obiskovali neugledni posamezniki, mafijci in številni mestni policisti, katerim je Jack ponujal vstopnino, mize, steklenice [[Alkohol|alkohola]] in brezplačne predstave. Ruby je nenehno potoval med policijskimi postajami in lokalnimi časopisnimi pisarnami in upal, da si bo zgradil mrežo vplivnih znancev, saj je bil prepričan, da je odličen podjetnik. === Atentat na Johna Kennedyja === Rubyjevo življenje se je nepričakovano obrnilo na tragičen konec tedna 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Ruby je bil v članku časopisa [[The Dallas Morning News]] in je narekovaa oglas za svojo restavracijo, ko je malo po 12:30 uri novica o [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedyjevi smrti]] prišla v časopis. Ruby je poklical svojo sestro, se odločil, da restavracije ne bo odprl, in (čeprav ni gotovosti) odhitel v bolnišnico Parkland Memorial, da bi izvedel, kaj se je zgodilo ali zakaj, kot so kasneje pripovedovali mnogi njegovi znanci, se ni mogel izogniti dogajanju, krajem, kjer so se stvari dogajale. Dve njegovi sestri sta se pogosto spominjali njegove tesnobe zaradi atentata na predsednika Kennedyja. Ruby je blebetal, jokal, zmerjal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] in poveličoval predsednika in njegovo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]]. Nenadoma se je spomnil oglasa v časopisu Dallas Morning News – ki je JFK hudo žalil – in se bal, da bodo za atentat krivdo pripisali Judom. Nato je odšel na policijsko postajo, se prikradel med novinarje, jim svetoval in jim dal zalogo sendvičev. Vsem je povedal o svoji stiski zaradi tega, kar se je zgodilo, in o posledicah, ki jih je po njegovem mnenju imela Oswaldova dejanja za judovsko skupnost. Med intervjujem s sodnikom [[Henry Wade|Henryjem Wadeom]], ki je pravkar obtožil Leeja Harveyja Oswalda, je na kratko posredoval, brez kakršnih koli formalnih kvalifikacij, da bi popravil ime odbora, ki je podpiral [[Fidel Castro|Fidela Castra]], kateremu je Oswald pripadal. Ni imel pravice biti tam, med novinarji in snemalci, vendar ga je policija dobro poznala, kaos na postaji pa je dosegel nepredstavljive ravni: tako kot desetine drugih ljudi se je tudi Ruby lahko prosto sprehajal po pisarnah, ne da bi ga kdo ustavil. === Umor Leeja Harveyja Oswalda === [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|levo|sličica|279x279_pik|Ruby se približuje Oswaldu, da ga ustreli.]] V nedeljo zjutraj je Ruby okoli 11. ure odšel od doma s svojo psičko Shebo in se odpravil v poslovalnico Western Uniona. Pol ure prej je prejel klic od ene od svojih striptizet, Karen "Little Lynn" Bennet, ki je potrebovala 25 dolarjev za plačilo najemnine. Ruby je psa pustil v avtu, parkiral pred pisarno in poslal denarno nakazilo. Časovni žig na dokumentu je bil 11:17. Ko je izstopil iz stavbe, je Ruby pred policijsko postajo zagledal majhno množico. [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|286x286_pik|Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda.]] Leeja Oswalda bi morali ob 10. uri premestiti v okrožni zapor, vendar je zamuda pri papirjih in Oswaldova želja, da bi mu pred odhodom vrnili pulover, odložila njegovo premestitev. Ruby je bil radoveden, zato se je približal in vstopil v klet. Znašel se je soočen z množico snemalcev, novinarjev in novinarjev: Oswald je ob 11:21 šel tik pred njimi. Ruby je vzel pištolo, ki jo je pogosto nosil s seboj, stopil pred njega in Oswalda enkrat ustrelil v trebuh, na kar si je Ruby mislil: "Ubil si predsednika, kanalizacijska podgana!" Takoj po aretaciji je izjavil, da je prepričan, da bo oproščen: policistom je spregovoril in dejal, da je vesel, da se je izkazal za pogumnega Juda, prepričan, da bo policija njegovo gesto razumela, če je ne bo celo pohvalila. Sojenje pa ni potekalo po njegovih pričakovanjih: od obtožbe nenačrtnega umora do smrtne obsodbe z električnim udarom, izrečene 14. marca 1964, ker ga je njegov odvetnik poskušal predstaviti kot norega in s tem ovrgel teorijo o spontanem in nenadnem dejanju. Kazen je bila kasneje spremenjena v dosmrtno ječo in Ruby je zadnja tri leta svojega življenja preživel v zaporu. === Smrt === Ruby je umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil [[pljučni rak]], 3. januarja 1967 v bolnišnici Parkland Memorial, kjer je pred njim umrl Oswald in kjer je umrl tudi predsednik Kennedy. Pokopan je bil na pokopališču Westlawn v Norridgeu v [[Illinois|Illinoisu]]. == Sklici == <references />{{Normativna kontrola}} == Zunanje povezave == * [[Oz Almog|Almog, Oz]], ''[https://openlibrary.org/works/OL8303542W/Kosher_Nostra Kosher Nostra]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170819015601/https://openlibrary.org/works/OL8303542W/Kosher_Nostra |date=August 19, 2017}}. Jüdische Gangster in Amerika, 1890–1980; Jüdischen Museum der Stadt Wien; 2003, Text Oz Almog, Erich Metz, {{ISBN|3-901398-33-3}}. * {{Cite book |last=Bugliosi |first=Vincent |author-link=Vincent Bugliosi |title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy |year=2007 |publisher=W. W. Norton & Company |isbn=978-0-393-04525-3 |title-link=Reclaiming History}} * {{Cite book |last=Fonzi |first=Gaeton |author-link=Gaeton Fonzi |title=The Last Investigation |year=1993 |publisher=Thunder's Mouth Press |isbn=978-1-56025-052-4}} * {{Cite book |last=Kantor |first=Seth |title=Who Was Jack Ruby? |year=1978 |publisher=Everest House |isbn=978-0-89696-004-6 |url=https://archive.org/details/whowasjackruby00kant}} * {{Cite book |last=Manchester |first=William |title=The Death of a President: November November 20–25 |year=1996 |publisher=BBS Publishing Corporation |isbn=978-0-88365-956-4}} * {{Cite book |last=McKnight |first=Gerald D. |title=Breach of Trust: How the Warren Commission Failed the Nation and Why |year=2005 |publisher=[[University Press of Kansas]] |isbn=978-0-7006-1390-8 |url=https://archive.org/details/breachoftrusthow00mckn}} * {{Cite book |last=Newman |first=John |title=Oswald and the CIA |year=1995 |publisher=[[Carroll & Graf Publishers]] |isbn=978-0-7867-0131-5 |url=https://archive.org/details/oswaldcia00newm}} * {{Cite book |last=Rappleye |first=Charles |author2=Ed Becker |author-link2=Ed Becker |title=All American Mafioso |year=1991 |publisher=[[Doubleday (publisher)|Doubleday]] |isbn=978-0-385-26676-5}} * {{Cite book |last=Summers |first=Anthony |title=Not in Your Lifetime: The Definitive Book on the JFK Assassination |year=1998 |publisher=Marlowe & Company |isbn=978-1-56924-739-6 |author-link=Anthony Summers}} * {{Cite book |title=Report of the Warren Commission on the assassination of President Kennedy |year=1992 |publisher=St. Martin's Griffin |isbn=978-0-312-08257-4}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} c4atevriy6mxkosqhw7kcxe46lid0t7 6676052 6676051 2026-05-15T12:04:45Z Gledalec 242658 /* Sklici */ pp 6676052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], ZDA. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje obdobje === Jacob Rubenstein (ki si je leta 1947 spremenil ime v Jack Ruby) se je rodil leta 1911 v poljsko-judovski družini, ki še zdaleč ni bila premožna. Njegov oče, Joseph Rubenstein, je bil poljski izseljenec, rojen leta 1871 v [[Sokołów|Sokołówu]], ki se je leta 1903 preselil v [[Združene države Amerike]], kjer je delal kot mizar. Njegova mati, Fanny, se je rodila leta 1875 v [[Varšava|Varšavi]] in ​​ostala v domovini do leta 1904, kjer je vzgajala prva dva otroka, Hymana in Ann. Jacob, ki je odraščal na ulici in bil že v zgodnji mladosti nameščen v center za pridržanje mladoletnikov, je v mladosti zapustil domači kraj in se potepal po metropolah [[Los Angeles|Los Angelesa]] in [[San Francisco|San Francisca]] ter iskal srečo. Preživljal se je s priložnostnimi deli, organiziral je skrivne igralniške brloge (veščina, v kateri je blestel že med služenjem vojaškega roka) in se ukvarjal s preprodajo vstopnic na športnih prireditvah. Bil je znan po svoji razdražljivosti in nagnjenosti k reševanju sporov z rokami. Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Jack star nekaj čez trideset let, vendar še ni našel redne službe (kar je bilo za tisti čas nenavadno). Zato se je obrnil na svojo sestro Evo, ki mu je v Dallasu odprla nočni klub. Rubyjev posel je cvetel: klub Carousel Club, ki ga je vodil, so obiskovali neugledni posamezniki, mafijci in številni mestni policisti, katerim je Jack ponujal vstopnino, mize, steklenice [[Alkohol|alkohola]] in brezplačne predstave. Ruby je nenehno potoval med policijskimi postajami in lokalnimi časopisnimi pisarnami in upal, da si bo zgradil mrežo vplivnih znancev, saj je bil prepričan, da je odličen podjetnik. === Atentat na Johna Kennedyja === Rubyjevo življenje se je nepričakovano obrnilo na tragičen konec tedna 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Ruby je bil v članku časopisa [[The Dallas Morning News]] in je narekovaa oglas za svojo restavracijo, ko je malo po 12:30 uri novica o [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedyjevi smrti]] prišla v časopis. Ruby je poklical svojo sestro, se odločil, da restavracije ne bo odprl, in (čeprav ni gotovosti) odhitel v bolnišnico Parkland Memorial, da bi izvedel, kaj se je zgodilo ali zakaj, kot so kasneje pripovedovali mnogi njegovi znanci, se ni mogel izogniti dogajanju, krajem, kjer so se stvari dogajale. Dve njegovi sestri sta se pogosto spominjali njegove tesnobe zaradi atentata na predsednika Kennedyja. Ruby je blebetal, jokal, zmerjal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] in poveličoval predsednika in njegovo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]]. Nenadoma se je spomnil oglasa v časopisu Dallas Morning News – ki je JFK hudo žalil – in se bal, da bodo za atentat krivdo pripisali Judom. Nato je odšel na policijsko postajo, se prikradel med novinarje, jim svetoval in jim dal zalogo sendvičev. Vsem je povedal o svoji stiski zaradi tega, kar se je zgodilo, in o posledicah, ki jih je po njegovem mnenju imela Oswaldova dejanja za judovsko skupnost. Med intervjujem s sodnikom [[Henry Wade|Henryjem Wadeom]], ki je pravkar obtožil Leeja Harveyja Oswalda, je na kratko posredoval, brez kakršnih koli formalnih kvalifikacij, da bi popravil ime odbora, ki je podpiral [[Fidel Castro|Fidela Castra]], kateremu je Oswald pripadal. Ni imel pravice biti tam, med novinarji in snemalci, vendar ga je policija dobro poznala, kaos na postaji pa je dosegel nepredstavljive ravni: tako kot desetine drugih ljudi se je tudi Ruby lahko prosto sprehajal po pisarnah, ne da bi ga kdo ustavil. === Umor Leeja Harveyja Oswalda === [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|levo|sličica|279x279_pik|Ruby se približuje Oswaldu, da ga ustreli.]] V nedeljo zjutraj je Ruby okoli 11. ure odšel od doma s svojo psičko Shebo in se odpravil v poslovalnico Western Uniona. Pol ure prej je prejel klic od ene od svojih striptizet, Karen "Little Lynn" Bennet, ki je potrebovala 25 dolarjev za plačilo najemnine. Ruby je psa pustil v avtu, parkiral pred pisarno in poslal denarno nakazilo. Časovni žig na dokumentu je bil 11:17. Ko je izstopil iz stavbe, je Ruby pred policijsko postajo zagledal majhno množico. [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|286x286_pik|Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda.]] Leeja Oswalda bi morali ob 10. uri premestiti v okrožni zapor, vendar je zamuda pri papirjih in Oswaldova želja, da bi mu pred odhodom vrnili pulover, odložila njegovo premestitev. Ruby je bil radoveden, zato se je približal in vstopil v klet. Znašel se je soočen z množico snemalcev, novinarjev in novinarjev: Oswald je ob 11:21 šel tik pred njimi. Ruby je vzel pištolo, ki jo je pogosto nosil s seboj, stopil pred njega in Oswalda enkrat ustrelil v trebuh, na kar si je Ruby mislil: "Ubil si predsednika, kanalizacijska podgana!" Takoj po aretaciji je izjavil, da je prepričan, da bo oproščen: policistom je spregovoril in dejal, da je vesel, da se je izkazal za pogumnega Juda, prepričan, da bo policija njegovo gesto razumela, če je ne bo celo pohvalila. Sojenje pa ni potekalo po njegovih pričakovanjih: od obtožbe nenačrtnega umora do smrtne obsodbe z električnim udarom, izrečene 14. marca 1964, ker ga je njegov odvetnik poskušal predstaviti kot norega in s tem ovrgel teorijo o spontanem in nenadnem dejanju. Kazen je bila kasneje spremenjena v dosmrtno ječo in Ruby je zadnja tri leta svojega življenja preživel v zaporu. === Smrt === Ruby je umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil [[pljučni rak]], 3. januarja 1967 v bolnišnici Parkland Memorial, kjer je pred njim umrl Oswald in kjer je umrl tudi predsednik Kennedy. Pokopan je bil na pokopališču Westlawn v Norridgeu v [[Illinois|Illinoisu]]. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [[Oz Almog|Almog, Oz]], ''[[openlibrary:works/OL8303542W/Kosher_Nostra|Kosher Nostra]]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170819015601/https://openlibrary.org/works/OL8303542W/Kosher_Nostra |date=August 19, 2017}}. Jüdische Gangster in Amerika, 1890–1980; Jüdischen Museum der Stadt Wien; 2003, Text Oz Almog, Erich Metz, {{ISBN|3-901398-33-3}}. * {{Cite book |last=Bugliosi |first=Vincent |author-link=Vincent Bugliosi |title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy |year=2007 |publisher=W. W. Norton & Company |isbn=978-0-393-04525-3 |title-link=Reclaiming History}} * {{Cite book |last=Fonzi |first=Gaeton |author-link=Gaeton Fonzi |title=The Last Investigation |year=1993 |publisher=Thunder's Mouth Press |isbn=978-1-56025-052-4}} * {{Cite book |last=Kantor |first=Seth |title=Who Was Jack Ruby? |year=1978 |publisher=Everest House |isbn=978-0-89696-004-6 |url=https://archive.org/details/whowasjackruby00kant}} * {{Cite book |last=Manchester |first=William |title=The Death of a President: November November 20–25 |year=1996 |publisher=BBS Publishing Corporation |isbn=978-0-88365-956-4}} * {{Cite book |last=McKnight |first=Gerald D. |title=Breach of Trust: How the Warren Commission Failed the Nation and Why |year=2005 |publisher=[[University Press of Kansas]] |isbn=978-0-7006-1390-8 |url=https://archive.org/details/breachoftrusthow00mckn}} * {{Cite book |last=Newman |first=John |title=Oswald and the CIA |year=1995 |publisher=[[Carroll & Graf Publishers]] |isbn=978-0-7867-0131-5 |url=https://archive.org/details/oswaldcia00newm}} * {{Cite book |last=Rappleye |first=Charles |author2=Ed Becker |author-link2=Ed Becker |title=All American Mafioso |year=1991 |publisher=[[Doubleday (publisher)|Doubleday]] |isbn=978-0-385-26676-5}} * {{Cite book |last=Summers |first=Anthony |title=Not in Your Lifetime: The Definitive Book on the JFK Assassination |year=1998 |publisher=Marlowe & Company |isbn=978-1-56924-739-6 |author-link=Anthony Summers}} * {{Normativna kontrola}} * [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} jnt49ruetnpttcj1etjjeghubnjdm8h 6676053 6676052 2026-05-15T12:05:09Z Gledalec 242658 pp 6676053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje obdobje === Jacob Rubenstein (ki si je leta 1947 spremenil ime v Jack Ruby) se je rodil leta 1911 v poljsko-judovski družini, ki še zdaleč ni bila premožna. Njegov oče, Joseph Rubenstein, je bil poljski izseljenec, rojen leta 1871 v [[Sokołów|Sokołówu]], ki se je leta 1903 preselil v [[Združene države Amerike]], kjer je delal kot mizar. Njegova mati, Fanny, se je rodila leta 1875 v [[Varšava|Varšavi]] in ​​ostala v domovini do leta 1904, kjer je vzgajala prva dva otroka, Hymana in Ann. Jacob, ki je odraščal na ulici in bil že v zgodnji mladosti nameščen v center za pridržanje mladoletnikov, je v mladosti zapustil domači kraj in se potepal po metropolah [[Los Angeles|Los Angelesa]] in [[San Francisco|San Francisca]] ter iskal srečo. Preživljal se je s priložnostnimi deli, organiziral je skrivne igralniške brloge (veščina, v kateri je blestel že med služenjem vojaškega roka) in se ukvarjal s preprodajo vstopnic na športnih prireditvah. Bil je znan po svoji razdražljivosti in nagnjenosti k reševanju sporov z rokami. Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Jack star nekaj čez trideset let, vendar še ni našel redne službe (kar je bilo za tisti čas nenavadno). Zato se je obrnil na svojo sestro Evo, ki mu je v Dallasu odprla nočni klub. Rubyjev posel je cvetel: klub Carousel Club, ki ga je vodil, so obiskovali neugledni posamezniki, mafijci in številni mestni policisti, katerim je Jack ponujal vstopnino, mize, steklenice [[Alkohol|alkohola]] in brezplačne predstave. Ruby je nenehno potoval med policijskimi postajami in lokalnimi časopisnimi pisarnami in upal, da si bo zgradil mrežo vplivnih znancev, saj je bil prepričan, da je odličen podjetnik. === Atentat na Johna Kennedyja === Rubyjevo življenje se je nepričakovano obrnilo na tragičen konec tedna 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Ruby je bil v članku časopisa [[The Dallas Morning News]] in je narekovaa oglas za svojo restavracijo, ko je malo po 12:30 uri novica o [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedyjevi smrti]] prišla v časopis. Ruby je poklical svojo sestro, se odločil, da restavracije ne bo odprl, in (čeprav ni gotovosti) odhitel v bolnišnico Parkland Memorial, da bi izvedel, kaj se je zgodilo ali zakaj, kot so kasneje pripovedovali mnogi njegovi znanci, se ni mogel izogniti dogajanju, krajem, kjer so se stvari dogajale. Dve njegovi sestri sta se pogosto spominjali njegove tesnobe zaradi atentata na predsednika Kennedyja. Ruby je blebetal, jokal, zmerjal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] in poveličoval predsednika in njegovo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]]. Nenadoma se je spomnil oglasa v časopisu Dallas Morning News – ki je JFK hudo žalil – in se bal, da bodo za atentat krivdo pripisali Judom. Nato je odšel na policijsko postajo, se prikradel med novinarje, jim svetoval in jim dal zalogo sendvičev. Vsem je povedal o svoji stiski zaradi tega, kar se je zgodilo, in o posledicah, ki jih je po njegovem mnenju imela Oswaldova dejanja za judovsko skupnost. Med intervjujem s sodnikom [[Henry Wade|Henryjem Wadeom]], ki je pravkar obtožil Leeja Harveyja Oswalda, je na kratko posredoval, brez kakršnih koli formalnih kvalifikacij, da bi popravil ime odbora, ki je podpiral [[Fidel Castro|Fidela Castra]], kateremu je Oswald pripadal. Ni imel pravice biti tam, med novinarji in snemalci, vendar ga je policija dobro poznala, kaos na postaji pa je dosegel nepredstavljive ravni: tako kot desetine drugih ljudi se je tudi Ruby lahko prosto sprehajal po pisarnah, ne da bi ga kdo ustavil. === Umor Leeja Harveyja Oswalda === [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|levo|sličica|279x279_pik|Ruby se približuje Oswaldu, da ga ustreli.]] V nedeljo zjutraj je Ruby okoli 11. ure odšel od doma s svojo psičko Shebo in se odpravil v poslovalnico Western Uniona. Pol ure prej je prejel klic od ene od svojih striptizet, Karen "Little Lynn" Bennet, ki je potrebovala 25 dolarjev za plačilo najemnine. Ruby je psa pustil v avtu, parkiral pred pisarno in poslal denarno nakazilo. Časovni žig na dokumentu je bil 11:17. Ko je izstopil iz stavbe, je Ruby pred policijsko postajo zagledal majhno množico. [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|286x286_pik|Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda.]] Leeja Oswalda bi morali ob 10. uri premestiti v okrožni zapor, vendar je zamuda pri papirjih in Oswaldova želja, da bi mu pred odhodom vrnili pulover, odložila njegovo premestitev. Ruby je bil radoveden, zato se je približal in vstopil v klet. Znašel se je soočen z množico snemalcev, novinarjev in novinarjev: Oswald je ob 11:21 šel tik pred njimi. Ruby je vzel pištolo, ki jo je pogosto nosil s seboj, stopil pred njega in Oswalda enkrat ustrelil v trebuh, na kar si je Ruby mislil: "Ubil si predsednika, kanalizacijska podgana!" Takoj po aretaciji je izjavil, da je prepričan, da bo oproščen: policistom je spregovoril in dejal, da je vesel, da se je izkazal za pogumnega Juda, prepričan, da bo policija njegovo gesto razumela, če je ne bo celo pohvalila. Sojenje pa ni potekalo po njegovih pričakovanjih: od obtožbe nenačrtnega umora do smrtne obsodbe z električnim udarom, izrečene 14. marca 1964, ker ga je njegov odvetnik poskušal predstaviti kot norega in s tem ovrgel teorijo o spontanem in nenadnem dejanju. Kazen je bila kasneje spremenjena v dosmrtno ječo in Ruby je zadnja tri leta svojega življenja preživel v zaporu. === Smrt === Ruby je umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil [[pljučni rak]], 3. januarja 1967 v bolnišnici Parkland Memorial, kjer je pred njim umrl Oswald in kjer je umrl tudi predsednik Kennedy. Pokopan je bil na pokopališču Westlawn v Norridgeu v [[Illinois|Illinoisu]]. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [[Oz Almog|Almog, Oz]], ''[[openlibrary:works/OL8303542W/Kosher_Nostra|Kosher Nostra]]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170819015601/https://openlibrary.org/works/OL8303542W/Kosher_Nostra |date=August 19, 2017}}. Jüdische Gangster in Amerika, 1890–1980; Jüdischen Museum der Stadt Wien; 2003, Text Oz Almog, Erich Metz, {{ISBN|3-901398-33-3}}. * {{Cite book |last=Bugliosi |first=Vincent |author-link=Vincent Bugliosi |title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy |year=2007 |publisher=W. W. Norton & Company |isbn=978-0-393-04525-3 |title-link=Reclaiming History}} * {{Cite book |last=Fonzi |first=Gaeton |author-link=Gaeton Fonzi |title=The Last Investigation |year=1993 |publisher=Thunder's Mouth Press |isbn=978-1-56025-052-4}} * {{Cite book |last=Kantor |first=Seth |title=Who Was Jack Ruby? |year=1978 |publisher=Everest House |isbn=978-0-89696-004-6 |url=https://archive.org/details/whowasjackruby00kant}} * {{Cite book |last=Manchester |first=William |title=The Death of a President: November November 20–25 |year=1996 |publisher=BBS Publishing Corporation |isbn=978-0-88365-956-4}} * {{Cite book |last=McKnight |first=Gerald D. |title=Breach of Trust: How the Warren Commission Failed the Nation and Why |year=2005 |publisher=[[University Press of Kansas]] |isbn=978-0-7006-1390-8 |url=https://archive.org/details/breachoftrusthow00mckn}} * {{Cite book |last=Newman |first=John |title=Oswald and the CIA |year=1995 |publisher=[[Carroll & Graf Publishers]] |isbn=978-0-7867-0131-5 |url=https://archive.org/details/oswaldcia00newm}} * {{Cite book |last=Rappleye |first=Charles |author2=Ed Becker |author-link2=Ed Becker |title=All American Mafioso |year=1991 |publisher=[[Doubleday (publisher)|Doubleday]] |isbn=978-0-385-26676-5}} * {{Cite book |last=Summers |first=Anthony |title=Not in Your Lifetime: The Definitive Book on the JFK Assassination |year=1998 |publisher=Marlowe & Company |isbn=978-1-56924-739-6 |author-link=Anthony Summers}} * {{Normativna kontrola}} * [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} rkyufn1z4mm3wc20jq614beigfvjq3d 6676054 6676053 2026-05-15T12:08:23Z Gledalec 242658 pp 6676054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda. Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Življenjepis == === Zgodnje obdobje === Jacob Rubenstein (ki si je leta 1947 spremenil ime v Jack Ruby) se je rodil leta 1911 v poljsko-judovski družini, ki še zdaleč ni bila premožna. Njegov oče, Joseph Rubenstein, je bil poljski izseljenec, rojen leta 1871 v [[Sokołów|Sokołówu]], ki se je leta 1903 preselil v [[Združene države Amerike]], kjer je delal kot mizar. Njegova mati, Fanny, se je rodila leta 1875 v [[Varšava|Varšavi]] in ​​ostala v domovini do leta 1904, kjer je vzgajala prva dva otroka, Hymana in Ann. Jacob, ki je odraščal na ulici in bil že v zgodnji mladosti nameščen v center za pridržanje mladoletnikov, je v mladosti zapustil domači kraj in se potepal po metropolah [[Los Angeles|Los Angelesa]] in [[San Francisco|San Francisca]] ter iskal srečo. Preživljal se je s priložnostnimi deli, organiziral je skrivne igralniške brloge (veščina, v kateri je blestel že med služenjem vojaškega roka) in se ukvarjal s preprodajo vstopnic na športnih prireditvah. Bil je znan po svoji razdražljivosti in nagnjenosti k reševanju sporov z rokami. Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Jack star nekaj čez trideset let, vendar še ni našel redne službe (kar je bilo za tisti čas nenavadno). Zato se je obrnil na svojo sestro Evo, ki mu je v Dallasu odprla nočni klub. Rubyjev posel je cvetel: klub Carousel Club, ki ga je vodil, so obiskovali neugledni posamezniki, mafijci in številni mestni policisti, katerim je Jack ponujal vstopnino, mize, steklenice [[Alkohol|alkohola]] in brezplačne predstave. Ruby je nenehno potoval med policijskimi postajami in lokalnimi časopisnimi pisarnami in upal, da si bo zgradil mrežo vplivnih znancev, saj je bil prepričan, da je odličen podjetnik. === Atentat na Johna Kennedyja === Rubyjevo življenje se je nepričakovano obrnilo na tragičen konec tedna 22. novembra 1963 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Ruby je bil v članku časopisa [[The Dallas Morning News]] in je narekovaa oglas za svojo restavracijo, ko je malo po 12:30 uri novica o [[Atentat na Johna Kennedyja|Kennedyjevi smrti]] prišla v časopis. Ruby je poklical svojo sestro, se odločil, da restavracije ne bo odprl, in (čeprav ni gotovosti) odhitel v bolnišnico Parkland Memorial, da bi izvedel, kaj se je zgodilo ali zakaj, kot so kasneje pripovedovali mnogi njegovi znanci, se ni mogel izogniti dogajanju, krajem, kjer so se stvari dogajale. Dve njegovi sestri sta se pogosto spominjali njegove tesnobe zaradi atentata na predsednika Kennedyja. Ruby je blebetal, jokal, zmerjal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] in poveličoval predsednika in njegovo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]]. Nenadoma se je spomnil oglasa v časopisu Dallas Morning News – ki je JFK hudo žalil – in se bal, da bodo za atentat krivdo pripisali Judom. Nato je odšel na policijsko postajo, se prikradel med novinarje, jim svetoval in jim dal zalogo sendvičev. Vsem je povedal o svoji stiski zaradi tega, kar se je zgodilo, in o posledicah, ki jih je po njegovem mnenju imela Oswaldova dejanja za judovsko skupnost. Med intervjujem s sodnikom [[Henry Wade|Henryjem Wadeom]], ki je pravkar obtožil Leeja Harveyja Oswalda, je na kratko posredoval, brez kakršnih koli formalnih kvalifikacij, da bi popravil ime odbora, ki je podpiral [[Fidel Castro|Fidela Castra]], kateremu je Oswald pripadal. Ni imel pravice biti tam, med novinarji in snemalci, vendar ga je policija dobro poznala, kaos na postaji pa je dosegel nepredstavljive ravni: tako kot desetine drugih ljudi se je tudi Ruby lahko prosto sprehajal po pisarnah, ne da bi ga kdo ustavil. === Umor Leeja Harveyja Oswalda === [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|levo|sličica|279x279_pik|Ruby se približuje Oswaldu, da ga ustreli.]] V nedeljo zjutraj je Ruby okoli 11. ure odšel od doma s svojo psičko Shebo in se odpravil v poslovalnico Western Uniona. Pol ure prej je prejel klic od ene od svojih striptizet, Karen "Little Lynn" Bennet, ki je potrebovala 25 dolarjev za plačilo najemnine. Ruby je psa pustil v avtu, parkiral pred pisarno in poslal denarno nakazilo. Časovni žig na dokumentu je bil 11:17. Ko je izstopil iz stavbe, je Ruby pred policijsko postajo zagledal majhno množico. [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|286x286_pik|Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda.]] Leeja Oswalda bi morali ob 10. uri premestiti v okrožni zapor, vendar je zamuda pri papirjih in Oswaldova želja, da bi mu pred odhodom vrnili pulover, odložila njegovo premestitev. Ruby je bil radoveden, zato se je približal in vstopil v klet. Znašel se je soočen z množico snemalcev, novinarjev in novinarjev: Oswald je ob 11:21 šel tik pred njimi. Ruby je vzel pištolo, ki jo je pogosto nosil s seboj, stopil pred njega in Oswalda enkrat ustrelil v trebuh, na kar si je Ruby mislil: "Ubil si predsednika, kanalizacijska podgana!" Takoj po aretaciji je izjavil, da je prepričan, da bo oproščen: policistom je spregovoril in dejal, da je vesel, da se je izkazal za pogumnega Juda, prepričan, da bo policija njegovo gesto razumela, če je ne bo celo pohvalila. Sojenje pa ni potekalo po njegovih pričakovanjih: od obtožbe nenačrtnega umora do smrtne obsodbe z električnim udarom, izrečene 14. marca 1964, ker ga je njegov odvetnik poskušal predstaviti kot norega in s tem ovrgel teorijo o spontanem in nenadnem dejanju. Kazen je bila kasneje spremenjena v dosmrtno ječo in Ruby je zadnja tri leta svojega življenja preživel v zaporu. === Smrt === Ruby je umrl zaradi pljučne embolije, ki jo je povzročil [[pljučni rak]], 3. januarja 1967 v bolnišnici Parkland Memorial, kjer je pred njim umrl Oswald in kjer je umrl tudi predsednik Kennedy. Pokopan je bil na pokopališču Westlawn v Norridgeu v [[Illinois|Illinoisu]]. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [[Oz Almog|Almog, Oz]], ''[[openlibrary:works/OL8303542W/Kosher_Nostra|Kosher Nostra]]'' {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170819015601/https://openlibrary.org/works/OL8303542W/Kosher_Nostra |date=August 19, 2017}}. Jüdische Gangster in Amerika, 1890–1980; Jüdischen Museum der Stadt Wien; 2003, Text Oz Almog, Erich Metz, {{ISBN|3-901398-33-3}}. * {{Cite book |last=Bugliosi |first=Vincent |author-link=Vincent Bugliosi |title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy |year=2007 |publisher=W. W. Norton & Company |isbn=978-0-393-04525-3 |title-link=Reclaiming History}} * {{Cite book |last=Fonzi |first=Gaeton |author-link=Gaeton Fonzi |title=The Last Investigation |year=1993 |publisher=Thunder's Mouth Press |isbn=978-1-56025-052-4}} * {{Cite book |last=Kantor |first=Seth |title=Who Was Jack Ruby? |year=1978 |publisher=Everest House |isbn=978-0-89696-004-6 |url=https://archive.org/details/whowasjackruby00kant}} * {{Cite book |last=Manchester |first=William |title=The Death of a President: November November 20–25 |year=1996 |publisher=BBS Publishing Corporation |isbn=978-0-88365-956-4}} * {{Cite book |last=McKnight |first=Gerald D. |title=Breach of Trust: How the Warren Commission Failed the Nation and Why |year=2005 |publisher=[[University Press of Kansas]] |isbn=978-0-7006-1390-8 |url=https://archive.org/details/breachoftrusthow00mckn}} * {{Cite book |last=Newman |first=John |title=Oswald and the CIA |year=1995 |publisher=[[Carroll & Graf Publishers]] |isbn=978-0-7867-0131-5 |url=https://archive.org/details/oswaldcia00newm}} * {{Cite book |last=Rappleye |first=Charles |author2=Ed Becker |author-link2=Ed Becker |title=All American Mafioso |year=1991 |publisher=[[Doubleday (publisher)|Doubleday]] |isbn=978-0-385-26676-5}} * {{Cite book |last=Summers |first=Anthony |title=Not in Your Lifetime: The Definitive Book on the JFK Assassination |year=1998 |publisher=Marlowe & Company |isbn=978-1-56924-739-6 |author-link=Anthony Summers}} * {{Normativna kontrola}} * [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} jm4hmaymwha8df12k5a9gj2wnjncuaf 0 501730 6676125 6645752 2026-05-15T15:23:06Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marina Oswald Porter|image=|children=3 (2 z Oswaldom in 1 z Kennethom Jessom Porterjem)}}'''Marina Nikolayevna Oswald Porter''' (rojena kot '''Prusakova'''; [[Ruščina|rusko]]: Марина Николаевна Прусакова) [[Rusi|rusko]] [[Američani|ameriška]] [[Farmacija|farmacevtka]], * [[17. julij]] [[1941]], Severodvinsk, [[Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]]. Je nekdanja žena [[Lee Harvey Oswald|Leeja Oswalda Harveyja]], atentatorja na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Z Oswaldom se je poročila med njegovim začasnim pobegom v Sovjetsko zvezo in se z njim preselila v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Imela sta dva otroka. V Leejev atentat na Kennedya ni bila vpletena, je pa med zaslišanji Warrenove komisije pričala proti Oswaldu.&nbsp;Ponovno se je poročila dve leti po Oswaldovem umoru.<ref>{{Navedi knjigo|title=Oswald's Tale: An American Mystery|publisher=Random House|year=2007|page=137}}</ref> == Sklici == <references />{{Bio-škrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški farmacevti]] [[Kategorija:Ruski Američani]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] {{DEFAULTSORT:Oswald_Porter_Marina}} m69jpw6rgipb533p6fkj0lmomtvbq3w 0 505610 6676119 6675654 2026-05-15T15:17:43Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676119 wikitext text/x-wiki [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}} Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v priporu, medtem ko je čakal na novo sojenje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}</ref> Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}</ref> Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.<ref>Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml "40 Years Later: Who Killed JFK?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ozadje == Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.<ref>{{harvnb|Warren|1964|page=28}}</ref><ref>{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}</ref> Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje: * Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; * Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in * Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.<ref>{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}</ref><ref>{{harvnb|Warren|1964|page=40}}</ref> == Atentat == === Pot na Dealy Plaza === [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]] Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče [[Dallas Love Field]] s kratkim letom iz letalske baze Carswell v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]]. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. [[Kenneth O'Donnell]], Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart. Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. Posebni agent [[Winston G. Lawson]], član [[Bela hiša|Bele hiše]], ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&nbsp; na avtocesto Stemmons.&nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila: * Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa [[Jesse Curry]], agent tajne službe [[Win Lawson]], šerif [[Bill Decker]] in Dallas Field Agent [[Forrest Sorrels]]. * Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent [[Bill Greer]], SAIC [[Roy Kellerman]], guverner [[John Connally]], [[Nellie Connally]], predsednik [[John F. Kennedy|Kennedy]] in [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]]. * Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom "Halfback", je vseboval voznika agenta [[Sam Kinney|Sama Kinneyja]], ATSAIC [[Emory Roberts]], pomočnika predsednika [[Ken O'Donnell]] in [[Dave Powers]], voznika agenta [[Georgea Hickeyja]] in agent PRS Glena Bennetta.&nbsp; Agenti tajnih služb [[Clint Hill]], [[Jack Ready]], [[Tim McIntyre]] in [[Paul Landis]] so bili udeleženi na motorjih. 22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. === Streljanje na Dealy Plaza === [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|276x276_pik|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]] Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: "Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne mara." Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: "Ne, zagotovo ne morem tega reči." To so bile njegove zadnje besede. Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke. [[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|244x244_pik|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]] Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame. Dve sekundi zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek pa je za las zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega [[James Tague|Jamesa Taguea]] majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Kmalu zatem je Connally od bolečine zavpil: "O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!" Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, dve sekundi po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Pri tem je njegova kri iz glave tako močno špricnila, da je pristala na sprednjem oknu limuzine. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve in hude poškodbe. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. Posebni agent tajne službe, [[Clint Hill]] se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja, da bi mu ustavila krvavenje. [[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|266x266_pik|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]] Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: "Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!" Leta po atentatu je Jacquilline dejala: "Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji." Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam ni bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. === Obdukcija === [[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik. == Posledice in preiskava v Deally Plaza == [[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]] Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. [[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je Howard Brennan, parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj." Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie Ray Williams je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je "znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena". == Lee Harvey Oswald in Jack Ruby == [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]] Delavec depozitarja [[Buell Wesley Frazier]], ki je vozil Leeja Oswalda v službo, je pričal, da je videl Oswalda, kako je v stavbo odnesel dolgo rjavo papirnato vrečko, zavezano z tanko belo špago, za katero mu je Oswald povedal, da vsebuje »zavese«, čeprav se mu je zdelo, da je v vrečki nekaj tršega od zaves. Potem, ko je Oswaldov nadzornik v depozitar prijavil, da je pogrešan, je policija poslušala njegov opis kot osumljenca v streljanju na Dealey Plaza. Dolgo rjavo torbo, ki jo je opisal Frazier, je šest policistov v Dallasu našlo tudi v bližini okna v šestem nadstropju, kjer je bilo ugotovljeno, da je Oswald streljal s strelom v predsednika Kennedyja in je bilo ugotovljeno, da je dolga 38 centimetrov z oznakami na puški. Po prstnih odtisih je bilo tudi ugotovljeno, da je Oswald puško imel v rokah. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki mislil, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit ob 13:15 izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald iz svojega žepa izvlekel svojo majhno pištolo ter štirikrat ustrelil Tippita. En metek ga je zgrešil, dva sta Tippita zadela v prsni koš, eden pa v desno stegno. Tippit je nato padel na tla ceste pred svoj avto in padel v nezavest, Oswald pa je napolnil svojo pištolo in pobegnil stran. Voznik [[Domingo Benavides]], ki se je s svojim tovornjakom takrat pripeljal na nasprotni strani ulice, je bil priča streljanju zaradi česar se je ustavil in počakal, da je Oswald pobegnil stran, čeprav ga je Oswald med begom videl. Ko se je prepričal, da ga ni več, je Benavides izstopil iz svojega tovornjaka ter stekel pomagati nezavestnemu Tippitu. V njegovem policijskem avtu je na sedežu našel policijski mikrofon ter po njem obvestil policijo, da je bil Tippit ustreljen ter da je videl storilca, ga opisal ter povedal lokacijo streljanja, takoj zatem pa je poklical še rešilca. Tippita so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl. Oswalda je kmalu zatem vodja trgovine s čevlji opazil, kako se je sumljivo umaknil v vhodni del trgovine, nato pa je opazoval, kako je Oswald nadaljeval hojo po ulici in brez plačila vstopil v gledališče Texasa. Upravitelj trgovine je opozoril prodajalko vstopnic v gledališču, ta pa je nato ob 13:40 poklicala policijo. Ob 14:00 je prišla policija, skupina šestih policistov pa je nato odšla v gledališče, kjer so kmalu našli Oswalda. Ob prihodu policistov v gledališče se je predvajanje filma ustavilo, v gledališču pa so se prižgale luči. Ko so prihajali do Oswalda, si je Oswald rekel: "Zdaj je pa vsega konec!" Nato je iz žepa izvlekel svojo pištolo, vstal ter z njo nameril v prvega policista Nicka Mcdonalda, ki je prvi stopil do njega, a se pištola ni sprožila, zaradi napačne postavitve v roki. Oswald je nato z pištolo močno udaril McDonalda po obrazu, ta pa je nato padel k bližnjemu sedežu. Drugi policist, ki je bil v bližini, je takoj zatem z pestjo na vso moč udaril Oswalda v levi del glave, zaradi česar je Oswald zletel na bližnji sedež in utrpel manjšo rano nad levim očesom. Še preden je hotel nazaj vstati, so ga vsi policisti prijeli, dva pa sta mu nato primila roke ter mu vzela pištolo in mu na roke priklenila lisice. Po aretaciji je bil Oswald odpeljan na Dallaško policijsko postajo, kjer je ostal v priporu. Policist McDonald je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v bolnišnico. Zvečer istega dne je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita. 23. novembra je Oswald v priporu stopil še do številnih policijskih detektivov in novinarjev, kjer je čez cel dan opravil več pogorov. V vseh pogovorih je Oswald zanikal kakršnokoli obtožbo in izjavil, da nobenega ni ubil. Ta dan je bil na policiji tudi fotografiran kot obtoženec, zanj pa je bila nato narejena še obtožnica. 24. novembra dopoldne je Oswald opravil še en preiskovalni pogovor v priporu med najbolj izkušenimi policijskimi detektivi, potem pa je bilo odločeno, da se ga premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: "A nam zdaj hočete kaj povedati?" Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. == Pogreb == 24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. == Preiskave == === FBI-jejva preiskava === 9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo. === Warrenova komisija === [[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]] Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. Komisija je svoje neuradno ime, "Warrenova komisija", dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje "namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi". 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. == Odzivi na atentat == Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive reakcije. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med hladno vojno in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: "Hej, super, JFK je umorjen!" Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava "Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja". == Teorije zarote == [[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]] Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. == Glej tudi == * [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20080526082205/https://www.jfk.org/go/home The Sixth Floor Museum at Dealey Plaza] (archived May 26, 2008) * [https://www.archives.gov/research/jfk/ The President John F. Kennedy Assassination Records Collection] – National Archives and Records Administration * [https://www.cbsnews.com/feature/jfk-assassination/ JFK Assassination: A look back at the death of President John F. Kennedy 50 years ago] – CBS News * {{cite web |title=November 22, 1963: Death of the President |date=November 7, 2024 |url=https://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/November-22-1963-Death-of-the-President.aspx |publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum}} * [https://archive.org/details/nationalsecurityarchive-weisberg "Weisberg Collection on the JFK Assassination"] – Internet Archive * [https://books.google.com/books?id=DFMEAAAAMBAJ&pg=PA38 LIFE Magazine Nov. 25, 1966] * {{TARO|utarl|02307|John F. Kennedy Assassination Collection}} [[Kategorija:Leto 1963]] [[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] jgdach4mwrazgc323bn8sc7mu3l7cu9 0 506423 6676162 6635095 2026-05-15T17:15:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Puncak Jaya | other_name = Carstenszova piramida | photo = Puncakjaya.jpg | photo_caption = Vrh Puncak Jaya | elevation_m = 4884 | elevation_ref = <ref>Višina navedena tukaj je bila izmerjena v času [http://www.papuaweb.org/dlib/bk/hope1976/index.html ekspedicije avstralske univerze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303180107/http://papuaweb.org/dlib/bk/hope1976/index.html |date=2016-03-03 }} med leti 1971–73 in je danes splošno priznana. Starejša izmerjena nadmorska višina, ki se včasih še pojavlja v različnih virih, je bila 5030 metrov.</ref> | prominence_m = 4884 | prominence_ref = <br /><small>[[Seznam vrhov po relativni višini|9. mesto]]</small> | range = [[Pogorje Sudirman]] | listing = [[Najvišji vrhovi po celinah]] | location = [[Papua (provinca)|Papua]], Indonezija | map = Indonezija | coordinates = {{coord|04|04|44|S|137|9|30|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | first_ascent = 1936 (Colijn, Dozy in Wissels)<br/>1962 (Harrer, Temple, Kippax in Huizenga) | easiest_route = skala/sneg/ledni vzpon }} [[File:Carstenzs from other side.jpg|thumb|Puncak Jaya region icecap, [[Papua (provinca)|Papua]]]] '''Puncak Jaya''' ({{IPA|id|ˈpuntʃak ˈdʒaja|lang}}, imenovan tudi '''Carstenszova piramida''' ({{IPAc-en|ˈ|k|ɑr|s|t|ən|s}}, {{langx|id|Piramida Carstensz}}, {{langx|nl|Carstenszpiramide}}) na otoku [[Nova Gvineja]], z nadmorsko višino 4884 m, je najvišji gorski vrh otoka na Zemlji in najvišji vrh v [[Indonezija|Indoneziji]] in [[Oceanija|Oceaniji]]. Gora je v gorovju Sudirman v višavju okrožja Mimika v Osrednji Papui v Indoneziji. Puncak Jaya se po topografski izoliranosti uvršča na 5. mesto na svetu. Ko Novo Gvinejo obravnavamo kot del avstralske celine v biogeografskem smislu, lahko Puncak Jaya velja za najvišji vrh v vsej Oceaniji, saj presega višino najvišjih vrhov v bližnjih državah [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]] (gora Wilhelm), [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] ([[Aoraki/Mount Cook]]) in Avstraliji (gora [[Kosciuszko]]). Puncak Jaya je zato pogosto naveden kot eden od sedmih vrhov. Ker pa je Puncak Jaya v zahodni Novi Gvineji, območju, ki ga upravlja Indonezija in je zato geopolitično del jugovzhodne Azije, lahko vrh štejemo tudi za 8. najvišjo goro v tej regiji, za Hkakabo Razi in šestimi drugimi v zvezni državi Kachin v [[Mjanmar]]u. Ogromni rudnik zlata in bakra Grasberg, ki deluje v odprtem kopu in je drugi največji rudnik zlata na svetu, je 4 kilometre zahodno od Puncak Jaye. Drugi vrhovi so Vzhodni vrh Carstensz (4808 m), Sumantri (4870 m) in Ngga Pulu (4863 m). Druga imena so Nemangkawi v jeziku Amungkal, Carstensz Toppen in Gunung Soekarno.<ref name="VAS-Si-Lj">Greater Atlas of the World, Mladinska knjiga, Ljubljana, Slovenia, 1986.</ref> Je tudi najvišja točka med Himalajo in Andi. Za dostop na vrh morajo danes alpinisti pridobiti vladno odobritev. Med letoma 1995 in 2005 je bil dostop na vrh turistom in alpinistom prepovedan.<ref>{{navedi splet | url=http://7summits.com/carstensz/carstensz.php | title=Cartensz Pyramid | publisher=7summits.com | access-date=7 July 2006 | archive-date=2006-07-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060716130532/http://7summits.com/carstensz/carstensz.php | url-status=dead }}</ref> == Etimologija == Ime gore v jeziku avtohtonega ljudstva Amungme je ''Nemangkawi Ninggok'', kar pomeni 'Vrh bele puščice'. Ime ''Puncak Jaya'' v indonezijščini pomeni 'Slavnostni vrh'. Gora je znana tudi kot ''Carstenszova piramida'', gora ''Jayawijaya'' ali ''gora Carstensz''. == Zgodovina == Višje območje, ki obdaja vrh, je bilo naseljeno že pred stikom z Evropejci. === Nizozemsko odkritje === Puncak Jaya je bila poimenovana ''Carstenszova piramida'' po nizozemskem raziskovalcu Janu Carstenszoonu, ki je bil prvi Evropejec, ki je leta 1623 na redek jasen dan opazil ledenike na vrhu gore.<ref>{{cite book | last = Neill | first = Wilfred T. | author-link = | title = Twentieth-Century Indonesia | url = https://archive.org/details/twentiethcentury0000neil | url-access = registration | publisher = Columbia University Press | year = 1973 | page = [https://archive.org/details/twentiethcentury0000neil/page/14 14] | isbn = 978-0-231-08316-4}}</ref> Opazovanje je ostalo nepreverjeno več kot dve stoletji, Carstensz pa je bil v Evropi zasmehovan, ko je dejal, da je videl sneg blizu ekvatorja. Na zemljevidih ​​tistega časa se je pojavil kot ''Sneebergh''.<ref>{{Cite web |url=https://nla.gov.au/nla.obj-232563272 |title=Wilhelm and Johan Blaeu, India quae orientalis dicitur, et insulae adiacentes, Amsterdam, 1664 |access-date=16 April 2022 |archive-date=5 October 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241005162439/https://nla.gov.au/nla.obj-232563272/view |url-status=live }}</ref> Snežno polje Puncak Trikora, 170 km vzhodno od tod, je že leta 1909 dosegel nizozemski raziskovalec Hendrik Albert Lorentz s šestimi nosači plemena Dayak Kenyah, ki so jih rekrutirali iz Apo Kayana na Borneu.<ref>Lorentz, H.A., 1910. Zwarte Menschen – Witte Bergen: Verhaal van den Tocht naar het Sneeuwgebergte van Nieuw-Guinea, Leiden: EJ. Brill.</ref> Predhodnik narodnega parka Lorentz, ki obsega gorovje Carstensz, je bil ustanovljen leta 1919 po poročilu te odprave. [[File:Puncak Jaya glaciers 1850-2003 evolution map-fr.gif|thumb|right|Animirani zemljevid obsega ledenikov gorovja Carstensz od leta 1850 do 2003.]] == Geologija == Puncak Jaya je najvišja točka v Osrednjem gorovju, ki je nastalo v pozni [[miocen]]ski melanezijski orogenezi,<ref name="Dow">{{cite journal|last1=Dow|first1=D.B.|author2=Sukamto R.|year=1984|title=Late Tertiary to Quaternary Tectonics of Irian Jaya|journal=Episodes|volume=7|issue=4|pages=3–9|doi=10.18814/epiiugs/1984/v7i4/001|doi-access=free}}</ref> ki ga je povzročil poševni trk med Avstralsko in Pacifiško ploščo, in je sestavljeno iz srednjemiocenskih [[apnenec|apnencev]].<ref>{{cite journal|last1=Weiland|first1=Richard J.|first2=Mark|last2=Cloos|title=Pliocene-Pleistocene asymmetric unroofing of the Irian fold belt, Irian Jaya, Indonesia: Apatite fission-track thermochronology|journal=Geological Society of America|year=1996|volume=108|issue=11|pages=1438–49|doi=10.1130/0016-7606(1996)108<1438:ppauot>2.3.co;2|bibcode=1996GSAB..108.1438W}}</ref> === Ledeniki === Čeprav je vrh Puncak Jaye brez ledu, je na njegovih pobočjih več ledenikov, vključno z ledenikom Carstensz, firn West Northwall, firn East Northwall in nedavno izginulim ledenikom Meren v dolini Meren (''meren'' v nizozemščini pomeni 'jezera').<ref name="kincaid2004">{{cite web |last1=Kincaid |first1=Joni L. |last2=Klein |first2=Andrew G |year=2004 |title=Retreat of the Irian Jaya Glaciers from 2000 to 2002 as Measured from IKONOS Satellite Images |url=https://www.easternsnow.org/s/16-Kincaid-Klein.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241005162426/https://www.easternsnow.org/s/16-Kincaid-Klein.pdf |archive-date=5 October 2024 |access-date=3 November 2011 |work=61st Eastern Snow Conference |pages=147–157}}</ref> Ker je ekvatorialna, se povprečna temperatura med letom le malo spreminja (okoli 0,5 °C), ledeniki pa sezonsko le malo nihajo. Vendar pa analiza obsega teh redkih ekvatorialnih ledenikov iz zgodovinskih zapisov kaže na znatno umikanje od 1850-ih, približno v času maksimuma male ledene dobe, ki je prizadela predvsem severno poloblo, kar kaže na regionalno segrevanje za približno 0,6 °C na stoletje med letoma 1850 in 1972. Ledenik na Puncak Trikori v gorovju Maoke je med letoma 1939 in 1962 popolnoma izginil.<ref>{{cite web |author1=Allison, Ian |author2=Peterson, James A. |title=Glaciers of Irian Jaya, Indonesia and New Zealand |url=https://pubs.usgs.gov/prof/p1386h/indonesia/indonesia.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512011301/http://pubs.usgs.gov/prof/p1386h/indonesia/indonesia.html |archive-date=12 May 2008 |access-date=2018-09-06 |work=U.S. Geological Survey, U.S.Department of the Interior}}</ref> Od 1970-ih dokazi iz satelitskih posnetkov kažejo, da se ledeniki Puncak Jaya hitro umikajo. Ledenik Meren se je stopil med letoma 1994 in 2000. Odprava pod vodstvom paleoklimatologa Lonnieja Thompsona je leta 2010 ugotovila, da ledeniki izginjajo s hitrostjo sedmih metrov debeline na leto, leta 2018 pa je bilo napovedano, da bodo izginili v 2020-ih.<ref>{{cite news |date=July 2, 2010 |title=Papua Glacier's Secrets Dripping Away: Scientists |url=http://www.thejakartaglobe.com/news/papua-glaciers-secrets-dripping-away-scientists/383881 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100705162132/http://www.thejakartaglobe.com/news/papua-glaciers-secrets-dripping-away-scientists/383881 |archive-date=2010-07-05 |access-date=3 July 2010 |work=Jakarta Globe |agency=Agence France-Presse}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Wang |first1=Shan-shan |last2=Veettil |first2=Bijeesh Kozhikkodan |date=2018-03-01 |title=State and fate of the remaining tropical mountain glaciers in australasia using satellite imagery |journal=Journal of Mountain Science |language=en |volume=15 |issue=3 |pages=495–503 |doi=10.1007/s11629-017-4539-0 |issn=1993-0321 |s2cid=135211598}}</ref> == Podnebje == Vrh ima podnebje ledene kape (Köppen: ''EF'', Trewartha: ''Fioo''). == Plezanje == [[File:Puncak Jaya (NASA astronaut photograph).jpg|thumb|Visokogorje leta 2005, v ospredju pa je rudnik bakra Grasberg. Njegov vrh je na skrajnem koncu osrednjega rebra.]] Puncak Jaya je eden izmed zahtevnejših vzponov v eni od različic [[Najvišji vrhovi po celinah|Sedem vrhov]], kljub najnižji nadmorski višini. Velja za vzpon z najvišjo tehnično oceno, čeprav ne z največjimi fizičnimi zahtevami med vzponi na tem seznamu. Standardna pot za vzpon na vrh iz baznega tabora vodi po severni steni in vzdolž vršnega grebena, ki je v celoti iz trde skale.<ref>{{Cite web|url=http://xtremesport4u.com/extreme-land-sports/the-most-technical-of-the-7-summits/|title=The most technical of the 7 summits|last=Jones|first=Lola|date=15 December 2009|website=Xtreme Sport|access-date=13 June 2016|archive-date=24 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624004738/http://xtremesport4u.com/extreme-land-sports/the-most-technical-of-the-7-summits/|url-status=live}}</ref> Kljub velikemu rudniku je območje zelo nedostopno za pohodnike in širšo javnost. Standardna pot za dostop do baznega tabora od leta 2013 je let do najbližjega večjega mesta z letališčem, Timika, nato pa se z majhnim letalom prepeljete čez gorsko verigo in na neurejeno vzletno-pristajalno stezo v eni od lokalnih vasi daleč pod vrhom. Nato je običajno petdnevni pohod po poti skozi džunglo do baznega tabora skozi zelo gost deževni gozd in z rednimi padavinami, zaradi česar je pristop verjetno 'najbolj nesrečen' od ''Sedem vrhov''. Dež v večini dni pohoda v smeri proti vrhu in nazaj ni redkost. Za razliko od drugih ''Sedem vrhov'' je v primeru poškodbe na vzponu zelo malo ali nič možnosti za reševanje s helikopterjem. Poškodovani se morajo evakuirati peš po zelo težkem in spolzkem terenu. Sestop iz baznega tabora na vrhu lahko traja tri do štiri dni. Zdi se, da se večina poškodb zgodi med sestopom zaradi kombinacije izčrpanosti in težav pri nadzoru hitrosti hoje na mokrem in spolzkem terenu. Dodaten zaplet so relativno pogoste stavke plezalcev, ki spremljajo večino odprav in občasno prekinejo svoje delo, da bi zahtevali (in običajno prejeli) višje plačilo, preden se strinjajo z nadaljevanjem. Enodnevni vzpon na vrh je tehnično zahteven za tiste z malo plezalnih izkušenj, poleg tega pa je lahko precej hladno s temperaturami na ali pod lediščem v bližini vrha. Včasih se na poti navzgor ali na vrveh tirolskega prečnega prehoda tik pod vrhom pojavijo zaplate snega. === Zgodovina vzponov === [[File:Carstensz-expeditie.jpg|thumb|left|Od leve proti desni: Anton Colijn, Frits Wissel in Jean Jacques Dozy med Carstenszovo odpravo leta 1936]] Leta 1936 je nizozemska Carstenszova odprava, ker ni mogla dokončno ugotoviti, kateri od treh vrhov je najvišji, poskušala osvojiti vsakega od njih. Anton Colijn, Jean Jacques Dozy in Frits Wissel so 5. decembra dosegli tako z ledenikom pokriti vrh Vzhodni Carstensz kot vrh Ngga Pulu, vendar zaradi slabega vremena niso uspeli osvojiti gole Carstenszove piramide. Zaradi obsežnega taljenja snega je Ngga Pulu postal 4862 m visok stranski vrh, vendar je bilo ocenjeno, da je bil leta 1936 (ko so ledeniki še vedno pokrivali 13 km² gore; glej zemljevid) Ngga Pulu res najvišji vrh, ki je dosegel več kot 4900 m.<ref>[http://www.knag.nl/index.php?id=640&tx_ttnews%5Bswords%5D=gis&tx_ttnews%5Bpointer%5D=100&tx_ttnews%5Btt_news%5D=132&tx_ttnews%5BbackPid%5D=502&cHash=bc09ff844a Interview with Jean Jacques Dozy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120331060530/http://www.knag.nl/index.php?id=640&tx_ttnews%5Bswords%5D=gis&tx_ttnews%5Bpointer%5D=100&tx_ttnews%5Btt_news%5D=132&tx_ttnews%5BbackPid%5D=502&cHash=bc09ff844a|date=31 March 2012}} in 2002 (in Dutch).</ref> Zdaj najvišji vrh Carstenszove piramide je bil osvojen šele leta 1962, ko so ga osvojili avstrijski alpinist Heinrich Harrer, novozelandski alpinist Philip Temple, avstralski plezalec Russell Kippax in nizozemski patruljni častnik Albertus (Bert) Huizenga. Temple je že prej vodil odpravo na to območje in bil pionir dostopne poti do gora.<ref>{{cite web |author=Temple, Philip |date=4 October 2013 |title=Account of first ascent |url=http://climbcarstensz.wordpress.com/2013/10/04/punjak-jaya-mountain-of-the-imagination-an-account-of-the-first-ascent-of-carstensz-pyramid-by-philip-temple/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140520221256/http://climbcarstensz.wordpress.com/2013/10/04/punjak-jaya-mountain-of-the-imagination-an-account-of-the-first-ascent-of-carstensz-pyramid-by-philip-temple/ |archive-date=20 May 2014 |access-date=7 January 2021}}</ref> Ko je Indonezija leta 1963 prevzela nadzor nad provinco, so vrh preimenovali v ''Poentja' Soekarno'' (poenostavljeno indonezijsko: ''Puncak Sukarno'') ali Sukarnov vrh po takratnem predsedniku Indonezije [[Sukarno|Sukarnu]]; kasneje so to ime zaradi poznejše de-Sukarnoizacije spremenili v Puncak Jaya. ''Puncak'' pomeni vrh ali gora, ''Jaya'' pa pomeni 'zmaga', 'zmagoslaven' ali 'slaven'. Ime Carstenszova piramida se še vedno uporablja med alpinisti.<ref>{{cite book |last1=Parfet |first1=Bo |title=Die Trying: One Man's Quest to Conquer the Seven Summits |url=https://archive.org/details/dietryingonemans0000parf |last2=Buskin |first2=Richard |publisher=American Management Association |year=2009 |isbn=978-0-8144-1084-4 |place=New York, N.Y. |page=[https://archive.org/details/dietryingonemans0000parf/page/178 178]}}</ref> === Dostop === Za dostop do vrha je potrebno vladno dovoljenje. Gora je bila med letoma 1995 in 2005 zaprta za turiste in plezalce. Od leta 2006 je dostop mogoč prek različnih agencij za pustolovski turizem.<ref>{{cite web |title=Cartensz Pyramid |url=http://7summits.com/carstensz/carstensz.php |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20060716130532/http://7summits.com/carstensz/carstensz.php |archive-date=16 July 2006 |access-date=7 July 2006 |publisher=7summits.com}}</ref> Čeprav je Puncak Jaya med najnižjimi od sedmih vrhov, velja za tehnično zahteven vzpon, ki zahteva obsežno načrtovanje, aklimatizacijo, alpinistične spretnosti in podporne storitve zaradi svoje oddaljenosti in strmih apnenčastih sten. Stoji na osamljenem območju osrednje Papue, zato v bližini ni nobenih objektov, plezalci pa imajo možnost, da se s helikopterjem odpeljejo do baznega tabora in dosežejo vrh v treh do štirih dneh ali pa porabijo dodatne štiri do pet dni za pohod do baznega tabora iz najbližjega mesta Sugapa.<ref>[https://summits.com/peaks/indonesia-puncak-jaya/112#:~:text=A%3APuncak%20Jaya%20(Carstensz%20Pyramid,jungle%20trek%20through%20dangerous%20areas.Puncak Jaya (Carstensz Pyramid): The 7th Summit is a tough climb] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241005162431/https://summits.com/peaks/indonesia-puncak-jaya-carstensz-pyramid/112#:~:text=A%3APuncak%20Jaya%20(Carstensz%20Pyramid,jungle%20trek%20through%20dangerous%20areas.Puncak|date=5 October 2024}}. Summits.com. Retrieved 28 May 2023</ref> === Incidenti === Leta 2016 je Erik Airlangga umrl zaradi podhladitve med poskusom vzpona na vrh, potem ko ga je ujelo ekstremno vreme.<ref>{{Cite web |last=Dharma Somba |first=Nethy |date=April 17, 2016 |title=Freeport employee dies on Carstensz Peak - National |url=https://www.thejakartapost.com/news/2016/04/17/freeport-employee-dies-on-carstensz-peak.html |access-date=2024-10-29 |website=The Jakarta Post |language=en}}</ref> Leta 2017 je Ahmad Hadi umrl med vzponom na vrh zaradi hipoksemije.<ref>{{Cite web |last=Darma Somba |first=Nethy |date=October 10, 2017 |title=Dead climber airlifted from Carstensz Pyramid - National |url=https://www.thejakartapost.com/news/2017/10/10/dead-climber-airlifted-from-carstensz-pyramid.html |access-date=2024-10-29 |website=The Jakarta Post |language=en}}</ref> V plezalni sezoni 2024 sta dva plezalca umrla med poskusom vzpona na vrh. Prvi je umrl zaradi domnevnega srčnega napada 29. septembra. Drugi plezalec, kitajski alpinist Dong Fei, je umrl zaradi padca med sestopom.<ref>{{Cite web |last=Benavides |first=Angela |date=2024-10-25 |title=A Climber's Death Mars the Long-Awaited Opening of Carstensz Pyramid » Explorersweb |url=https://explorersweb.com/a-climbers-death-mars-the-long-awaited-opening-of-carstensz-pyramid/ |access-date=2024-10-29 |website=Explorersweb}}</ref> Leta 2025 sta Lilie Wijayati Poegiono in Elsa Laksono umrli zaradi podhladitve med sestopom z vrha, potem ko sta bili ujeti v ekstremnem vremenu.<ref>{{Cite web |last=Sephiawardhani |first=Diffa |date=3 March 2025 |editor-last=Martina |editor-first=Lasti |title=Two RI Climbers Died of Hypothermia on Carstensz Pyramid, Papua |url=https://rri.co.id/en/national/1362922/two-ri-climbers-died-of-hypothermia-on-carstensz-pyramid-papua |access-date=5 March 2025 |website=RRI |publisher=Radio Republik Indonesia}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Najvišji vrhovi po celinah]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Puncak Jaya}} * [http://peaklist.org/WWlists/ultras/indonesia.html "Mountains of the Indonesian Archipelago"]- Peaklist.org * [http://blogs.ei.columbia.edu/blog/tag/indonesia-puncak-jaya/ Racing Time on Oceania's Highest Peak] - The Earth Institute * [https://www.peakware.com/peaks.php?pk=333 Puncak Jaya na Peakware] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200414160055/https://peakware.com/peaks.php?pk=333 |date=2020-04-14 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Indoneziji]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] 0em4e67jcw0j3so6jxoautxgvultv1h 0 506637 6676324 5744462 2026-05-16T07:15:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676324 wikitext text/x-wiki [[Slika:Velika kmet. hiša "na Prelas", Gorenji Novaki (hiša ima letnico 1793) 1954.jpg|sličica|Ljudska arhitektura v Sloveniji: Hiša "na Prelasu" v [[Gorenji Novaki|Gorenjih Novakih]], fotografija 1954]] '''Slovenska arhitektura''' ima dolgo, bogato in raznoliko zgodovino. Sodobno arhitekturo na [[Slovenija|Slovenskem]] je uvedel [[Maks Fabiani|Max Fabiani]], sredi vojne pa [[Jože Plečnik]] in [[Ivan Vurnik]]. V drugi polovici 20. stoletja sta narodni in univerzalni slog združila arhitekta [[Edvard Ravnikar]] in [[Marko Mušič]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/147475|title=Vurnikova hiša na Miklošičevi: najlepša hiša v Ljubljani|accessdate=2021-10-15|archive-date=2022-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320052150/https://www.delo.si/clanek/147475/|url-status=dead}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|Pristanišče na Bregu, 1765 Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|Praznovanje med kongresom v Laibachu, 1821 Slika:Špitalski most, Marijin trg in pogled proti Šmarni gori z gradu 1900.jpg|Ljubljana leta 1900 Slika:Ljubljana - Gornji trg 13.jpg|Gornji trg 13 Slika:Ljubljana - Boscheva hiša (Ribji trg 2).jpg|Boscheva hiša, najstarejša datirana hiša v Ljubljani. Stoji na Ribjem trgu (Ribji trg) 2 in sega v leto 1528. Leta 1562 je tu živel protestantski reformator [[Primož Trubar]]. Slika:Ljubljana (Mestni trg 9) - Lichtenbergova hiša (pročelje).jpg|Lichtenbergova hiša na 9. mestnem trgu v Ljubljani, renesančna meščanska hiša z baročnim stopniščem iz 18. stoletja in zgodnjebaročno fasado iz leta 1540, okrašena z reliefi kiparja Osbalda Kitella. Slika:CekinovGrad-Ljubljana.JPG|Cekinov Grad, poznobaročni dvorec v Mestnem parku Tivoli v Ljubljani Slika:Ljubljana City Museum (48701433533).jpg|Palača Turjak, baročna aristokratska vogalna stavba iz sredine 17. stoletja; neoklasicistična fasada sega v 19. stoletje. Glavna stavba Mestnega muzeja Ljubljana </gallery> == Glej tudi == * [[Zgodovina Slovenije]] * [[Gospodarstvo Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska arhitektura]] avtoswdz2u7xr2k30sb6s0exiqsdjfg 0 506977 6676129 6674074 2026-05-15T15:47:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676129 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih [[Sovjetska zveza|sovjetskemu]] diktatorju [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]], so zelo različne.<ref name=":4" /> Nekateri strokovnjaki trdijo, da vodenje evidenc o usmrtitvah političnih zapornikov in etničnih manjšin ni niti zanesljivo niti popolno,<ref name="Wheatcroft1996">{{Cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen|author-link=Stephen G. Wheatcroft|year=1996|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=48|issue=8|pages=1334, 1348|doi=10.1080/09668139608412415|jstor=152781|quote=The Stalinist regime was consequently responsible for about a million purposive killings, and through its criminal neglect and irresponsibility it was probably responsible for the premature deaths of about another two million more victims amongst the repressed population, i.e. in the camps, colonies, prisons, exile, in transit and in the POW camps for Germans. These are clearly much lower figures than those for whom Hitler's regime was responsible.|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref> drugi pa trdijo, da arhivsko gradivo, razkrito leta 1991, vsebuje neizpodbitne podatke, ki so veliko boljši od virov, uporabljenih pred letom 1991, na primer izjav emigrantov in drugih obveščevalcev.<ref name=":4" /> Nekateri zgodovinarji so pred razpadom Sovjetske zveze in arhivskimi razkritji ocenili, da je število žrtev, ki jih je ubil Stalinov režim, več kot 20 milijonov.<ref>[[Robert Conquest]]. ''The Great Terror.'' NY Macmillan, 1968 p. 533 (20 million)</ref><ref>[[Anton Antonov-Ovseyenko]], ''The Time of Stalin,'' NY Harper & Row 1981. p. 126 (30–40 million)</ref><ref>Elliot, Gill. ''Twentieth Century Book of the Dead.'' Penguin Press 1972. pp. 223–24 (20 million)</ref> Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] so dokazom iz sovjetskih arhivov umaknili oznako tajnosti in raziskovalci so jih lahko preučili.<ref name="Wheatcroft1996" /> Vsebovali so uradne zapise o 799.455 usmrtitvah (med letoma 1924 in 1953), okoli 1,7 milijona smrti v gulagu, približno 390.000 smrtnih primerov med razseljevanjem in do 400.000 smrti deportiranih oseb v štiridesetih letih, skupaj s približno 3,3 milijona uradno zabeleženih žrtev v teh kategorijah. Smrti najmanj 5,5 do 6,5 milijonov ljudi v času [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetske lakote 1932–1933]] so včasih, čeprav ne vedno, vključene med žrtve Stalinovega režima.<ref name=":4" /> == Dogodki == === Gulag === {{Glej tudi|Gulag}}[[Slika:HolodomorUcrania9.jpg|sličica|214x214_pik|Mimoidoči in truplo sestradanega moškega na ulici v Harkovu, 1932]] Po uradnih sovjetskih ocenah je od leta 1929 do 1953 skozi [[Gulag]] prešlo več kot 14 milijonov ljudi, nadaljnjih 7 do 8 milijonov pa jih je bilo deportiranih in izgnanih v oddaljena območja Sovjetske zveze, vključno z več državljani v več primerih.<ref>{{cite journal|last=Conquest|first=Robert|year=1997|title=Victims of Stalinism: A Comment|url=http://sovietinfo.tripod.com/CNQ-Victims_Stalinism.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=49|issue=7|pages=1317–19|doi=10.1080/09668139708412501|quote=We are all inclined to accept the Zemskov totals (even if not as complete) with their 14 million intake to Gulag 'camps' alone, to which must be added 4–5&nbsp;million going to Gulag 'colonies', to say nothing of the 3.5&nbsp;million already in, or sent to, 'labour settlements'. However taken, these are surely 'high' figures.|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927152248/http://sovietinfo.tripod.com/CNQ-Victims_Stalinism.pdf|url-status=dead}}</ref> Po študiji iz leta 1993, v kateri so bili nedavno razkrinkani arhivski sovjetski podatki, je v Gulagu (brez delovnih kolonij) od leta 1934 do 1953 umrlo skupaj 1.053.829 ljudi (za obdobje 1919–1934 ni bilo arhivskih podatkov).<ref name="Getty">{{cite journal |last1=Getty |first1=J. Arch |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence |journal=[[American Historical Review]] |date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–49 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |access-date=2022-09-10 |archive-date=2019-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042327/http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|1024}} Novejši arhivski podatki o smrti v Gulagu, delovnih kolonijah in zaporih skupaj za obdobje 1931–1953 so bili 1,713 milijona.<ref name="Ellman2002">{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1172|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarja [[Michael Ellman|Michaela Ellmana]] so nedržavne ocene dejanskega števila smrtnih žrtev Gulaga običajno večje, ker so zgodovinarji, kot je [[Robert Conquest]], upoštevali verjetnost nezanesljivega vodenja evidenc.<ref>{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|page=1153|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Po mnenju avtorice [[Anne Applebaum]] je bila običajna praksa izpuščanje zapornikov, ki so trpeli zaradi neozdravljivih bolezni ali so bili tik pred smrtjo.<ref>[[Anne Applebaum|Applebaum, Anne]] (2003) ''[[Gulag: A History]]''. [[Doubleday (publisher)|Doubleday]]. {{ISBN|0767900561}}. p. 583: "... both archives and memoirs indicate that it was common practice in many camps to release prisoners who were on the point of dying, thereby lowering camp death statistics."</ref> [[Slika:Frenkel2.jpg|sličica|220x220_pik|Vodja OGPU, odgovorna za gradnjo kanala Belo morje–Baltsko morje, sta bila Naftaly Frenkel (skrajno desno) in Matvei Berman (spredaj, drugi z desne), tudi vodja Gulaga v letih 1932–1939.]] [[Golfo Alexopoulos]], profesor zgodovine na Univerzi v [[Florida|Južni Floridi]], meni, da je zaradi pridržanja v gulagih umrlo najmanj 6 milijonov ljudi. To oceno drugi znanstveniki izpodbijajo, kritiki, kot je [[J. Hardy]], pa trdijo, da so dokazi, ki jih je uporabil Alexopoulos, posredni in napačno interpretirani. Zgodovinar [[Dan Healey]] trdi, da ima ocena očitne metodološke težave.<ref>{{Navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|title=Arşivlenmiş kopya|accessdate=2021-10-22|archive-date=2019-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042326/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Secret_Police.pdf|url-status=dead}}</ref> Navajajoč gradiva pred letom 1991, avtor [[John G. Heidenrich]] ocenjuje, da je število smrti 12 milijonov. Po ocenah, ki temeljijo na podatkih iz sovjetskih arhivov po letu 1991, je bilo v celotnem obdobju od leta 1929 do 1953 umrlih približno 1,6 milijona ljudi.<ref>[[Steven Rosefielde]]. ''[[Red Holocaust (2009 book)|Red Holocaust]].'' [[Routledge]], 2009. {{ISBN|0415777577}}. p. 67. "... more complete archival data increases camp deaths by 19.4 percent to 1,258,537"; p. 77. "The best archivally based estimate of Gulag excess deaths at present is 1.6 million from 1929 to 1953."</ref> Predvideno zgodovinsko soglasje je, da je med 18 milijoni ljudi, ki so skozi sistem Gulaga prešli med letoma 1930 in 1953, med zaprtjem umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Joseph Stalin: A Biographical Companion|publisher=ABC-CLIO}}</ref> === Sovjetska lakota 1932–1933 === {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1932–1933}}[[Slika:Famine en URSS 1933.jpg|sličica|344x344_pik|Sovjetska lakota 1932–1933 z zasenčenimi območji, kjer so bili učinki lakote najhujši]] Smrti 5,7 pri približno 7,0 milijona ljudi v času sovjetske lakote 1932–1933 in sovjetske kolektivizacije kmetijstva so nekateri zgodovinarji uvrstili med žrtve represije v času Stalina. Ta kategorizacija je sporna, saj se zgodovinarji razlikujejo glede tega, ali je lakota v [[Ukrajina|Ukrajini]] nastala kot namerni del kampanje represije proti kulakom in drugim nenamerna posledica boja za prisilno kolektivizacijo ali je bil predvsem posledica naravnih dejavnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://lb.ua/news/2010/01/14/19793_nalivaychenko_nazval_kolichestvo_zh.html|title=Nalyvaichenko called the number of victims of Holodomor in Ukraine}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Qq7FAAAAQBAJ&pg=PA194|title=The Soviet Famine of 1946–47 in Global and Historical Perspective|last=Ganson|first=N.|publisher=Springer|year=2009|isbn=978-0230620964|page=194}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=jpv0NICOEb8C&pg=PA167|title=Provincial Landscapes: Local Dimensions of Soviet Power, 1917–1953|last=Raleigh|first=Donald J.|date=2001|publisher=University of Pittsburgh Press|isbn=978-0822970613|page=167}}</ref><ref name="Magocsi20102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA799|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|last=Magocsi|first=Paul R.|publisher=University of Toronto Press|year=2010|isbn=978-1442610217|page=799|author-link=Paul Robert Magocsi|access-date=6 August 2017}}</ref><ref name="Tauger2001">{{cite journal |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170612213128/https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |archive-date=12 June 2017 |doi-access=free }}</ref> === Sodne usmrtitve === {{Glej tudi|Velika čistka}} Po uradnih podatkih je bilo 777 975 sodnih usmrtitev zaradi političnih obtožb v letih 1929–53, od tega 681,692 v letih 1937–1938, letih velike čistke.<ref name="Kuhr"></ref><ref name="EllmanComment">{{cite journal|last1=Ellman|first1=Michael|date=2002|title=Soviet Repression Statistics: Some Comments|url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|journal=Europe-Asia Studies|volume=54|issue=7|pages=1151–72|doi=10.1080/0966813022000017177|s2cid=43510161|quote=The best estimate that can currently be made of the number of repression deaths in 1937–38 is the range 950,000–1.2 million, i.e . about a million. This is the estimate which should be used by historians, teachers and journalists concerned with twentieth century Russian—and world—history|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190525134942/http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf|url-status=dead}}</ref> Neuradne ocene ocenjujejo, da je skupno število smrtnih žrtev zaradi zatiranja z strani stalinizma v letih 1937–38 znašalo 950.000–1.200.000. === Sovjetska lakota 1946–1947 === {{Glej tudi|Sovjetska lakota 1946–1947}} Zadnja velika lakota, ki je prizadela Sovjetsko zvezo, se je začela julija 1946, vrhunec je dosegla februarja – avgusta 1947, nato pa se je intenzivnost hitro zmanjšala, čeprav je bilo leta 1948 še vedno nekaj smrti zaradi lakote.<ref name=":3">[http://www1.fee.uva.nl/pp/mjellman/ Michael Ellman] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014232729/http://www1.fee.uva.nl/pp/mjellman/ |date=14 October 2007 }}, [http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman1947.pdf The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090325075851/http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman1947.pdf |date=2009-03-25 }} ''Cambridge Journal of Economics'' 24 (2000): 603–30.</ref> Ekonomist [[Michael Ellman]] trdi, da bi lahko roke države nahranile vse tiste, ki so umrli zaradi lakote. Trdi, da če bi bila politika sovjetskega režima drugačna, morda sploh ne bi bilo lakote ali pa bi bila veliko manjša. Ellman trdi, da je zaradi lakote poleg sekundarnih izgub prebivalstva zaradi zmanjšane rodnosti prišlo do 1 do 1,5 milijona izgubljenih življenj.<ref>[[:en:Robert_Conquest|Robert Conquest]] (1986) ''[[:en:The_Harvest_of_Sorrow|The Harvest of Sorrow]]: Soviet Collectivization and the Terror-Famine''. Oxford University Press. {{ISBN|0-19-505180-7}}.</ref> === Prenos prebivalstva s strani Sovjetske zveze === ==== Deportacija kulakov ==== {{Glej tudi|Dekulakizacija}}[[Slika:Soviet occupation of Bessarabia and Northern Bukovina 07.jpg|sličica|250x250_pik|Romunski begunci po sovjetski okupaciji Besarabije in severne Bukovine leta 1940]] Veliko število kulakov, ne glede na njihovo narodnost, je bilo preseljenih v Sibirijo in Srednjo Azijo. Po podatkih iz sovjetskih arhivov, ki so bili objavljeni leta 1990, je bilo v letih 1930 in 1931 v delovne kolonije in taborišča poslanih 1.803.392 ljudi, 1.317.022 pa jih je prispelo na cilj.<ref name="Against Their Will">{{navedi knjigo |last1=Polian |first1=Polian |title=Against Their Will |date=2004 |publisher=Central European Press |location=Hungary |isbn=9639241687 |page=313}}</ref> Manjše deportacije so se nadaljevale po letu 1931. Podatki iz sovjetskih arhivov kažejo, da je bilo v letih 1930–1934 deportiranih 2,4 milijona kulakov. Poročali so o številu kulakov in njihovih sorodnikov, ki so umrli v delovnih kolonijah med letoma 1932 in 1940, 389.521.<ref name="The Stalinist Penal System"/><ref>[https://web.archive.org/web/20090114220819/http://users.cyberone.com.au/myers/courtois.html Archived] 14 January 2009 at the [[Wayback Machine]].</ref> Pisatelj priljubljene zgodovine [[Simon Sebag Montefiore]] je ocenil, da je bilo do leta 1937 deportiranih 15 milijonov kulakov in njihovih družin; med deportacijo je umrlo veliko ljudi, vendar njihovo polno število ni znano. ==== Prisilna poravnava v Sovjetski zvezi 1939–1953 ==== {{Glej tudi|Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi}}[[Slika:The Funeral.jpg|sličica|253x253_pik|Pogreb deportiranih krimskih Tatarov v Krasnovišersku, konec leta 1944]] Po mnenju ruskega zgodovinarja Pavla Poliana je bilo v letih 1920–1952 deportiranih v prisilna naselja 5,870 milijonov ljudi, od tega [tel:1939–1952&#x20;3,125 1939–1952 3,125] milijona domačinov. Te etnične manjšine, ki so v letih 1939–52 veljale za grožnjo sovjetski varnosti, so bile prisilno deportirane v posebna naselja, ki jih vodi NKVD.<ref name="Against Their Will"/> Glavne žrtve te politike so bili Poljaki, Ukrajinci iz zahodnih regij, sovjetski Nemci, Balti in Estonci s Kavkaza in Krima. Podatki iz sovjetskih arhivov navajajo 309.521 smrtnih primerov v posebnih naseljih v letih 1941–48 in 73.454 v letih 1949–50.<ref>{{navedi knjigo |last1=Pohl |first1=J. Otto |title=The Stalinist Penal System |date=1997 |publisher=McFarland |isbn=0786403365 |page=148}}</ref> Ti ljudje se niso mogli vrniti v svoje domovine šele po Stalinovi smrti, izjema so bili sovjetski Nemci, ki se niso smeli vrniti v Povolško območje Sovjetske zveze. Po sovjetskih arhivih je bila najmočnejša smrtnost zabeležena pri prebivalcih Severnega Kavkaza (Čečeni, Inguši) s 144.704 smrtnimi žrtvami ali 24,7% celotnega deportiranega prebivalstva, pa tudi 44.125 smrtnih žrtev s Krima ali 19,3% smrtnostjo.<ref>Vertreibung und Vertreibungsverbrechen 1945–1978. Bericht des Bundesarchivs vom 28 Mai 1974. Archivalien und ausgewälte Erlebenisberichte, Bonn 1989, pp. 40–41, 46–47, 51–53)</ref> ==== Katinski pokol ==== {{Glej tudi|Katinski pokol}} Pokol je sprožil predlog načelnika [[NKVD]] [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Beria]] za usmrtitev vseh ujetnikov poljskega častniškega zbora z dne 5. marca 1940, ki ga je odobril Politbiro Komunistične partije Sovjetske zveze, vključno z njegovim predsednikom Josifom Stalinom. Število žrtev je ocenjeno na približno 22.000.<ref>Kużniar-Plota, Małgorzata (30 November 2004). [http://www.ipn.gov.pl/portal/en/2/77/Decision_to_commence_investigation_into_Katyn_Massacre.html "Decision to commence investigation into Katyn Massacre"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120930075626/http://www.ipn.gov.pl/portal/en/2/77/Decision_to_commence_investigation_into_Katyn_Massacre.html |date=2012-09-30 }}. Departmental Commission for the Prosecution of Crimes against the Polish Nation. Retrieved 4 August 2011.</ref> == Skupno število žrtev == [[Slika:Vinnycia16.jpg|levo|sličica|257x257_pik|Identifikacija množične grobišča pokola v Vinici]] Demografa [[Barbara Anderson]] in [[Brian Silver]] sta v reviji [[Slavic Review]] trdila, da omejeni popisni podatki onemogočajo natančno štetje smrti.<ref>{{navedi knjigo|author-link=Alexander Nikolaevich Yakovlev|author1=Yakovlev, Alexander N. |author2=Austin, Anthony |author3=Hollander, Paul |url=https://books.google.com/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA234|title=A Century of Violence in Soviet Russia|publisher=[[Yale University Press]]|page=234|quote=My own many years and experience in the rehabilitation of victims of political terror allow me to assert that the number of people in the USSR who were killed for political motives or who died in prisons and camps during the entire period of Soviet power totaled 20 to 25 million. And unquestionably one must add those who died of famine – more than 5.5&nbsp;million during the civil war and more than 5&nbsp;million during the 1930s.|isbn=978-0300103229|year= 2004}}</ref> Namesto tega ponujajo verjetni razpon od 3,2 do 5,5 milijona presežnih smrti za celotno Sovjetsko zvezo od leta 1926 do 1939, obdobje, ki zajema kolektivizacijo, državljansko vojno na podeželju, čistke v poznih tridesetih letih in velike epidemije tifusa in malarije. Po mnenju Andersona in Silvera so zgodovinarji, kot je Robert Conquest, naredili najbolj primitivne napake. Ti hladni bojevniki so precenili stopnjo rodnosti in podcenili vpliv asimilacije, s katero so bili številni Ukrajinci na popisu leta 1939 prerazporejeni kot Rusi, kar je zmedlo primanjkljaj prebivalstva, ki je vključeval nerojene otroke, s presežno smrtjo.<ref name=":1" /> [[Slika:01941 Opfer des NKWD im Hof des Geheimpolizeigefängnisses von Lemberg am 06.07.1941.jpg|sličica|264x264_pik|Žrtve pobojev zapornikov NKVD v Lvivu]] Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bilo ubitih okoli 20 milijonov, podatek, ki temelji na Conquestovi knjigi [[Veliki teror (1968)|Veliki teror]] (1968), pri čemer se nekatere ocene delno opirajo na demografske izgube, kot je na primer Conquest. Leta 2001 je ameriški zgodovinar [[Richard Pipes]] trdil, da se je število prebivalcev od popisa 1932 do 1939 zmanjšalo za 9 do 10 milijonov ljudi. Leta 2003 je britanski priljubljeni zgodovinar [[Simon Sebag Montefiore]] predlagal, da je Stalin na koncu odgovoren za smrt najmanj 20 milijonov ljudi. Leta 2006 je politolog [[Rudolph Rummel]] zapisal, da so prejšnje višje skupne ocene žrtev pravilne, čeprav je vključeval tudi tiste, ki jih je vlada Sovjetske zveze ubila tudi v drugih vzhodnoevropskih državah. Conquest je v svoji zadnji izdaji Velikega terorja (2007) navedel, da čeprav natančne številke morda nikoli ne bodo znane s popolno gotovostjo, je bilo ubitih najmanj 15 milijonov ljudi "zaradi celotnega niza sovjetskih režimov". Nasprotno, zgodovinarji, kot so [[J. Arch Getty]], [[Stephen G. Wheatcroft]] in drugi, vztrajajo, da je odprtje sovjetskih arhivov potrdilo nižje ocene revizionistične šole.<ref>{{Cite journal |last1=Getty |first1=J. Arch |last2=Rittersporn |first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence |journal=[[American Historical Review]] |date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–49 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597 |url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |quote=The long-awaited archival evidence on repression in the period of the Great Purges shows that levels of arrests, political prisoners, executions, and general camp populations tend to confirm the orders of magnitude indicated by those labeled as 'revisionists' and mocked by those proposing high estimates. |access-date=2022-09-10 |archive-date=2019-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191206042327/http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je ameriški zgodovinar [[Timothy D. Snyder]] po oceni dvajsetletnih zgodovinskih raziskav v vzhodnoevropskih arhivih izjavil, da je Stalin namerno ubil približno 6 milijonov ljudi, kar se poveča na 9 milijonov, če se upoštevajo predvidljive smrti, ki izhajajo iz politike..<ref>{{navedi knjigo|title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin|url=https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814|url-access=limited|last=Snyder|first=Timothy|year=2010|location=New York|page=[https://archive.org/details/bloodlandseurope00snyd_814/page/n404 384]|isbn=9780465002399}}</ref><ref name=":0">{{navedi novice|last=Snyder|first=Timothy|title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse?|website=The New York Review of Books|date=27 January 2011|url=http://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse/|access-date=13 October 2017|quote=The total number of noncombatants killed by the Germans—about 11 million—is roughly what we had thought. The total number of civilians killed by the Soviets, however, is considerably less than we had believed. We know now that the Germans killed more people than the Soviets did. ... All in all, the Germans deliberately killed about 11 million noncombatants, a figure that rises to more than 12 million if foreseeable deaths from deportation, hunger, and sentences in concentration camps are included. For the Soviets during the Stalin period, the analogous figures are approximately six million and nine million. These figures are of course subject to revision, but it is very unlikely that the consensus will change again as radically as it has since the opening of Eastern European archives in the 1990s.}}</ref> [[Slika:Butovo-DSC 0083.JPG|sličica|270x270_pik|Spominski zid z imeni žrtev Stalinovih čistk na strelišču Butovo izven Moskve]] Nekateri zgodovinarji menijo, da so uradne arhivske številke kategorij, ki so jih zabeležile sovjetske oblasti, nezanesljive in nepopolne.<ref name=":4">{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/|title=Soviet Studies|accessdate=2021-10-22|archive-date=2019-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524064933/http://sovietinfo.tripod.com/|url-status=dead}} See also: Gellately (2007) p. 584: "Anne Applebaum is right to insist that the statistics 'can never fully describe what happened.' They do suggest, however, the massive scope of the repression and killing."</ref> Kanadski zgodovinar [[Robert Gellately]] in Montefiore poleg napak v zvezi s celovitimi posnetki trdijo, da številni osumljenci, ki so bili pretepani in mučeni do smrti, medtem ko so bili v "preiskovalnem priporu", verjetno niso bili prišteti med usmrčene.<ref>{{navedi knjigo|title=Stalin: The Court of the Red Tsar|url=https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba_e9a2|last=Montefiore|first=Simon Sebag|publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]]|year=2003|isbn=978-1842127261|location=London|author-link=Simon Sebag Montefiore}}</ref>{{sfn|Gellately|2007|p=256}} Nasprotno, Wheatcroft navaja, da je bilo pred odprtjem arhivov za zgodovinske raziskave "naše razumevanje obsega in narave sovjetske represije izjemno slabo" in da so nekateri strokovnjaki, ki želijo ohraniti starejše visoke ocene stalinističnega števila smrtnih žrtev," se težko prilagajo novim okoliščinam, ko so arhivi odprti in ko je veliko nespornih podatkov", in se namesto tega držijo svojih starih sovjetoloških metod z okroglimi izračuni na podlagi čudnih izjav emigrantov in drugih obveščevalcev, ki so naj bi imel vrhunsko znanje."<ref>{{cite journal|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|last=Wheatcroft|first=S. G.|author-link=Stephen G. Wheatcroft|year=1996|volume=48|issue=8|page=1330|journal=[[Europe-Asia Studies]]|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415|access-date=2022-09-10|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Wheatcroft2000">{{cite journal|author=Wheatcroft, S. G.|title=The Scale and Nature of Stalinist Repression and its Demographic Significance: On Comments by Keep and Conquest|journal=Europe-Asia Studies|volume=52|issue=6|pages=1143–59|year=2000|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|doi=10.1080/09668130050143860|pmid=19326595|s2cid=205667754|access-date=2022-09-10|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026105305/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|url-status=dead}}</ref> Britanski zgodovinar [[Michael Ellman]] trdi, da je" sama kategorija "žrtve stalinizma" stvar politične presoje. "Ellman navaja, da množične smrti zaradi lakote niso "edinstveno stalinistično zlo", pri čemer je omenil, da so bile v celotni ruski zgodovini lakota in suša pogost pojav, vključno z [[Ruska lakota 1921–1922|rusko lakoto 1921–22]], ki se je zgodila pred prihodom Stalina na oblast, še v času vladanja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Navaja tudi, da je bila lakota v 19. in 20. stoletju po vsem svetu razširjena po državah, kot so [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Indija]] in [[Irska]].<ref name="Ellman2002"/> Ellman je delovanje stalinističnega režima v primerjavi z holodomorjem primerjal z delovanjem britanske vlade (proti Irski in Indiji) in G8 v sodobnem času. Po mnenju Ellmana so G8 krivi za množični umor ali množično smrt zaradi kriminalne malomarnosti, ker niso sprejeli očitnih ukrepov za zmanjšanje množičnih smrti, Stalinovo vladanje pa ni bilo nič slabše od Leninovega vladanja in vladanja mnogih vladarjev v devetnajstem in dvajsetem stoletju".<ref name="Ellman2002"/> [[Ben Kiernan]], ameriški akademik in zgodovinar, je obdobje Stalinovega vladanja opisal kot "daleč najbolj krvavo obdobje v sovjetski ali celo ruski zgodovini."<ref>{{navedi knjigo|last=Kiernan| first=Ben |author-link=Ben Kiernan| title=Blood and Soil: A World History of Genocide and Extermination from Sparta to Darfur| publisher=[[Yale University Press]]| year=2007| isbn= 9780300100983 |oclc=2007001525 |url=https://archive.org/details/bloodan_kie_2007_00_0326|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/bloodan_kie_2007_00_0326/page/511 511]}} </ref> === Število žrtev stalinizma (1924–1953) === {| class="wikitable" |+ !Dogodek !Število žrtev |- |[[Dekulakizacija]] |530.000–600.000 |- |[[Velika čistka]] |700.000–1.200.000 |- |[[Gulag]] |1.500.000–1.713.000 |- |[[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|Sovjetske deportacije]] |450.000–566.000 |- |[[Katinski pokol]] |22.000 |- |[[Gladomor|Holodomor]] |2.500.000–4.000.000 |- |'''Skupaj''' |'''7.231.000—9.551.000''' |} == Obtožbe o genocidu == {{Glavni|Holodomor}} Stalin je bil obtožen tudi genocida v primerih prisilnega preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi. [[Raphael Lemkin]], odvetnik poljsko-judovskega porekla, ki je dal pobudo za Konvencijo o genocidu in sam skoval izraz genocid, je domneval, da je bil genocid storjen v kontekstu množične deportacije [[Čečenija|Čečenov]], [[Ingušetija|Ingušev]], Povolških [[Nemci|Nemcev]], [[Krim (polotok)|Krimskih]] [[Tatari|Tatarov]], [[Kalmiki|Kalmikov]] in [[Karačajevci|Karačajevcev]]. Nekateri akademiki se ne strinjajo s klasifikacijo deportacije kot genocida. Profesor [[Alexander Statiev]] trdi, da Stalinova administracija ni imela zavestnega genocidnega namena, da bi iztrebila različna deportirana ljudstva, ampak da so sovjetska "politična kultura, slabo načrtovanje, naglica in vojno pomanjkanje odgovorni za genocidno stopnjo smrtnosti med njimi." Te deportacije raje označuje za primer sovjetske asimilacije "nezaželenih narodov." Po besedah ​​profesorja [[Amir Weiner|Amirja Weinerja]] je "režim želel doseči njihovo ozemeljsko identiteto in ne njihov fizični obstoj ali celo njihovo posebno etnično identiteto." Po besedah ​​profesorice [[Francine Hirsch]], "čeprav je sovjetski režim izvajal politiko diskriminacije in izključevanja, ni izvajal tega, kar so sodobniki pojmovali kot rasno politiko." Zanjo so te množične deportacije temeljile na konceptu, da so narodnosti »sociozgodovinske skupine s skupno zavestjo in ne rasno-biološke skupine«. V nasprotju s tem mnenjem [[Jon K. Chang]] trdi, da so deportacije dejansko temeljile na etnični pripadnosti in da "socialni zgodovinarji" na Zahodu niso uspeli zagovarjati pravic marginaliziranih etničnih skupin v Sovjetski zvezi.<ref name="changonrevison">{{cite journal |last1=K. Chang |first1=Jon |title=Ethnic Cleansing and Revisionist Russian and Soviet History |journal= Academic Questions|date=8 April 2019 |volume=32 |issue=2 |page=270 |doi=10.1007/s12129-019-09791-8 |s2cid=150711796 }}</ref> Sodobni zgodovinarji te deportacije uvrščajo med zločine proti človeštvu in etnično preganjanje. Dva od teh primerov množične deportacije z najvišjo stopnjo umrljivosti, deportacijo krimskih Tatarov ter deportacijo Čečenov in Ingušev, sta Ukrajina (in še 3 druge države) oziroma [[Evropski parlament]] priznala za genocid.<ref name=europarl>{{navedi splet|url=https://www.unpo.org/article/438|title=UNPO: Chechnya: European Parliament recognises the genocide of the Chechen People in 1944|website=www.unpo.org}}</ref><ref name="Rosefielde84">{{navedi knjigo |title= Red Holocaust |last= Rosefielde |first= Steven |author-link= Steven Rosefielde |year= 2009 |publisher= [[Routledge]] |isbn= 978-0-415-77757-5 |page=[https://archive.org/details/redholocaust00rose/page/n102 84] |title-link= Red Holocaust (2009 book) }}</ref> 26. aprila 1991 je vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne sovjetske republike pod vodstvom [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]] sprejel zakon o rehabilitaciji zatiranih ljudstev z 2. členom, ki je vse množične deportacije razglasil za »Stalinovo zločinsko politiko obrekovanja in genocida«.<ref name=perovic>{{navedi knjigo |title=Perovic, Jeronim (2018). From Conquest to Deportation: The North Caucasus under Russian Rule. Oxford University Press. ISBN 9780190934675. OCLC 1083957407. |pages=320 |isbn=9780190934675 |url=https://books.google.com/books?id=O19gDwAAQBAJ&pg=PA320|last1=Perovic |first1=Jeronim |date=June 2018 }}</ref> Zgodovinarji še naprej razpravljajo o tem, ali naj se [[Sovjetska lakota 1932–1933|ukrajinska lakota 1932–33]], v Ukrajini znana kot [[Gladomor|Holodomor]], priznava za genocid.<ref>{{cite journal |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}}</ref> Šestindvajset držav to lakoto uradno priznava pod pravno opredelitvijo genocida. Leta 2006 ga je ukrajinski parlament razglasil za takega, leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče posmrtno obsodilo Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in druge sovjetske voditelje zaradi genocida, ki so ga skupaj izvedli.<ref>{{cite magazine|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26 May 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24 October 2012|access-date=4 January 2021}}</ref> Med nekaterimi ukrajinskimi nacionalisti se je pojavila teorija, da je Stalin namerno uvedel lakoto v Ukrajini, da bi zatrl nacionalne želje med ukrajinskim ljudstvom. Tej razlagi so nasprotovale novejše zgodovinske študije. Ti so izrazili stališče, da čeprav je Stalinova politika znatno prispevala k visoki umrljivosti, ni dokazov, da sta Stalin ali sovjetska vlada zavestno povzročila lakoto. Zamisel, da je šlo za ciljno usmerjen napad na Ukrajince, je zapletena zaradi obsežnega trpljenja, ki je v lakoti prizadelo tudi druge sovjetske narode, vključno z Rusi. V Ukrajini so etnični Poljaki in Bolgari umrli v podobnih deležih kot etnični Ukrajinci.<ref name="Kuromiya2008">{{cite journal |last=Kuromiya |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2008-06_60_4/page/663 |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675|jstor=20451530|doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}}</ref> Kljub pomanjkanju jasnega Stalinovega namena je zgodovinar [[Norman Naimark]] opozoril, da čeprav morda ni dovolj "dokazov, da bi ga mednarodno sodišče obsodilo kot krivca za genocid [...], to ne pomeni, da sam dogodek ne more soditi kot genocid."<ref>[[Norman Naimark|Naimark, Norman M.]] ''Stalin's Genocides (Human Rights and Crimes against Humanity).'' [[Princeton University Press]], 2010. pp. 45. {{ISBN|0691147841}}</ref> == Glej tudi == * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Množični poboji zapornikov NKVD]] * [[Politična represija v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Stalinizem]] eg2i1soyqhm7f598b8he3r9u82odjie 0 509126 6676123 5806341 2026-05-15T15:21:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676123 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik Barbadosa | body = <br />{{small|{{lang|an|President of Barbados}}}} | image name = | image name1 = Flag of Barbados.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Sandra Mason]] | incumbentsince = 30. novembra 2021 | member_of = | termlength = 4 leta | first = [[Sandra Mason]] | named_for = | residence = [[State House, Barbados]] | website = | image = Sandra_of_Barbados.jpg | salary = | formation = 30. november 2021 }}'''Predsednik Barbadosa''' ([[angleško]]: ''President of Barbados'' ali ''President of the Republic of Barbados''), včasih imenovan tudi '''predsednik Republike Barbados'''<ref>https://www.foreign.gov.bb/diplomatic-accreditation-of-h-e-milton-inniss-to-the-republic-of-malta/</ref>, je [[vodja države]] [[Barbados]] in [[vrhovni poveljnik]] [[Obrambne sile Barbadosa|obrambnih sil te države]]. Funkcija je bila uvedena, ko je država 30. novembra 2021 [[parlamentarna republika|postala parlamentarna republika]].<ref>{{Navedi novice|title=Barbados to become a parliamentary republic by November 30|work=Loop News|language=en|date=27 July 2021|url=https://barbados.loopnews.com/content/barbados-become-parliamentary-republic-november-30|accessdate=19 November 2021|archive-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211017012432/https://barbados.loopnews.com/content/barbados-become-parliamentary-republic-november-30|url-status=dead}}</ref> Pred tem je bila vodja države [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]], [[kraljica Barbadosa]], ki jo je na otoku zastopal [[Generalni guverner Barbadosa|generalni guverner]]. [[Sandra Mason|Dame Sandra Mason]], zadnja generalna guvernerka, je tudi prva predsednica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Barbados opolnoči postal najmlajša republika na svetu|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/barbados-opolnoci-postal-najmlajsa-republika-na-svetu/603145|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-01|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Leta 1979 je bila ustanovljena preiskovalna komisija, znana kot Coxova komisija za ustavo, ki je bila zadolžena za preučevanje izvedljivosti uvedbe [[parlamentarna republika|parlamentarnega republiškega]] sistema. Coxova komisija je prišla do zaključka, da bi Barbadčani raje ohranili [[Ustavna monarhija|ustavno monarhijo]]. Predlog za prehod na republiški status zato ni bil uresničen.<ref name="arthur_speech">{{Navedi splet|url=http://blp.org.bb/news/34|title=Barbados Labour Party—news|date=11 February 2005|accessdate=2021-12-01|archive-date=2008-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20081103114819/http://blp.org.bb/news/34|url-status=dead}}</ref> [[Manifest]] [[Laburistična stranka Barbadosa|barbadoške laburistične stranke]] iz leta 1994 je obravnaval republiško vprašanje in predlagal [[referendum]]. V skladu s to obljubo je bila 29. oktobra 1996 imenovana komisija za presojo ustave, ki ji je predsedoval Henry de Boulay Forde, da bi pregledala [[Ustava Barbadosa|ustavo Barbadosa]].<ref name="arthur_speech" /> Komisija je poročala 15. decembra 1998 in priporočila, naj Barbados sprejme parlamentarni republiški sistem. Leta 1999 je Manifest laburistične stranke Barbadosa predlagal, da bi ugotovitve Komisije in njeno priporočilo, da Barbados postane republika, deležni zgodnje pozornosti vlade.<ref name="arthur_speech" /> Predlog zakona je bil predstavljen v parlamentu in je bil v prvi obravnavi 10. oktobra 2000. Z razpustitvijo parlamenta tik pred volitvami leta 2003 predlog zakona o referendumu ni bil prenesen.<ref name="arthur_speech"/> Premier [[Owen Arthur]] je pozval k referendumu o statusu republike, ki naj bi bil izveden leta 2005.<ref>{{Navedi novice|last=Thomas|first=Norman "Gus"|url=http://www.caribbeannetnews.com/2005/02/07/vote.shtml|title=Barbados to vote on move to republic|publisher=Caribbean Net News|date=7 February 2005|accessdate=30 June 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071228082001/http://www.caribbeannetnews.com/2005/02/07/vote.shtml|archivedate=28 December 2007}}</ref> V skladu s tem je bil leta 2005 uveden drugi predlog zakona o referendumu<ref name="cnn_republic">{{Navedi splet|url=http://www.caribbeannetnews.com/2005/02/07/vote.shtml|title=Barbados to vote on move to republic|last=Norman 'Gus' Thomas|publisher=Caribbean Net News|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071228082001/http://www.caribbeannetnews.com/2005/02/07/vote.shtml|archivedate=2007-12-28}}</ref> in bil sprejet oktobra 2005. Referendum v skladu z zakonom iz leta 2005 je bil načrtovan sočasno s splošnimi volitvami na Barbadosu leta 2008.<ref>{{Navedi novice|title=Referendum on Republic to be bundled with election|last=Staff writer|url=http://www.cbc.bb/content/view/13417/10/|agency=[[Caribbean Broadcasting Corporation]]|date=26 November 2007|accessdate=23 June 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071128050750/http://www.cbc.bb/content/view/13417/10/|archivedate=28 November 2007}}</ref> 2. decembra 2007 so se pojavila poročila, da je bilo glasovanje odloženo zaradi pomislekov volilne komisije in komisije za meje.<ref>{{Navedi novice|last=Gollop|first=Chris|url=http://www.nationnews.com/story/317791120649409.php|title=Vote Off|work=The Daily Nation|location=Barbados|date=2 December 2007|accessdate=17 June 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071228045102/http://www.nationnews.com/story/317791120649409.php|archivedate=28 December 2007}}</ref> Po volitvah je [[David Thompson]] zamenjal Arthurja na mestu premierja in načrt je bil odložen. 22. marca 2015 je premier [[Freundel Stuart]] napovedal, da namerava državo premakniti k republiški obliki vlade "v zelo bližnji prihodnosti".<ref>{{Navedi novice|title=PM says Barbados moving towards Republic|url=http://www.jamaicaobserver.com/latestnews/PM-says-Barbados-moving-towards-Republic|accessdate=23 March 2015|work=Jamaica Observer|date=23 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150324053426/http://www.jamaicaobserver.com/latestnews/PM-says-Barbados-moving-towards-Republic|archivedate=24 March 2015}}</ref> Generalni sekretar Demokratične laburistične stranke [[George Pilgrim]] je to potezo potrdil in dejal, da naj bi sovpadala s 50. obletnico neodvisnosti Barbadosa leta 2016.<ref>{{Navedi novice|title=Barbados plans to replace Queen with ceremonial president|url=https://www.theguardian.com/world/2015/mar/23/barbados-plans-to-replace-queen-with-ceremonial-president|accessdate=23 March 2015|work=The Guardian|date=23 March 2015}}</ref> Septembra 2020 je vlada barbadoške laburistične stranke premierke [[Mia Mottley|Mie Mottley]] v svojem prestolnem govoru naznanila, da bo Barbados postal republika do novembra 2021, s čimer bo kraljico in generalnega guvernerja zamenjala s ceremonialnim vodjo barbadoške države.<ref>{{Navedi novice|title=Barbados to remove Queen Elizabeth II as head of state and declare republic|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/barbados-republic-queen-elizabeth-head-state-b450871.html|accessdate=16 September 2020|date=16 September 2020|work=The Independent}}</ref><ref name="2020proposal">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2020/sep/16/barbados-revives-plan-to-remove-queen-as-head-of-state-and-become-a-republic|title=Barbados revives plan to remove Queen as head of state and become a republic|language=en-GB|date=15 September 2020|accessdate=15 September 2020|website=[[The Guardian]]}}</ref> Prav ta predlog je bil na koncu sprejet kot zakon – 20. septembra 2021 je bil v parlament Barbadosa predložen predlog zakona o ustavi (sprememba) (št. 2) 2021, ki je bil nato sprejet 6. oktobra istega leta. Prvo kandidatko za predsednika Barbadosa, [[Generalni guverner Barbadosa|generalno guvernerko Barbadosa]], [[Sandra Mason|dame Sandro Mason]], sta skupaj predlagala premier in vodja opozicije 12. oktobra 2021,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.barbadosparliament.com/uploads/sittings/attachments/11c0bb650b1c768dbdbee5a0208f6256.pdf|publisher=[[Parliament of Barbados]]|accessdate=16 October 2021|date=12 October 2021|title=Letter to the Speaker RE Nomination of Her Excellency Dame Sandra Mason as 1st President of Barbados}}</ref> izvoljena pa je bila 20. oktobra.<ref>[https://www.thenational.scot/news/19661398.barbados-just-appointed-first-president-becomes-republic/ "Barbados just appointed its first president as it becomes a republic"]. ''The National''.</ref> Masonova je funkcijo prevzela 30. novembra 2021.<ref>{{Navedi splet|url=http://constitutionnet.org/news/barbados-parliament-votes-amend-constitution-paving-way-republican-status#:~:text=republican%20status%20%7C%20ConstitutionNet-,In%20Barbados%2C%20parliament%20votes%20to%20amend%20constitution%2C%20paving,the%20way%20to%20republican%20status&text=Parliament%20voted%20by%20a%2025,into%20force%20by%20November%2030|title=In Barbados, parliament votes to amend constitution, paving the way to republican status|date=30 September 2021|publisher=ConstitutionNet|accessdate=9 October 2021}}</ref><ref name=":1" /> == Seznam predsednikov == ''Glej članek: [[Seznam predsednikov Barbadosa|'''Seznam predsednikov Barbadosa''']]'' == Volitve == Predsednika izvoli [[parlament Barbadosa]].<ref name=":0">[https://www.barbadosparliament.com/uploads/bill_resolution/56f53e308108b4b315d1b367c2914f7a.pdf Constitution (Amendment) (No. 2) Act, 2021—Parliament of Barbados]</ref> [[predsednik vlade Barbadosa|Premier]] in vodja opozicije skupaj soglasno imenujeta kandidata 90 dni pred potekom mandata predhodnika. Če je vložen ugovor, se skupna seja prekine in oba doma parlamenta, senat in skupščina, se sestaneta ločeno in vsak glasuje o sprejemu ali zavrnitvi kandidata. Nato je za izvolitev kandidata v vseh krogih glasovanja potrebna [[Supervečina|dvotretjinska večina veljavnih glasov v vsakem domu posebej]].<ref name=":0"/>[[Slika:Government_House,_Government_Hill,_Barbados-001.jpg|sličica| [[Državna hiša, Barbados|State House]] − rezidenca predsednika Barbadosa]] Če do šestdeset dni pred iztekom mandata predhodnega nosilca funkcije ne pride do soglasja pri imenovanju predsedniškega kandidata, so volitve odprte za druge kandidate. Za dostop do glasovnic na takih odprtih volitvah mora kandidata predlagati bodisi predsednik vlade, vodja opozicije ali najmanj deset poslancev skupščine. Zahteva po dvotretjinski večini veljavnih glasov v vsakem domu posebej velja tudi za javne volitve; to pomeni, da če je bil predlagan samo en kandidat, je sistem glasovanja enak kot v primeru nasprotovanja soglasnemu kandidatu.<ref name=":0"/> == Namestništvo == Kadar je funkcija predsednika začasno prazna; do imenovanja novega predsednika in kadar koli je nosilec funkcije odsoten z Barbadosa, na dopustu ali iz kakršnega koli razloga ne more opravljati funkcij, ki mu jih daje ustava, te funkcije opravlja vršilec dolžnosti predsednika, ki ga imenuje predsednik vlade po posvetovanju z vodjo opozicije. Medtem, ko je predsednik suspendiran s funkcije v primeru postopka obtožbe, predsednik senata Barbadosa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti predsednika. Predsedniška linija nasledstva ni opredeljena dlje od tega. == Glej tudi == * [[Seznam voditeljev države Barbados]] == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Barbadosa}} [[Kategorija:Predsedniki Barbadosa]] [[Kategorija:Barbados]] [[Kategorija:Predsedniki držav|Barbados]] [[Kategorija:Predsedniki držav po državah|Barbados]] mhk4ks828o2kp9m5i5d65zzj2n3lv4k 0 509226 6676191 6437750 2026-05-15T18:30:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album |Name = ''Rani mraz'' |Type = [[Album]] |Artist = [[Đorđe Balašević]] |Cover = Rani mraz 2004.jpg |Released = 2004 |Recorded = oktober 2003–april 2004 |Genre = folk rock |Length = 64:24 |Label = [[Hi-Fi Centar]] |Producer = Aleksandar Dujin |Longtype = |Last album=''[[Ostaće okrugli trag na mestu šatre]]''<br />(2002) |This album='''''Rani mraz'''''<br />(2004) |Next album= |Reviews= }} {{Ocene albuma |rev1 = ''Monitor'' |rev1score = {{Rating|4.5|5}}<ref>[https://web.archive.org/web/20041224150535/https://www.monitor.hr/glazba/recenzije/0031/balasevic_ranimraz.htm Đorđe Balašević: ‘Rani mraz’] {{ikona hr}}</ref> |rev2 = |rev2score = }} '''''Rani mraz''''' je dvanajsti in zadnji studijski album [[Novi Sad|novosadskega]] [[kantavtor]]ja [[Đorđe Balašević|Đorđeta Balaševića]], izdan leta 2004. Naslov albuma se nanaša na Balaševićevo nekdanjo glasbeno skupino [[Rani mraz]]. Podnaslov ''/priča o Vasi Ladačkom.../ muzika iz nesnimljenog filma'' se nanaša na [[film]], ki naj bi ga Balašević in igralec [[Ljubiša Samardžić]] posnela po pesmi »Priča o Vasi Ladačkom«. Sodelovanje je zaradi nestrinjanj propadlo, Samardžić in Balašević pa sta nato režirala ločena filma: ''[[Jesen stiže, Dunjo moja]]'' (2004) in ''[[Kao rani mraz]]'' (2010).<ref name="exYU">{{navedi knjigo |title=Ex YU rock enciklopedija: 1960–2006 |last=Janjatović |first=Petar |year=2007 |isbn=978-86-905317-1-4 |location=Beograd |cobiss=137175308 |edition=2. dopolnjena}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Šteta, Balašević nema pojma o snimanju filma |date=25. april 2010 |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/steta-balasevic-nema-pojma-o-snimanju-filma-2302361 |newspaper=Jutarnji list}}</ref> Album je z akustičnimi [[folk rock]] pesmimi podoben albumu ''[[Naposletku ...]]'' iz leta 1996. Ovitek albuma je oblikovala kantavtorjeva žena Olivera, na njem pa je upodobljena njuna hči Jovana.<ref>''[https://www.remorkeri.hr/forum/viewtopic.php?p=2276#p2276 Novi album starog momka kao najava filma o pravom Vasi Ladačkom!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203210021/https://www.remorkeri.hr/forum/viewtopic.php?p=2276#p2276 |date=2021-12-03 }}''</ref> Na albumu je izšla nova izvedba pesmi »Priča o Vasi Ladačkom« – tretja po albumih ''[[Odlazi cirkus]]'' (1980) in ''[[Ostaće okrugli trag na mestu šatre]]'' (2002) – skupaj z njeno akustično inštrumentalno različico »Pričica o Vasi L.«. Pesem »Maliganska« je Balašević napisal na začetku kariere, pred njim pa jo je že posnela skupina [[Apsolutno romantično]] leta 2003 pod imenom »Đoletova pesma«. Člana slednje, brata Zoran in Petar Alvirović, sta sodelovala pri albumu kot kitarist in spremljevalni vokal.<ref name="exYU"/> == Seznam skladb == {{Track listing |total_length = 64:24 |title1 = Pričica o Vasi L. |writer1 = Đ. Balašević |length1 = 3:17 |title2 = Aco-Braco |writer2 = Đ. Balašević |length2 = 4:25 |title3 = Čivutski vrt |writer3 = Đ. Balašević |length3 = 5:14 |title4 = Kere Varošanke |writer4 = Đ. Balašević |length4 = 4:40 |title5 = Lađarska serenata |writer5 = Đ. Balašević |length5 = 3:27 |title6 = Bože, Bože... |writer6 = Đ. Balašević |length6 = 6:28 |title7 = Galicia |writer7 = Đ. Balašević |length7 = 4:46 |title8 = Tvoj Neko |writer8 = Đ. Balašević |length8 = 5:30 |title9 = Maliganska |writer9 = Đ. Balašević |length9 = 5:50 |title10 = Ja Vas, kanda, znam? |writer10 = Đ. Balašević |length10 = 4:39 |title11 = Pred zadnji sneg |writer11 = Đ. Balašević |length11 = 3:57 |title12 = Kao rani mraz |writer12 = Đ. Balašević |length12 = 4:37 |title13 = Priča o Vasi L. |writer13 = Đ. Balašević |length13 = 7:34 }} == Zasedba == * Đorđe Balašević – vokal * [[Aleksandar Dujin]] – [[klavir]] * Dragan Ivanović – [[bas]] * Petar Radmilović – [[bobni]] * Ignac Šen – [[violina]], vokal v pesmi »Tvoj Neko« * Andrej Maglovski – [[harmonika]] * Zoran »Kina« Alvirović – [[kitara]], vokal v pesmi »Bože, Bože...«, spremljevalni vokal * Dušan Bezuha – [[kitara]] * Gabor Bunford – [[klarinet]] * Šandor Žadonji – [[cimbal]] * Timea Kalmar – [[violončelo]] * Beni Čibri – [[kontrabas]] v pesmi »Kao rani mraz« * Stevan Mošo – [[tamburica|prim]] v pesmih »Galicia«, »Pred prvi sneg« in »Kere Varošanke« / »Ja vas, kanda, znam« * Daniel Davčik – kangla za mleko v pesmi »Maliganska« * Mile Nikolić, Cveta Sladić in Duško Petrović – [[tamburica|bas prim, drugi bas prim in prim]] v pesmih »Priča o Vasi L.« in »Tvoj Neko« * Agota Vitkai-Kučera – [[sopran]] v pesmi »Tvoj Neko« * Hor Svetog Đorđa, zbor v pesmi »Priča o Vasi L.« * Petar Alvirović – spremljevalni vokal == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * Album [https://www.discogs.com/master/349619-Bala%C5%A1evi%C4%87-Rani-Mraz ''Rani mraz''] na [[Discogs]] __NOTOC__ [[Kategorija:Albumi leta 2004]] [[Kategorija:Albumi Đorđeta Balaševića]] cwbgjsome55kb8i7n5xxpyrbspqbk0k 0 509307 6676351 5952499 2026-05-16T08:46:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676351 wikitext text/x-wiki [[File:The creation of man - Zipaquira.JPG|thumb|''La Creación del Hombre'', skulptura Carlosa Enriqueja Rodrígueza<ref>"Obras del Maestro Carlos Enrique Rodríguez Arango en la Catedral de Sal", Taller de las Artes: Bogotá, [http://rodriguezarango.tripod.com/rodriguezarango/catedral.htm Sitio Oficial] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211206075132/https://rodriguezarango.tripod.com/rodriguezarango/catedral.htm |date=2021-12-06 }}</ref><br/> (Na podlagi Michelangelovega ''Stvarjenja Adama''), Centralni banjast obok]] '''Solna katedrala Zipaquirá''' (špansko ''Catedral de Sal de Zipaquirá'') je podzemna [[rimskokatoliška]] cerkev, zgrajena v predorih rudnika soli 200 metrov pod zemljo v gori [[halit]]a blizu mesta [[Zipaquirá]] v [[departma Cundinamarca|departmaju Cundinamarca]] v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. Je turistična znamenitost in romarski kraj v državi.<ref>Cala, Bibiana, 2000: ''Los relatos populares reactivados por la institución social del turismo: el caso de Zipaquirá y Nemocón''. Monografía de tesis. Universidad de Los Andes. [[Bogotá]]</ref> Tempelj ima tri dele, ki predstavljajo rojstvo, življenje in smrt Jezusa. [[Ikona|Ikone]], okraski in arhitekturni detajli so ročno vklesani v [[halit]]. Vključenih je nekaj marmornih skulptur. Cerkev velja za enega najbolj opaznih dosežkov kolumbijske arhitekture <ref>[http://impreso.elnuevodiario.com.ni/2005/10/01/suplemento/nuevoamanecer/361 El nuevo Diario. Brújula para leer. Zipaquirá] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519060354/http://impreso.elnuevodiario.com.ni/2005/10/01/suplemento/nuevoamanecer/361 |date=2009-05-19 }}</ref>, ki jo opisujejo kot »dragulj moderne arhitekture«.<ref>[https://web.archive.org/web/20031217002800/http://tr.terra.com.co/proyectos/maravillasdecolombia/catedraldesal.html Las 7 maravillas de Colombia. Zipaquirá Colombia. Terra Viajes]</ref> Predstavlja dragoceno kulturno, okoljsko in versko dediščino za kolumbijsko ljudstvo.<ref>Corporación Autónoma Regional de Cundinamarca CAR. Catedral de sal de Zipaquirá entre las siete maravillas de Colombia. [http://www.car.gov.co/paginas.aspx?cat_id=-1&pub_id=842]{{dead link|date=May 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Katedrala je delujoča cerkev, ki ob nedeljah sprejme kar 3000 obiskovalcev, vendar nima škofa in zato tudi uradnega statusa stolnice v katolištvu.<ref name=sal>Church Services [http://www.catedraldesal.gov.co/en/the-cathedral/church-services.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160129050351/http://www.catedraldesal.gov.co/en/the-cathedral/church-services.html |date=2016-01-29 }} Catedral de Sal. For pastoral and administrative reasons, we inform that only the sacraments of the Eucharist and confession are administered in The Salt Cathedral of Zipaquirá (No wedngs are performed, or baptisms etc.).</ref> == Geologija == Nahajališča soli v občini Zipaquirá so nastala pred približno 250 milijoni let in so bila dvignjena nad morsko gladino v poznem [[terciar]]nem obdobju, ko so nastali [[Andi]].<ref name=Cardale>Cardale de Schrimpff, Marianne, ''Breve informe sobre unas excavaciones arqueológicas realizadas en las salinas de Zipaquirá, Cundinamarca'', in: [http://www.banrep.gov.co/museo/esp/bol_anterior02.htm Boletín Museo del Oro] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091015085856/http://www.banrep.gov.co/museo/esp/bol_anterior02.htm |date=2009-10-15 }}, [http://www.banrep.org/museo/esp/home.htm Banco de la República, Colombia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090926181654/http://www.banrep.org/museo/esp/home.htm |date=2009-09-26 }}, No. 1, enero-abril de 1978, p. 39-41</ref> == Lega == Kompleks leži v občini Zipaquirá, v departmaju Cundinamarca, 49 kilometrov severno od [[Bogotá|Bogote]], na 2652 metrih nadmorske višine. Državna avtocesta 45A povezuje Bogoto in mesto Zipaquirá, prav tako Tren Turistico De La Sabana (turistični vlak Savana). Mesto je znano ne le po katedrali, temveč tudi po tem, da je blizu enega najstarejših človeških naselij v Ameriki, arheološkega najdišča [[El Abra]].<ref>Gonzalo Correal Urrego; Thomas van der Hammen and Lerman, J.C., 1970: "Artefactos líticos de abrigos en El Abra, Colombia"; Revista Colombiana de Antropología 14: 9-46</ref> == Zgodovina == Rudnike halita je izkoriščala že predkolumbovska [[ljudstvo Muisca|kultura Muisca]] od 5. stoletja pred našim štetjem.<ref>[http://www.mirabilis.ca/archives/001136.html Zipaquira Salt Cathedral] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928095044/http://www.mirabilis.ca/archives/001136.html |date=2007-09-28 }}</ref> Bila je ena izmed njihovih najpomembnejših gospodarskih dejavnosti.<ref>Langebaek, Carl H., 1987: Mercados, poblamiento e integración étnica entre los muiscas —siglo XVI. Banco de la República, Bogotá</ref> Tradicionalno rudarjenje halita je opisal [[Alexander von Humboldt]] med svojim obiskom mesta Zipaquirá leta 1801. To nahajališče opisuje kot večje od glavnih rudnikov halita tistega časa, kot so tisti v Španiji, Švici, na Poljskem in v okrožju Tirolska z izračunano oceno virov na milijon kubičnih metrov. Von Humboldt je tudi kritiziral tehnike izkopavanja kot nepraktične za prihodnje izkoriščanje in namesto tega priporočal lebdeče rudarjenje, saj halitni predori ne zahtevajo tramov, kar znižuje stroške.<ref name=Humboldt>Alexander von Humboldt, 2003: "Memoria razonada de las salinas de Zipaquirá", Ed. Epígrafe, con el respaldo de Colciencias, referenciado por [http://www.epigrafe.com/convenios/fundacion.asp Fundación Editorial Epígrafe] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081216085237/http://www.epigrafe.com/convenios/fundacion.asp |date=2008-12-16 }}, Colombia</ref> === Stara katedrala === [[File:Altar catedral de sal.JPG|thumb|Glavni oltar stare katedrale, s križem]] Leta pred izgradnjo podzemne cerkve (okoli leta 1932) so rudarji izklesali svetišče, kjer so vsakodnevno molili in prosili za zaščito svetnikov pred začetkom dela. Leta 1950 se je začela gradnja večjega projekta: solne katedrale, ki je bila slovesno odprta 15. avgusta 1954 in posvečena Rožnovenski Mariji, zavetnici rudarjev. Bila je sestavljena iz treh ladij in monumentalnega križa. Del galerij so pravzaprav izklesali starodavni Muisca. Ker pa je bila cerkev vklesana v delujočem rudniku, so jo zaradi strukturnih težav in varnostnih pomislekov oblasti septembra 1992 zaprle. Strošek gradnje prvotne cerkve je znašal več kot 285 milijonov ameriških dolarjev.<ref>Información suministrada por la [http://www.catedraldesal.gov.co/ Catedral de Sal], Coordinación Comercial, [[Zipaquirá]], [[Colombia]]</ref> Objekt je imel 120 m dolžine, 5500 m² površine in 22 m višine. Imel je šest glavnih stebrov in največjo zmogljivost 8000 ljudi. Glavna ladja je vključevala monumentalni križ, ki je bil osvetljen od podnožja navzgor in je v stropu metal veliko senco v obliki križa. Desna ladja je vključevala ikone [[Križev pot|Križevega pota]] in rožnega venca z ikono Rožnovenske Marije (kipar Daniel Rodriguez Moreno in kasneje prepeljan v novo katedralo). Leva ladja je vključevala ikone Jezusovega rojstva in Jezusovega krsta s slapom, ki simbolizira reko [[Jordan]]. === Nova katedrala === [[File:Salt Cathedral of Zipaquirá main altar.jpg|thumb|left| Glavni oltar v novi katedrali s skulpturo križa in angela.]] Inštitut za industrijske naložbe je skupaj s koncesijo ''Salinas'' in kolumbijskim združenjem arhitektov razpisal natečaj za načrtovanje nove katedrale, katerega zmagovalec je bil projekt, ki ga je predstavil Roswell Garavito Pearl <ref>[http://wsextedraldesal.gov.co/parque_01.html Historia del Parque de la Sal, En: Catedral de Sal, Zipaquirá, Colombia]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, ki je vključeval strukturne spremembe v dostopnem tunelu in kupolo. Leta 1991 se je začela gradnja nove katedrale, 200 metrov pod starejšo. Ta nova katedrala je bila slovesno odprta 16. decembra 1995. Njeni različni hodniki in svetišča so bili doseženi z majhnimi, a pomembnimi dodatki v jame, ki so ostale pri prejšnjih rudarskih delih. Glavni deli stavbe so: * [[Križev pot]]: ob vhodu v cerkev je 14 majhnih kapelic, ki predstavljajo križev pot, ki ponazarjajo dogodke na zadnji Jezusovi poti. Vsaka postaja ima križ in več klečečih ploščadi, vklesanih v strukturo halita. * [[Kupola]]: je na koncu glavne padajoče vhodne rampe. Od tu se obiskovalec spusti do reliefnih križnih komor, balkona in labirinta [[narteks]]a. * Tri ladje: med seboj so povezane z razpoko, ki simbolizira rojstvo in smrt Kristusa. Ogleda si lahko kopije ''[[Stvarjenje Adama]]'' in ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietá]]''. * Štirje veliki valjasti stebri predstavljajo štiri evangeliste. Katedrala ima električni generator in dostop za vozila v notranji prostor (samo za nujne primere). == Solni park == [[File:The Holy Family-Zipaquira.JPG|thumb| Skulptura Svete družine..]] Katedrala je znotraj večjega kompleksa, Parque de la Sal (Solni park)<ref>[http://www.catedraldesal.gov.co/ Catedral de Sal de Zipaquirá]</ref>, ki vključuje tudi muzej rudarstva, mineralogije, geologije in naravnih virov. Solni park pokriva površino 32 hektarjev. Obiskovalci si lahko ogledajo umetnine, upodobitve rudarskega procesa, geološke prikaze, izobraževalne razstave o okolju prijaznem rudarstvu in trajnostnem razvoju Glavna zanimivosti v parku so: * Sveta os, kvadrat z ročno izrezljanim križem iz halita (4,2 metra višine) * Solna kupola * Rudnik * Muzej slanice, kjer obiskovalec spozna, kako poteka proces pridobivanja soli iz halita. Ogledate si lahko tudi razstave geoloških študij, inženiringa in arhitekturnega procesa pri nastanku katedrale. * Rezervoar * Gozdovi * Solni avditorij. [[File:Water-Mirror-Zipaquira.JPG|thumb|Vodno "Ogledalo".]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Catedral de Sal}} * {{in lang|es}} [http://www.catedraldesal.gov.co/ Catedral de Sal de Zipaquirá], Official site of the Salt Cathedral * {{in lang|es}} [http://vimeo.com/hpmoon/zipaquira "Catedral de Sal": An art film by H. Paul Moon] * {{in lang|es}} [http://www.eltiempo.com/nacion/7maravillas/ARTICULO-WEB-NOTA_INTERIOR-3460065.html El Tiempo: Catedral de Sal de Zipaquirá: el milagro de los mineros en las entrañas de la tierra] {{Coord|5.01876|N|74.0093|W|source:kolossus-eswiki|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Kolumbiji]] [[Kategorija:Muzeji v Kolumbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1954]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1995]] frkk9j7kj1h3mojzfnfb0vxc3odzr4h 0 510393 6676089 6458341 2026-05-15T13:16:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676089 wikitext text/x-wiki Skozi zgodovino [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo. Vrhunec je represija dosegla v času [[Josif Stalin|Stalinovega]] vladanja, nato pa je leta 1953 upadla, vendar je še naprej obstajala v času »[[Nikita Hruščov|Hruščovega]] odmrzovanja«, ki ji je sledilo povečano preganjanje sovjetskih disidentov v času vladanja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]], in je prenehala obstajati šele pozno v času vladanja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]], ko je bila končana v skladu z njegovo politiko glasnosti in perestrojke.    == Izvor in zgodnje sovjetsko obdobje == Tajna policija je imela v [[Ruski imperij|carski Rusiji]] dolgo zgodovino. Ivan Grozni je izvajal politiko [[Opričnina|opričnine]], v zadnjem obdobju pa sta v ta namen obstajala [[Tretji oddelek Urada njegovega carskega veličanstva|Tretji oddelek]] in [[Ohrana]]. Na začetku sta [[Leninizem|leninistični]] pogled na razredni konflikt in posledična predstava o diktaturi proletariata dala teoretično osnovo zatiranja. Njegova pravna podlaga je bila formalizirana v 58. člen zakonika Ruske SFSR in podobnih členih za druge sovjetske republike. Včasih so potlačene imenovali sovražniki ljudstva. Državne kazni so vključevale javne usmrtitve po hitrem postopku, pošiljanje nedolžnih ljudi v koncentracijsko taborišče [[Gulag]], prisilno preselitev in odvzem državljanskih pravic. Represijo so izvajali zločinska organizacija [[ČEKA|Čeka]] in njeni nasledniki ter drugi državni organi. Obdobja okrepljene represije vključujejo [[rdeči teror]], [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]], [[Velika čistka|velike čistke]], doktorski zaplet in druge dogodke. Tajna policija je večkrat izvedla poboje ujetnikov. Represija je potekala v sovjetskih republikah in na ozemljih, ki jih je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] zasedla sovjetska vojska, vključno z [[Baltske države|baltskimi državami]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodno Evropo]].<ref>[[Anton Antonov-Ovseenko]] ''[[Lavrentiy Beria|Beria]]'' (Russian) Moscow, AST, 1999. [http://fictionbook.ru/author/antonov_ovseenko_anton/beriya/antonov_ovseenko_beriya.html Russian text online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071111101238/http://fictionbook.ru/author/antonov_ovseenko_anton/beriya/antonov_ovseenko_beriya.html |date=2007-11-11 }}{{Unreliable source?|date=January 2011}}</ref> Državna represija je povzročila incidente odpora, kot so [[Tambovski upor|upor v Tambovu]] (1920–1921), [[Kronštatski upor|upor v Kronštatu]] (1921) in [[Vorkutski upor|upor v Vorkuti]] (1953);  sovjetske oblasti so tak odpor zatrle s premočno vojaško silo. Med tambovskim uporom je Mihail Tuhačevski (glavni poveljnik Rdeče armade na tem območju) domnevno pooblastil boljševiške vojaške sile za uporabo kemičnega orožja proti vasem s civilnim prebivalstvom in uporniki (po pripovedih prič kemično orožje ni bilo nikoli uporabljeno).<ref>[http://nvo.ng.ru/history/2007-02-16/5_tuman.html Химико-политический туман] (Chemical Political Fog) by Alexander Shirokorad.</ref> Ugledne meščane vasi so pogosto vzeli za talce in jih usmrtili, če se odporniki niso predali.<ref>Courtois et al, 1999: {{page needed|date=January 2011}}</ref> == Rdeči teror == {{Glej tudi|Rdeči teror}} [[Slika:Ivan Vladimirov escort-of-prisoners.jpg|sličica|236x236_pik|Boljševiki pri spremstvu ujetnikov, slika Ivana Vladimirova.]] [[Rdeči teror]] v sovjetski Rusiji je bila kampanja množičnih aretacij in usmrtitev, ki jih je izvedla boljševiška vlada pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Rdeči teror je 2. septembra 1918 uradno razglasil [[Jakov Sverdlov]] in se je končal približno oktobra 1918. Vendar pa Sergej Melgunov ta izraz uporablja za represije za celotno obdobje [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]] od 1918 do 1922.<ref name="Melgunov">[[Sergei Melgunov|Serge Petrovich Melgunov]], ''Red Terror in Russia'', Hyperion Pr (1975), {{ISBN|0-88355-187-X}}</ref><ref name="Black">Courtois et al., 1999: {{page needed|date=January 2011}}</ref> Ocene za skupno število ljudi, usmrčenih v začetni fazi rdečega terorja, so vsaj 10.000, pri čemer so boljševiki med decembrom 1917 in februarjem 1922 pobili približno 28.000 ljudi na leto.{{sfn|Ryan|2012|pp=114,2}} Ocene za skupno število smrtnih žrtev v tem obdobju se gibljejo od 100.000 do 200.000. == Kolektivizacija == {{Glej tudi|Kolektivizacija v Sovjetski zvezi}} [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi]] je bila politika, ki se je izvajala med letoma 1928 in 1933, z namenom konsolidacije posamezne zemlje in delovne sile v [[Kolhoz|kolhoze]] (kolektivne kmetije). Sovjetski voditelji so bili prepričani, da bo zamenjava posameznih kmečkih kmetij s kolhozi takoj povečala oskrbo s hrano za mestno prebivalstvo, oskrbo s surovinami za predelovalno industrijo in kmetijski izvoz na splošno. Kolektivizacija je tako veljala za rešitev krize v kmetijski distribuciji (predvsem pri dobavi [[Žito|žita]]), ki se je razvila od leta 1927 in postajala vse bolj akutna, ko je Sovjetska zveza napredovala s svojim ambicioznim programom industrializacije.<ref>Davies, R.W., ''The Soviet Collective Farms, 1929–1930,'' Macmillan, London (1980), p. 1.</ref> Ker so se kmetje, z izjemo najrevnejšega dela, upirali kolektivizacijski politiki, se je sovjetska vlada zatekla k ostrim ukrepom, da bi kmete prisilila v kolektivizacijo. [[Josif Stalin]] je v pogovoru z [[Winston Churchill|Winstonom Churchill]] ocenil število "kulakov", ki so bili represivno obračunani zaradi upiranja sovjetski kolektivizaciji, na 10 milijonov, vključno s prisilno deportiranimi.<ref>Valentin Berezhkov, "Kak ya stal perevodchikom Stalina", Moscow, DEM, 1993, {{ISBN|5-85207-044-0}}. p. 317</ref><ref>Stanislav Kulchytsky, [http://www.zerkalo-nedeli.com/nn/show/420/36833/ "How many of us perished in Holodomor in 1933"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721011333/http://www.zerkalo-nedeli.com/nn/show/420/36833/|date=2006-07-21}}, ''[[Zerkalo Nedeli]]'', November 23–29, 2002.</ref> Nedavni zgodovinarji ocenjujejo število smrtnih žrtev v razponu od šest do 13 milijonov.<ref>{{navedi knjigo|author1=Constantin Iordachi|author2=Arnd Bauerkamper|title=The Collectivization of Agriculture in Communist Eastern Europe: Comparison and Entanglements|url=https://books.google.com/books?id=84Z2BgAAQBAJ&pg=PA9|year=2014|publisher=Central European University Press|page=9|isbn=9786155225635}}</ref> == Velika čistka == {{Glej tudi|Velika čistka}} [[Slika:The Soviet Union 1963 CPA 2824 stamp (Russian Civil War Hero Marshal of the Soviet Union Mikhail Tukhachevsky. Map of Eastern Front of Russian Civil War).jpg|sličica|250x250_pik|Mihail Tuhačevski je bil leta 1937 pri sojenju generalom Rdeče armade obsojen na smrt.]] [[Velika čistka]] je bila serija kampanj politične represije in preganjanja v Sovjetski zvezi, ki jih je organiziral Josif Stalin v letih 1936–1938.<ref name="Figes">Figes, 2007: pp. 227–315</ref><ref name="Social Catastrophe">Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe. By Robert Gellately. 2007. Knopf. 720 pages {{ISBN|1-4000-4005-1}}</ref>Dogodek je vključeval čistko članov iz[[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]], represijo nad kmeti, deportacije etničnih manjšin in preganjanje nepovezanih oseb, za katerega so bili značilni široki policijski nadzor, razširjeni sumi "saboterjev", zapori in poboji. Ocene števila smrtnih žrtev, povezanih z veliko čistko, segajo od uradne številke 681.692 na skoraj 1 milijon. == Izselitev prebivalstva == {{Glej tudi|Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi}} [[Izselitev prebivalstva v Sovjetski zvezi|Preseljevanje prebivalstva v Sovjetski zvezi]] se lahko razdeli v naslednje široke kategorije: deportacije »protisovjetskih« kategorij znotraj prebivalstva, ki so bile pogosto razvrščene kot »sovražniki delavcev«;  deportacije narodnosti; prenos delovne sile; in organizirane migracije v nasprotnih smereh, da bi zapolnili etnično očiščena ozemlja. V večini primerov so bili njihovi cilji premalo poseljena in oddaljena območja (glej [[Neprostovoljne naselitve v Sovjetski zvezi]]). Sovjetska vlada je kolektivno kaznovala cele narode in etnične skupine zaradi njihovega domnevnega sodelovanja s sovražnikom med drugo svetovno vojno. Vsaj devet različnih etnično-jezikovnih skupin, vključno z etničnimi Nemci, etničnimi Grki, etničnimi Poljaki, krimskimi Tatari, Balkarji, Čečeni in Kalmiki, je bilo deportiranih v oddaljena in neposeljena območja [[Sibirija|Sibirije]] in [[Kazahstan|Kazahstana]]. Deportirani so bili tudi Korejci in Romuni.<ref name="Conquest">Conquest, 1986: {{page needed|date=January 2011}}</ref> Za deportacijo na stotine tisoč ljudi so bile potrebne množične operacije NKVD. == Gulag == {{Glej tudi|Gulag}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|sličica|241x241_pik|Muzej Gulag v Moskvi je leta 2001 ustanovil zgodovinar Anton Antonov-Ovsejenko ]] Gulag je bila veja državne varnosti, ki je upravljala kazenski sistem taborišč za prisilno delo in z njimi povezanih taborišč za pridržanje ter tranzitnih taborišč in zaporov. Medtem ko so ta taborišča hranila kriminalce vseh vrst, je sistem koncentracijskega taborišča Gulag postal predvsem znan kot prostor za politične zapornike in kot mehanizem za brutalno zatiranje političnega nasprotovanja sovjetski državi.«<ref>{{navedi knjigo|author=Anne Applebaum|title=Gulag: A History|publisher=Doubleday|date=2003|isbn=978-0767900560|title-link=Gulag: A History}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2003/jun/07/featuresreviews.guardianreview19|author=Robert Service|title=The accountancy of pain|work=The Guardian|date=June 7, 2003}}</ref> Ruski pisatelj in nekdanji zapornik Aleksander Solženicin je v svoji seriji knjig Otočje Gulag obširno pisal o gulagu in njegovi zgodovini. == Represija na priključenih ozemljih == [[Slika:AntanasSniečkus7-11-1970Vlns.jpg|sličica|256x256_pik|[[Antanas Sniečkus]], vodja Komunistične partije Litve od leta 1940 do 1974, je nadzoroval množične deportacije Litovcev.]] V prvih letih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Sovjetska zveza priključila več ozemelj v vzhodni Evropi kot posledico [[Pakt Ribbentrop-Molotov|nemško-sovjetskega pakta]] in njegovega tajnega dodatnega protokola.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-37317/Latvia The Soviet occupation and incorporation] at [[Encyclopædia Britannica]]</ref> === Baltiške države === {{Glej tudi|Okupacija baltskih držav § Sovjetski teror}} V baltskih državah [[Estonija|Estoniji]], [[Latvija|Latviji]] in [[Litva|Litvi]] so represije in množične deportacije izvajali Sovjeti. Serovska navodila "O postopku za izvedbo deportacije protisovjetskih elementov iz Litve, Latvije in Estonije" so vsebovala podrobne postopke in protokole, ki jih je treba upoštevati pri deportaciji baltskih državljanov. Ustanovljena so bila tudi javna sodišča za kaznovanje "izdajalcev ljudstva": tistih, ki niso izpolnili "politične dolžnosti" glasovanja svojih držav v ZSSR. V prvem letu sovjetske okupacije, od junija 1940 do junija 1941, je število potrjenih pobojev, vpoklicanih ali deportiranih ocenjeno na najmanj 124.467: 59.732 v Estoniji, 34.250 v Latviji in 30.485 v Litvi.<ref>Dunsdorfs, Edgars. ''The Baltic Dilemma''. Speller & Sons, New York. 1975</ref> To je vključevalo 8 nekdanjih voditeljev držav in 38 ministrov iz Estonije, 3 nekdanje voditelje držav in 15 latvijskih ministrov ter takratnega predsednika, 5 predsednikov vlad in 24 drugih ministrov iz Litve.<ref>Küng, Andres. ''Communism and Crimes against Humanity in the Baltic States''. 1999 {{navedi splet|url=http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|title=Archived copy|access-date=2015-02-17|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20010301223347/http://www.rel.ee/eng/communism_crimes.htm|archive-date=2001-03-01}}</ref> === Poljska === {{See also|Sovjetske represije nad poljskimi državljani (1939–1946)}} === Romunija === {{Glej tudi|Sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine}} == Po Stalinovi smrti (1953 - 1991) == {{Glej tudi|Sovjetski disidenti|Politična zloraba psihiatrije v Sovjetski zvezi|Primeri politične zlorabe psihiatrije v Sovjetski zvezi}} Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] marca 1953 se je zatiranje nesoglasja dramatično zmanjšalo in je dobilo nove oblike. Notranji kritiki sistema so bili obsojeni zaradi protisovjetske agitacije, protisovjetskega obrekovanja ali kot "družbenih parazitov". Druge so označili za duševno bolne, ki so imeli počasno obliko [[Shizofrenija|shizofrenije]] in jih zaprli v "psihuške", torej duševne bolnišnice, ki so jih sovjetske oblasti uporabljale kot zapore.<ref name="Psyche">[http://hrw.org/reports/2002/china02/china0802-02.htm#P397_91143 The Soviet Case: Prelude to a Global Consensus on Psychiatry and Human Rights. Human Rights Watch. 2005]</ref> Številni pomembni disidenti, vključno z Aleksandrom Solženicinom, Vladimirjem Bukovskim in Andrejem Saharovim, so bili poslani v notranje ali zunanje izgnanstvo. == Smrtne žrtve == {{Glej tudi|Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je mogoče pripisati Josifu Stalinu, se zelo razlikujejo. Nekateri znanstveniki trdijo, da vodenje evidenc o usmrtitvah političnih zapornikov in etničnih manjšin ni niti zanesljivo niti popolno;<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/|title=SOVIET STUDIES|website=sovietinfo.tripod.com|access-date=2019-05-28|archive-date=2019-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524064933/http://sovietinfo.tripod.com/|url-status=dead}}</ref> drugi trdijo, da arhivsko gradivo vsebuje neizpodbitne podatke, ki so veliko boljši od virov, uporabljenih pred letom 1991, kot so izjave emigrantov in drugih obveščevalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings,1930-45|accessdate=2021-12-26|archive-date=2011-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20110717103830/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{navedi splet|url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|title=The Scale and Nature of Stalinist Repression|accessdate=2021-12-26|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026105305/http://sovietinfo.tripod.com/WCR-Comments_KEP_CNQ.pdf|url-status=dead}}</ref> Zgodovinarji, ki so delali po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so ocenili, da se število žrtev giblje od približno 3 milijonov<ref name=":2">{{navedi splet|url=http://www.etext.org/Politics/Staljin/Staljin/articles/AHR/AHR.html|title=Victims of the Soviet Penal System in the Pre-war Years:A First Approach on the Basis of Archival Evidence|archive-url=https://web.archive.org/web/20080611064213/http://www.etext.org/Politics/Staljin/Staljin/articles/AHR/AHR.html|archive-date=2008-06-11}}</ref> do skoraj 9 milijonov.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.nybooks.com/daily/2011/01/27/hitler-vs-stalin-who-was-worse/|title=Hitler vs. Stalin: Who Was Worse?|last=Snyder|first=Timothy|date=2011-01-27|website=The New York Review of Books|language=en|access-date=2019-05-28}}</ref> Nekateri znanstveniki še vedno trdijo, da bi lahko bilo število smrtnih žrtev na desetine milijonov.<ref>{{navedi knjigo|title=Red Holocaust.|last=Rosefielde|first=Steven|publisher=Routledge|year=2008|isbn=978-0-415-77757-5|pages=17}}</ref> == Spomini na žrtve == [[Slika:Memorial stone to victims of the red terror in Daugavpils.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Spominski kamen, posvečen v spomin žrtvam rdečega terorja]] [[Slika:State Museum of Gulag History (2017-12-12) - 59.jpg|sličica|248x248_pik|Zemljevid sovjetskih koncentracijskih taborišč v muzeju Gulag ]] Dan spomina na žrtve politične represije (День памяти жертв политических репрессий) uradno poteka v Rusiji od leta 1991, dne 30. oktobra. Zaznamujejo ga tudi druge nekdanje sovjetske republike z izjemo [[Ukrajina|Ukrajine]], ki ima svoj letni dan spomina na žrtve političnih represij sovjetskega režima, ki poteka vsako leto tretjo nedeljo v maju.<ref>[https://dmitrievaffair.wordpress.com/2017/10/30/restoring-the-names-29-october-2017/#more-1875 "Restoring the Names, Dmitriev Affair website, 30 October 2017].</ref> Člani društva Memorial so aktivno sodelovali pri tovrstnih spominskih srečanjih. Od leta 2007 Memorial organizira tudi celodnevno slovesnost "Obnovitev imen" na Solovetskem kamnu v Moskvi vsak 29. oktober. [[Zid žalosti]] v Moskvi, odprt oktobra 2017, je prvi ruski spomenik, ki je bil s predsedniškim odlokom naročen za ljudi, ubite med stalinističnimi represijama v Sovjetski zvezi.<ref>{{navedi novice|title=Путин открыл в Москве мемориал "Стена скорби"|trans-title=Putin Opened the Memorial "Wall of Grief" in Moscow|url=http://www.rbc.ru/society/30/10/2017/59f745af9a79472b6bbde1ef|website=[[РБК]]|date=30 October 2017|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Wall of Grief: Putin opens first Soviet victims memorial|website=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|date=30 October 2017}}</ref> == Glej tudi == * [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Politična represija|Sovjetska zveza]] gppzhen5ttz41pm7lxsbcjmiyysoeft 0 510635 6676127 6674061 2026-05-15T15:29:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676127 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade Islandije | body = <br />{{small|{{lang|is|Forsætisráðherra Íslands}}}} | image name = | image name1 = Flag of Iceland.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Kristrún Frostadóttir]] | incumbentsince = 21. december 2024 | member_of = Državni svet Islandije<br>Vlada Islandije | termlength = 4 leta | first = [[Jón Magnússon]] | named_for = | residence = [[Reykjavik]], [[Islandija]] | website = [https://www.stjornarradid.is/raduneyti/forsaetisraduneytid/ stjornarradid.is] | image = Kristrún Frostadóttir 2021.jpg | salary = 2.021.825 [[Islandska krona|kr]] mesečno | formation = 1. februar 1904 }}'''Predsednik vlade Islandije''' ({{Jezik-is|Forsætisráðherra Íslands}}) je vodja [[Islandija|islandske]] vlade. Predsednika vlade uradno imenuje [[Predsednik Islandije|predsednik države]] in izvaja izvršno oblast skupaj s [[kabinet Islandije|vlado]], ki je potrjena s strani parlamenta. == Ustavna podlaga == Predsednika vlade imenuje [[Predsednik Islandije|predsednik]] v skladu z [[Ustava Islandije|ustavo Islandije]] (II. razdelek 17. člena): : ''{{Jezik|is|Fundunum stjórnar sá ráðherra, er forseti lýðveldisins hefur kvatt til forsætis, og nefnist hann forsætisráðherra.}}'' <ref>[http://www.stjornarrad.is/stjornarskra/ Constitution of Iceland (Icelandic version)]</ref> : Seje [vlade] vodi minister, ki ga k temu pozove predsednik republike, ki imenuje predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.government.is/constitution/ |title=Constitution of Iceland (English version) |accessdate=2022-01-02 |archive-date=2017-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171122180852/http://www.government.is/constitution |url-status=dead }}</ref> == Sedež == Urad predsednika vlade se nahaja v Stjórnarráðiðu v [[Reykjavik|Reykjaviku]], kjer ima sedež tudi sekretariat in kjer potekajo seje vlade.<ref>{{Navedi splet|title=The Prime Minister's Office (PMO) in Iceland|url=http://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/about/|publisher=Prime Minister's Office|accessdate=28 October 2015}}</ref> Predsednik vlade ima poletno rezidenco Þingvallabær v [[Þingvellir|Þingvellirju]]. Na voljo ima tudi sprejemno hišo v Tjarnargati v Reykjaviku, ki je bila do leta 1943 premierska rezidenca.<ref>{{Navedi splet|title=Minister's Residence|url=http://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/ministers-residence/|publisher=Prime Minister's Office|accessdate=28 October 2015|archive-date=2016-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160530170457/https://eng.forsaetisraduneyti.is/ministry/ministers-residence/|url-status=dead}}</ref><gallery> Slika:Iceland-Reykjavik-Stjornarrad-1.jpg|Stjórnarráðið v [[Reykjavík|Reykjavíku]], kabinet predsednika vlade Slika:El Antiguo Parlamento Parque Nacional de " Thingvellir " Islandia (8621781601).jpg|Þingvallabær, poletna rezidenca predsednika vlade </gallery> == Seznam predsednikov vlade == # [[Hannes Hafstein]] 1904-1909 # [[Björn Jónsson]] 1909-1911 # [[Kristján Jónsson]] 1911-1912 # [[Hannes Hafstein]] 1912-1914 # [[Sigurður Eggerz]] 1914-1915 # [[Einar Arnórsson]] 1915-1917 === Kraljevina (1918–1944) === # [[Jón Magnússon]] 1917-1922 in 1924-1926 # [[Sigurður Eggerz]] 1922-1924 # [[Jón Þorláksson]] 1926-1927 # [[Tryggvi Þórhallsson]] 1927-1932 # [[Ásgeir Ásgeirsson]] 1932-1934 # [[Hermann Jónasson]] 1934-1942 # [[Ólafur Thors May]] 1942 # [[Björn Þórðarson]] 1942-1944 === Republika (1944– ) === # [[Ólafur Thors May]] 1944-1947 # [[Stefán Jóh. Stefánsson]] 1947-1949 # [[Steingrímur Steinþórsson]] 1950-1953 # [[Hermann Jónasson]] 1956-1958 # [[Emil Jónsson]] 1958-1959 # [[Ólafur Thors May]] 1949-1950, 1953-1956 in 1959-1963 # [[Bjarni Benediktsson]] 1963-1970 # [[Jóhann Hafstein]] 1970-1971 # [[Ólafur Jóhannesson]] 1971-1974 # [[Geir Hallgrímsson]] 1974-1978 # [[Ólafur Jóhannesson]] 1978-1979 # [[Benedikt Gröndal]] 1979-1980 # [[Gunnar Thoroddsen]] 1980-1983 # [[Þorsteinn Pálsson]] 1987-1988 # [[Steingrímur Hermannsson]] 1983–1987 in 1988–1991 # [[Davíð Oddsson]] 1991–2004 # [[Halldór Ásgrímsson]] 2004–2006 # [[Geir H. Haarde]] 2006–2009 # [[Jóhanna Sigurðardóttir]] 2009–2013 # [[Sigmundur Davíð Gunnlaugsso]]<nowiki/>n 2013–2016 # [[Sigurður Ingi Jóhannsson]] 2016–2017 # [[Bjarni Benediktsson]] 2017 # [[Katrín Jakobsdóttir]] 2017–2024 # [[Bjarni Benediktsson]] 2024 # [[Kristrún Frostadóttir]] 2024– == Glej tudi == * [[Seznam vladarjev Islandije]] * [[kabinet Islandije|Vlada Islandije]] * [[Predsednik Islandije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://eng.forsaetisraduneyti.is/ Urad islandskega predsednika vlade] * [https://www.government.is/ministries/prime-ministers-office/former-prime-ministers/ Seznam nekdanjih predsednikov vlade na strani islandske vlade] [[Kategorija:Predsedniki vlade Islandije| ]] 3r44dm6xauys3u17opl8kg56rac6uj2 0 515318 6676215 6574313 2026-05-15T20:04:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676215 wikitext text/x-wiki {{about|ukrajinski revoluciji leta 2014}} {{Infobox Civil Conflict | title = Revolucija dostojanstva<br />Majdanska revolucija | partof = [[Evromajdan|Evromajdana]] | image = SState flag of Ukraine carried by a protester to the heart of developing clashes in Kyiv, Ukraine. Events of February 18, 2014.jpg | caption = Protestniki, ki se borijo proti vladnim silam na Majdanu nezaležnosti (Trgu neodvisnosti) v Kijevu 18. februarja 2014. | date = 18.–23. februar 2014<ref name="18088560voxUkraine"/><ref name="18010123Ukraineprofile"/> (5 dni) | place = večinoma [[Kijev]], Ukrajina | coordinates = {{coord|50|27|0|N|30|31|27|E|type:landmark_region:UA}} | status = | goals = * odstranitev [[Predsednik Ukrajine|predsednika]] [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] * obnova sprememb [[Ustava Ukrajine|ustave Ukrajine]] iz leta 2004 | methods = * protesti, nemiri, [[državljanska nepokorščina]], upor | result = zmaga Evromajdana/opozicije {{Collapsible list|title=Popolni rezultati|bullets=yes | strmoglavljenje predsednika Janukoviča; Janukovič postane begunec in pobegne v Rusijo | obnova sprememb ustave Ukrajine iz leta 2004 | izpustitev [[Julija Timošenko|Julije Timošenko]] iz zapora | razrešitev ministrov druge Azarovove vlade<ref name=BBCRLLout>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26312008 |title=Ukraine: Speaker Oleksandr Turchynov named interim president |work=[[BBC News]] |date=23 February 2014}}</ref> | 50 oseb, vključno z najvišjimi uradniki, je obtoženih organizacije uboja protestnikov<ref>{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/makhnitsky-some-50-people-to-be-charged-with-organizing-killings-of-ukrainians-337522.html |title=Makhnitsky: Some 50 people to be charged with organizing killings of Ukrainians |work=Kyiv Post |date=24 February 2014 |access-date=24 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301190722/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/makhnitsky-some-50-people-to-be-charged-with-organizing-killings-of-ukrainians-337522.html |archive-date=1 March 2014 |url-status=live }}</ref> | razpustitev posebne enote Berkut | [[Proruski nemiri v Ukrajini leta 2014|Množični protesti na vzhodu in jugu Ukrajine proti vladi v Kijevu]] | uničevanje sovjetskih spomenikov po vsej državi<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26306737 |title=Ukraine crisis: Lenin statues toppled in protest |work=BBC News |date=22 February 2014 |access-date=19 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140602085437/http://www.bbc.com/news/world-europe-26306737 |archive-date=2 June 2014 |url-status=live }}</ref> | začetek [[Proruski nemiri v Ukrajini leta 2014|proruskih nemirov]], [[Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini (2014)|rusko vojaško posredovanje]], [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitev Krima]] Rusiji in [[Donbaška vojna|vojna v Donbasu]] }} | side1 = [[Evromajdan|Evromajdanski]] protestniki | side1a = <!---*[[File:Геральдичний знак - емблема МВС України.svg|18px]] [[Ministry of Internal Affairs (Ukraine)|Ministry of Internal Affairs]] transitioned to [[Euromaidan]] protesters side<ref>{{navedi novice|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/22/7015663/|title=МВС переходить на сторону народу|trans-title=MIA transitions to people side|newspaper=Ukrayinska Pravda|date=22 February 2014|archive-date=22 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222165534/http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/22/7015663/|access-date=22 February 2014}}</ref>--> <!--*[[Armed Forces of Ukraine]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/22/7015769/|title=Армія залишається вірною народу України – заява|trans-title=The Army remains committed to the people of Ukraine – statement|newspaper=[[Ukrayinska Pravda]]|date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222165237/http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/22/7015769/|archive-date=22 February 2014|url-status=live|access-date=22 February 2014}}</ref> -->| side2 = {{flagicon|Ukrajina}} [[Druga Azarova vlada|Ukrajinska vlada]] *[[File:Геральдичний знак - емблема МВС України.svg|18px]] [[Ministrstvo za notranje zadeve (Ukrajina)|Ministrstvo za notranje zadeve]] **[[File:Berkut emblem.png|14px]] [[Berkut (Ukrajina)|Enota za obladovanje izgredov Berkut]] ***Posebna četa Berkuta **Posebne enote Tiger **[[File:Емблема внутрішніх військ МВС України.svg|18px]] [[Notranje enote Ukrajine]] *[[File:Emblem of the Security Service of Ukraine.png|18px]] [[Varnostna služba Ukrajine]] **[[FIle:Alpha SBU emblem.png|14px]] SBU Alpha Group<ref>{{navedi novice|url=http://zn.ua/UKRAINE/k-segodnyashnemu-rasstrelu-mitinguyuschih-mozhet-imet-otnoshenie-podrazdelenie-alfa-sbu-139280_.html |script-title=ru:К сегодняшнему расстрелу митингующих может иметь отношение подразделение 'Альфа' СБУ |trans-title=By now in massacre of protesters may have relation unit "Alpha" SBU |work=[[Zerkalo Nedeli]] |language=ru |access-date=20 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140220223433/http://zn.ua/UKRAINE/k-segodnyashnemu-rasstrelu-mitinguyuschih-mozhet-imet-otnoshenie-podrazdelenie-alfa-sbu-139280_.html |archive-date=20 February 2014 |url-status=live }}</ref> * [[Tituški]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/euromaidan-ralles-in-ukraine-jan-20-updates-335302.html|title=EuroMaidan ralles in Ukraine (20 Jan updates)|newspaper=Kyiv Post|date=21 January 2014}}</ref> * Ukrajinska fronta '''Ki jih je podpirala:'''<br />{{flag|Rusija}} (domnevno) | leadfigures1 = {{plainlist| *[[Arsenij Jacenjuk]] *[[Vitalij Kličko]] *[[Oleg Tjagnibok]] *[[Petro Porošenko]] *[[Jurij Lucenko]] *[[Oleksander Turčinov]] *[[Julija Timošenko]] *[[Andrij Parubij]] *[[Andrij Sadovij]] *[[Arsen Avakov (politik)|Arsen Avakov]] *[[Dmitro Jaroš]] *[[Ruslana]]}} | leadfigures2 = {{plainlist| *[[Viktor Janukovič]] *[[Sergij Arbuzov]] *[[Vitalij Zaharčenko]] *[[Oleksander Jefremov]] *[[Andrij Kljujev]] *[[Genadij Kernes]] *[[Mihajlo Dobkin]] *[[Viktor Pšonka]] *[[Olena Lukaš]] *[[Jurij Bojko]] *[[Leonid Kožara]] *[[Dmitro Tabačnik]]}} | leadfigures3 = | howmany1 = '''Kijev''':{{plainlist| *400.000–800.000 protestnikov<ref name=atlantic800k>{{navedi novice|last=Whitmore|first=Brian|title=Putin's Growing Threat Next Door|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/12/putins-growing-threat-next-door/282103/|newspaper=The Atlantic|date=6 December 2013}}</ref> *12.000 pripadnikov "stotnij"<ref>{{navedi novice|url= http://www.kyivpost.com/content/ukraine/euromaidan-rallies-in-ukraine-monday-dec16-live-updates-333739.html|title=EuroMaidan rallies in Ukraine – Dec. 16|newspaper=Kyiv Post| date=15 December 2013|access-date=15 December 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://euromaidanpr.wordpress.com/2014/02/08/the-council-of-maidan-self-defense-organizes-united-revolutionary-army-throughout-ukraine/ |title=The Council of Maidan Self-Defense Organizes 'United Revolutionary Army' throughout Ukraine |work=Euromaidan PR |date=8 February 2014 |access-date=3 March 2014}}</ref>}} '''Po vsej Ukrajini:'''{{plainlist| *50.000 (Lvov)<ref name=lvivdec1>{{navedi novice|script-title=uk:Євромайдан Львів встановив кількісний рекорд |url=http://lvivexpres.com/news/2013/12/01/55102-yevromaydan-lviv-vstanovyv-kilkisnyy-rekord |newspaper=Lviv Expres |date=1 December 2013 |access-date=1 December 2013 |language=uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203011742/http://lvivexpres.com/news/2013/12/01/55102-yevromaydan-lviv-vstanovyv-kilkisnyy-rekord |archive-date=3 December 2013 }}</ref> *20.000 (Čerkasi)<ref name=23janKP>{{navedi novice|title=EuroMaidan rallies in Ukraine (Jan. 23 live updates)|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/euromaidan-rallies-in-ukraine-jan-23-live-updates-335389.html|newspaper=[[Kyiv Post]]|date=23 January 2014|access-date=24 January 2014}}</ref> *10.000+ (Ternopil)<ref>{{navedi splet|url=http://zz.te.ua/ternopilskyj-evromajdan-zibrav-bilshe-10-tysyach-lyudej/| script-title=uk:Тернопільський Євромайдан зібрав більше 10 тисяч людей|trans-title=Ternopil Eeuromaydan brought together more than 10 thousand people|publisher=TE|place=UA|date=8 December 2013|access-date=15 December 2013|language=uk}}</ref> *druga mesta}} | howmany2 = '''Organi kazenskega pregona v Kijevu:''' {{plainlist| *4.000 pripadnikov Berkuta *1.000 notranjih policistov *3.000–4.000 ''[[tituški|tituškov]]''<ref>{{navedi novice|url=http://www.unian.net/politics/875021-v-mariinskom-parke-sobralos-okolo-3-4-tyisyach-titushek-nardep.html|script-title=uk:Мариинском парке собралось около 3–4 тысяч 'титушек' – нардеп|trans-title=Mariinskyi park were about 3–4 thousand "titushek" – People's Deputy|newspaper=[[Ukrainian Independent Information Agency|UNIAN]]|date=22 January 2014 |access-date=23 January 2014|language=uk}}</ref> }} '''Provladne in anti EU demonstracije:''' {{plainlist| *20.000–60.000 (Kijev) *40.000 (Harkov)<ref name=kharkiv40k>{{navedi novice|script-title=ru:В Харькове провели масштабный провластный митинг|url=http://www.bbc.co.uk/ukrainian/rolling_news_russian/2013/11/131130_ru_n_kharkiv_meeting.shtml|newspaper=BBC|date=30 November 2013|access-date=30 November 2013|language=ru}}</ref> *15.000 (Doneck)<ref name=donetsk15k>{{navedi splet|url=http://gazeta.ua/ru/articles/life/_na-provlastnyj-miting-v-donecke-privezli-neskolko-desyatkov-avtobusov-neravnodus/529911 |title=На провластный митинг в Донецке привезли несколько десятков автобусов 'неравнодушных'|publisher=Gazeta.ua|date=23 July 2013|access-date=4 December 2013}}</ref> *10.000 (Simferopol)<ref>{{navedi splet|url=http://crimea.ukraineinfo.net/main/nasha-zadacha-otstaivat--nacional-nye-interesy-stroit--evropu-v-krymu-i-v-ukraine-pavel-burlakov./ |script-title=uk:Наша задача: отстаивать национальные интересы, строить Европу в Крыму и в Украине – Павел Бурлаков |trans-title=Our task: to defend national interests, to build Europe in the Crimea and in Ukraine – Paul Boatmen |work=Новости Крыма [Crimean News] |publisher=UkraineInfo |date=4 December 2013 |access-date=4 December 2013 |language=uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131207055102/http://crimea.ukraineinfo.net/main/nasha-zadacha-otstaivat--nacional-nye-interesy-stroit--evropu-v-krymu-i-v-ukraine-pavel-burlakov./ |archive-date=7 December 2013 }}</ref> *2.500 proruskih demonstrantov (Sevastopol)<ref>{{navedi splet|url=http://tsn.ua/politika/yevromaydani-v-ukrayini-zaporizhzhya-vrazhalo-kilkistyu-a-v-odesi-pam-yatnik-dyuku-odyagli-u-prapor-yes-321788.html |script-title=uk:ЄвромадаЇ в Україні: Запоріжжя вражало кількістю, а в Одесі пам'ятник Дюку 'одягли' у прапор ЄС|trans-title=YevromadaYi in Ukraine Zaporozhye striking number, and in Odessa Monument to Duke "dressed" in the EU flag|publisher=TSN|place=UA|date=24 November 2013|access-date=15 December 2013|language=uk}}</ref>}} | casualties_label = | casualties1 = {{plainlist| *Smrti: 108 (januar–februar)<ref name="OHCHR"/> *Ranjeni: 1100+<ref name=OFFICIAL18>{{navedi splet|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/20/7015026/ |script-title=uk:МОЗ: З початку сутичок померло 28 людей |work=Ukrayinska Pravda |language=uk |access-date=20 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/20/7015026/ |archive-date=1 December 2008 |url-status=live }}</ref><ref name=kplivenight/> *Aretirani: 77<ref>{{navedi novice|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/19/7014873/ |title=В полоні МВС: затримано 77 активістів, в'язниця загрожує 40 з них |work=Ukrayinska Pravda |access-date=20 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140220235427/http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/19/7014873/ |archive-date=20 February 2014 |url-status=live }}</ref>}} | casualties2 = {{plainlist| *Smrti: 13<ref name="OHCHR"/> *Ranjeni: 272<ref name=kplivenight/> *Zajeti: 67<ref name=hostage>{{navedi novice|url=http://articles.chicagotribune.com/2014-02-21/news/chi-ukraine-protest-20140220_1_president-viktor-yanukovich-ukraine-talks |title=Police held hostage by protesters in Kiev: interior ministry |newspaper=[[Chicago Tribune]] |date=19 February 2014 |access-date=23 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140223011221/http://articles.chicagotribune.com/2014-02-21/news/chi-ukraine-protest-20140220_1_president-viktor-yanukovich-ukraine-talks |archive-date=23 February 2014 |url-status=live }}</ref>}} | casualties3 = {{plainlist| *Skupno število mrtvih: 121<ref name="OHCHR"/> *Skupno število poškodovanih: 1.811<br />Številke [[Ministrstvo za zdravstvo (Ukrajina)|ministrstva za zdravstvo]] (16. april 2014 @6:00 [[Kijevski čas|LST]])<ref name="HEALTHOFFICIALf20">{{navedi novice |url=http://www.moz.gov.ua/ua/portal/pre_20140416_c.html |title=Information about the victims of clashes in the center of Kyiv |publisher=Ministry of Healthcare |access-date=16 April 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140417122102/http://www.moz.gov.ua/ua/portal/pre_20140416_c.html |archive-date=17 April 2014 }}</ref>}} }} <!-- *** END OF INFOBOXES, START OF ARTICLE *** --> '''Revolucija dostojanstva''' ({{lang-uk|Революція гідності|translit=Revoljucija gidnosti}}), znana tudi kot '''majdanska revolucija''',<ref name="18010123Ukraineprofile">[https://www.bbc.com/news/world-europe-18010123 Ukraine profile - Timeline], [[BBC News]]</ref> je potekala v [[Ukrajina|Ukrajini]] februarja 2014<ref name="18010123Ukraineprofile" /><ref name="18088560voxUkraine">[https://www.vox.com/2014/9/3/18088560/ukraine-everything-you-need-to-know Everything you need to know about the Ukraine crisis], [[Vox (website)|Vox]] (3 September 2014) [https://abcnews.go.com/Politics/ukraines-2014-revolution-trumps-push-ukrainian-probe-biden/story?id=65811633 Ukraine's 2014 revolution to Trump's push for a Ukrainian probe of Biden: A timeline], [[ABC News]] (1 October 2019) [https://www.economist.com/briefing/2014/02/27/the-february-revolution The February revolution], [[The Economist]] (27 February 2014) [https://edition.cnn.com/2015/02/10/europe/ukraine-war-how-we-got-here/index.html Ukraine: Everything you need to know about how we got here], [[CNN]] (3 February 2017)</ref> ob koncu protestov [[Evromajdan]],<ref name="18088560voxUkraine" /> ko so smrtonosni spopadi med protestniki in varnostnimi silami v ukrajinski prestolnici [[Kijev]] dosegli vrhunec z odstavitvijo izvoljenega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] in s strmoglavljenjem [[Druga Azarovova vlada|ukrajinske vlade]].<ref name="18088560voxUkraine" /><ref name="18010123Ukraineprofile" /> Novembra 2013 je izbruhnil val obsežnih protestov (t. i. Evromajdan) kot odziv na nenadno odločitev predsednika Janukoviča, da ne bo podpisal [[Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino|sporazuma o političnem združevanju in prosti trgovini]] z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) ter se bo raje odločil za tesnejše vezi z [[Rusija|Rusijo]] in [[Evrazijska ekonomska unija|Evrazijsko ekonomsko unijo]]. Februarja istega leta je [[vrhovna rada]] (ukrajinski parlament) z veliko večino potrdila dokončno sklenitev sporazuma z EU.<ref>{{navedi novice|title=Parliament passes statement on Ukraine's aspirations for European integration|url=https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/parliament-passes-statement-on-ukraines-aspirations-for-european-integration-320792.html|work=[[Kyiv Post]]|date=22 February 2013|quote=A total of 315 of the 349 MPs registered in the sitting hall supported the document on Friday. The draft document reads that the Verkhovna Rada "within its powers, will ensure that the recommendations concerning the signing of the Association Agreement between Ukraine and the EU, which are stipulated in the resolutions of the European Parliament and the conclusions of the Council of the EU approved on December 10, 2012, at a meeting of the EU foreign ministers, will be fulfilled."}}</ref> Rusija je pritiskala na Ukrajino, naj ga zavrne.<ref>{{navedi knjigo|editor1-last=Dinan|editor1-first=Desmond|editor2-last=Nugent|editor2-first=Neil|title=The European Union in Crisis|publisher=Palgrave Macmillan|pages=3, 274}}</ref> Protesti so se nadaljevali več mesecev, njihov obseg pa se je širil, saj so pozivali k odstopu Janukoviča in vlade Azarova.<ref name="Reuters121213">[https://www.reuters.com/article/us-ukraine-idUSBRE9BA04420131212 Kiev protesters gather, EU and Putin joust], [[Reuters]] (12 December 2013)</ref> Protestniki so nasprotovali po njihovem mnenju razširjeni vladni korupciji in zlorabi oblasti, vplivu oligarhov, policijski brutalnosti in kršenju človekovih pravic v Ukrajini.<ref name="Euromaidan Analyses">{{navedi knjigo|editor1-last=Marples|editor1-first=David|editor2-last=Mills|editor2-first=Frederick|title=Ukraine's Euromaidan: Analyses of a Civil Revolution|date=2015|publisher=[[Ibidem Press]]|pages=9–14}}</ref><ref name="RFEKT25114">[http://www.rferl.org/content/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html Yanukovych Offers Opposition Leaders Key Posts], [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] (25 January 2014)</ref> Represivni zakoni proti protestom so še povečali jezo.<ref name="Euromaidan Analyses" /> Na [[Majdan nezaležnosti|Trgu neodvisnosti]] v središču Kijeva je med »majdansko vstajo« nastal velik zabarikadiran protestni tabor. Januarja in februarja 2014 je v spopadih med protestniki in specialno policijo [[Berkut (Ukrajina)|Berkut]] v Kijevu umrlo 108 protestnikov in 13 policistov,<ref name="OHCHR">{{navedi splet|title=Accountability for killings in Ukraine from January 2014 to May 2016|url=https://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/OHCHRThematicReportUkraineJan2014-May2016_EN.pdf|publisher=[[Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights]]|pages=9, 21–25}}</ref> številni drugi pa so bili ranjeni. Prvi protestniki so bili ubiti v hudih spopadih s policijo na Ulici Mihajla Gruševskega med 19. in 22. januarjem. Protestniki so nato zasedli vladne stavbe po vsej državi. Najhujši spopadi so potekali od 18. do 20. februarja, ko je v Ukrajini prišlo do najhujšega nasilja od ponovne osamosvojitve.<ref>{{navedi novice|title=Europe's new battlefield|url=https://www.economist.com/briefing/2014/02/20/europes-new-battlefield|newspaper=[[The Economist]]|date=22 February 2014|quote=It is the worst violence Ukraine has known in its 22 years as an independent country}}</ref> Na tisoče protestnikov se je pod vodstvom aktivistov s ščiti in čeladami podalo proti parlamentu, policijski ostrostrelci pa so jih obstreljevali.<ref name="OHCHR" /> 21. februarja je bil podpisan sporazum med predsednikom Janukovičem in voditelji parlamentarne opozicije, ki je zahteval oblikovanje začasne vlade enotnosti, ustavne reforme in predčasne volitve.<ref name="sds24">{{navedi novice|title=Yanukovich impeached|language=en|work=Al Jazeera|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/2/22/ukraine-president-yanukovich-impeached|access-date=2022-03-01}}</ref> Naslednji dan se je policija umaknila iz središča Kijeva, ki so ga dejansko nadzorovali protestniki. Janukovič je pobegnil iz mesta in nato iz države.<ref>{{Cite magazine|last=Frizell|first=Sam|date=2014-02-22|title=Ukraine Protestors Seize Kiev As President Flees|url=https://world.time.com/2014/02/22/ukraines-president-flees-protestors-capture-kiev/|magazine=Time|language=en-US|issn=0040-781X|access-date=2022-03-01|archive-date=2024-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240409062012/https://world.time.com/2014/02/22/ukraines-president-flees-protestors-capture-kiev/|url-status=dead}}</ref> Tega dne je ukrajinski parlament s 328 glasovi za in 0 proti (od 450 poslancev) izglasoval odstavitev Janukoviča s položaja.<ref>{{navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/euromaidan-rallies-in-ukraine-feb-21-live-updates-337287.html|title=Parliament votes 328-0 to impeach Yanukovych on Feb. 22; sets May 25 for new election; Tymoshenko free|date=22 February 2014|access-date=18 July 2019|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26304842|title=Ukraine MPs vote to oust president|date=22 February 2014|access-date=24 March 2019|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/ukraines-yanukovych-missing-as-protesters-take-control-of-presidential-residence-in-kiev/2014/02/22/802f7c6c-9bd2-11e3-ad71-e03637a299c0_story.html|title=Ukraine's parliament votes to oust president; former prime minister is freed from prison|newspaper=The Washington Post}}</ref><ref name="sds24" /> Janukovič je dejal, da je bilo glasovanje nezakonito in morda izsiljeno, ter zaprosil Rusijo za pomoč.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/24/world/europe/viktor-yanukovych-russia-ukraine-treason.html|title=Ukraine's Ex-President Is Convicted of Treason|last=Kramer|first=Andrew E.|date=24 January 2019|work=The New York Times|access-date=24 March 2019|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Rusija je menila, da je bilo strmoglavljenje Janukoviča nezakonit [[državni udar]], in ni priznala začasne vlade. V vzhodni in južni Ukrajini, kjer je Janukovič na predsedniških volitvah leta 2010 prejel veliko podporo, so potekali [[Proruski nemiri v Ukrajini leta 2014|obsežni protesti]] za in proti revoluciji. Ti protesti so se stopnjevali, kar je privedlo do [[Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini (2014-danes)|ruskega vojaškega posredovanja]],<ref>{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/russian-troops-over-ukraines-crimea-region-200052097.html|title=Russian troops take over Ukraine's Crimea region|last=Sullivan|first=Tim|date=1 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301234859/http://news.yahoo.com/russian-troops-over-ukraines-crimea-region-200052097.html|archive-date=1 March 2014|url-status=live|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2014/03/16/world/europe/russia-vetoes-un-resolution-on-crimea.html|title=Russia Vetoes U.N. Resolution on Crimea|author=Somini Sengupta|date=15 March 2014|access-date=12 March 2015|work=The New York Times}}</ref> [[Priključitev Krima Ruski federaciji|priključitve Krima Rusiji]] ter ustanovitve samooklicanih separatističnih držav [[Doneška ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]]. To je sprožilo [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]]. [[Prva Jacenjukova vlada|Začasna vlada]], ki jo je vodil [[Arsenij Jacenjuk]], je podpisala pridružitveni sporazum z EU in razpustila Berkut. Na predsedniških volitvah leta 2014 je zmagal [[Petro Porošenko]] (54,7 % glasov v prvem krogu). Nova vlada je obnovila spremembe ukrajinske ustave iz leta 2004, ki so bile leta 2010 sporno razveljavljene kot neustavne,<ref name="telegraph10656312">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10656312/Ukraine-revolution-live.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10656312/Ukraine-revolution-live.html|archive-date=11 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Ukraine revolution: live – Ukraine's president has disappeared as world awakes to the aftermath of a revolution|author=Damien McElroy|date=23 February 2014|work=The Daily Telegraph}}{{cbignore}}</ref> in začela obsežno čistko javnih uslužbencev, povezanih s strmoglavljenim režimom.<ref>{{Cite journal|last=Zabyelina|first=Yuliya|date=2017|title=Lustration Beyond Decommunization: Responding to the Crimes of the Powerful in Post-Euromaidan Ukraine|journal=State Crime Journal|volume=6|issue=1|pages=55–78|doi=10.13169/statecrime.6.1.0055|issn=2046-6056|jstor=10.13169/statecrime.6.1.0055}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-purge-idUSKCN0HZ1NU20141010|title=Ukraine to launch 'full clean-out' of corrupt officials|date=10 October 2014|work=Reuters|access-date=21 May 2019|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://imrussia.org/en/law/2228-risks-of-delayed-lustrations|title=Risks of Delayed Lustrations|last=Mishina|first=Ekaterina|date=14 April 2015|website=Institute of Modern Russia|language=en-us|access-date=21 May 2019|archive-date=2019-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190804171147/https://imrussia.org/en/law/2228-risks-of-delayed-lustrations|url-status=dead}}</ref> V državi je potekala tudi vsesplošna [[dekomunizacija v Ukrajini|dekomunizacija]]. == Začetek == {{Main|Evromajdan}} {{razširi}} Zaporedne ukrajinske vlade v 2000-ih letih so si prizadevale za tesnejše odnose z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU).<ref name="EUEA2015">{{navedi splet|url=http://www.eeas.europa.eu/statements/docs/2014/140612_01_en.pdf|title=Frequently asked questions about Ukraine, the EU's Eastern Partnership and the EU-Ukraine Association Agreement|date=24 April 2015|publisher=European Union External Action|access-date=6 May 2015}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://money.cnn.com/2014/03/12/news/economy/ukraine-europe-soros/|title=Soros: Ukraine needs EU Marshall Plan|last=Thompson|first=Mark|date=12 March 2014|access-date=24 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140316224454/https://money.cnn.com/2014/03/12/news/economy/ukraine-europe-soros/|archive-date=16 March 2014|url-status=live|department=[[CNN Money]]}}</ref> Vlada [[Predsednik Ukrajine|predsednika]] [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] se je od leta 2012 pogajala o [[Pridružitveni sporazum med Ukrajino in Evropsko unijo|pridružitvenem sporazumu]] z Evropsko unijo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/bw/articles/2014-02-27/the-new-great-game-why-ukraine-matters-to-so-many-other-nations|title=The New Great Game: Why Ukraine Matters to So Many Other Nations|last1=Coy|first1=Peter|date=27 February 2014|work=[[Bloomberg BusinessWeek]]|access-date=23 March 2014|last2=Matlack|first2=Carol|last3=Meyer|first3=Henry}}</ref> Takšen celovit trgovinski sporazum z EU bi vplival na trgovinske sporazume Ukrajine z Rusijo, ki je bila takrat največja trgovinska partnerica Ukrajine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldstopexports.com/ukraines-top-15-import-partners/|title=Ukraine's Top Trading Partners|last=Workman|first=Daniel|date=24 April 2019|website=World's Top Exports|language=en-US|access-date=3 July 2019}}</ref> Janukovič je menil, da je zaplete mogoče odpraviti, in dejal, da namerava skleniti sporazum,<ref>{{navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/article/content/eu-ukraine-relations/eu-to-ukraine-reforms-necessary-for-trade-pact-320910.html|title=EU to Ukraine: Reforms necessary for trade pact - Feb. 25, 2013|date=25 February 2013|website=KyivPost|access-date=17 November 2019}}</ref> vendar ga je še naprej odlašal.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bostonglobe.com/news/world/2013/12/15/suspends-trade-deal-talks-with-ukraine/gzOIK9J1kFp2wMKw0IblVI/story.html|title=EU suspends trade deal talks with Ukraine|last=Kramer|first=Andrew|date=15 December 2013|newspaper=[[The Boston Globe]]|access-date=27 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328062255/http://www.bostonglobe.com/news/world/2013/12/15/suspends-trade-deal-talks-with-ukraine/gzOIK9J1kFp2wMKw0IblVI/story.html|archive-date=28 March 2014|url-status=live}}</ref> To je bilo razumljeno kot poskus odstopa od podpisa sporazuma, kar je povzročilo val protestov, ki so postali znani kot gibanje »[[Evromajdan]]«.<ref name="Ukraine crisis timeline BBC">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275|title=Ukraine crisis: Timeline|date=13 November 2014|work=BBC News}}</ref> Protesti so izbruhnili novembra 2013, ko Janukovič na srečanju [[Vzhodno partnerstvo|vzhodnega partnerstva]] v [[Vilna|Vilni]] v [[Litva|Litvi]] ni hotel podpisati pridružitvenega sporazuma z EU in se je raje odločil za tesnejše vezi z Rusijo. [[Predsednik vlade Ukrajine|Predsednik vlade]] [[Mikola Azarov]] je zaprosil za 20 milijard evrov posojil in pomoči.<ref name="cnbc.com">{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/id/101265041|archive-url=https://web.archive.org/web/20131215212348/https://www.cnbc.com/id/101265041|archive-date=15 December 2013|title=EU talking to IMF, World Bank, others about Ukraine assistance|publisher=Cnbc.com|date=11 December 2013|access-date=12 March 2014}}</ref> EU je bila pripravljena ponuditi 610 milijonov evrov posojil,<ref name="https://www.cnbc.com/id/101277705">{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/id/101277705|title=Ukraine leader seeks cash at Kremlin to fend off crisis|publisher=Cnbc.com|date=17 December 2013|access-date=12 March 2014}}</ref> Rusija pa 15 milijard dolarjev<ref name="https://www.cnbc.com/id/101277705" /> in nižje cene plina.<ref name="https://www.cnbc.com/id/101277705" /> Poleg tega je EU zahtevala velike spremembe ukrajinskih predpisov in zakonov, Rusija pa ne.<ref name="cnbc.com" /> Rusija je izvajala tudi gospodarski pritisk na Ukrajino in začela propagandno kampanjo proti sporazumu z EU.<ref>[http://www.aljazeera.com/indepth/opinion/2014/03/russia-shifting-role-ukraine-cris-2014325125230982.html Russia's shifting role in Ukraine crisis], aljazeera, 2 March 2014</ref> Janukovič je bil na zahodu Ukrajine zelo nepriljubljen, vendar je imel nekaj podpore na vzhodu, kjer je njegova materinščina ruščina veliko bolj razširjena, in na jugu. Sprva so bili shodi mirni, januarja 2014 pa so postali nasilni, potem ko je parlament, v katerem so prevladovali Janukovičevi privrženci, sprejel zakone za zatrtje protestov. Evropska unija in Združene države Amerike so Janukoviča pozvale, naj se pogaja o mirnem koncu konflikta, in napovedale, da bodo uvedle sankcije proti vladnim uradnikom, če bo ugotovljeno, da so odgovorni za nasilje.<ref>{{navedi novice|url=http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_NEWS_GUIDE?SITE=AP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221000303/http://hosted.ap.org/dynamic/stories/E/EU_UKRAINE_NEWS_GUIDE?SITE=AP&SECTION=HOME&TEMPLATE=DEFAULT|title=Roots and Consequence's of Ukraine's Violence|author=Vladmir Isachenkov and Maria Danilova|agency=Associated Press|date=20 February 2014|access-date=20 February 2014|archive-date=21 February 2014|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_01-12-2013_35.JPG|sličica|280x280_pik|Protestniki proevropskega Evromajdana v Kijevu, december 2013.]] Pred februarsko revolucijo je bil s protestniki sklenjen sporazum o amnestiji, po katerem proti njim v zameno za zapustitev zasedenih stavb ne bodo vložene kazenske obtožbe.<ref name="17214AEMtot">{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/190357.html|title=Law on amnesty of Ukrainian protesters to take effect on Feb 17|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=17 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221071618/http://en.interfax.com.ua/news/general/190357.html|archive-date=21 February 2014|url-status=live}}</ref> Demonstranti so izpraznili vse zasedene stavbe regionalne državne uprave, aktivisti v Kijevu pa so zapustili Hruševsko ulico; 16. februarja je bila pod vladni nadzor vrnjena tudi kijevska mestna hiša.<ref name="17214AEMtot" /> Vsi, ki so bili pred tem zaprti zaradi sodelovanja na protestih, naj bi bili izpuščeni po 17. februarju.<ref name="17214AEMtot" /> Janukovič je 14. februarja dejal: »Želim povedati, da sem bil in sem spodbujen, da uporabim različne metode in načine, kako rešiti situacijo, vendar želim povedati, da ne želim biti v vojni. Ne želim, da se odločitve sprejemajo na tako radikalen način.« Vse politike je pozval, naj se vzdržijo radikalizma in razumejo, da »obstaja meja, ki se je ne sme prestopiti, in ta meja je zakon«.<ref name="YnwIU15214">{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/190290.html|title=Yanukovych: I don't want to be at war, my goal is to restore stable development of country|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=15 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/http://en.interfax.com.ua/news/general/190290.html|archive-date=1 December 2008|url-status=live}}</ref> == Pregled == [[Slika:Maydan_Occupied.jpg|sličica|Pregled zasedbe središča Kijeva s strani protestnikov v začetku februarja 2014|280x280_pik]] [[Evromajdan|Protesti]], ki so se začeli v noči na 21. november 2013 z javnimi protesti na [[Majdan nezaležnosti|Majdanu nezaležnosti]] (Trgu neodvisnosti) v [[Kijev]]u, so še vedno potekali sredi februarja 2014.<ref name="18010123Ukraineprofile2" /><ref name="18088560voxUkraine2" /> Proteste je sprožila odločitev ukrajinske vlade, da prekine podpis pridružitvenega sporazuma z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU).<ref name="18010123Ukraineprofile2" /><ref name="18088560voxUkraine2" /> Obdobje relativnega miru med protivladnimi demonstracijami v Kijevu se je nenadoma končalo 18. februarja 2014, ko je prišlo do spopadov med protestniki in policijo. V naslednjih dneh je bilo ubitih najmanj 82 ljudi, od tega 13 policistov, več kot 1.100 ljudi pa je bilo ranjenih.<ref>{{navedi splet|url=https://abcnews.go.com/International/ukraine-violence-leaves-dead/story?id=22566049|title=Ukraine Violence Leaves at Least 25 Dead|first=Kirit|last=Radia|date=18 February 2014|website=[[ABC News]]|access-date=1 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20180715181350/https://abcnews.go.com/International/ukraine-violence-leaves-dead/story?id=22566049|archive-date=15 July 2018|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/03/30/exclusive-photographs-expose-russian-trained-killers-in-kiev.html|title=Exclusive: Photographs Expose Russian-Trained Killers in Kiev|first=Jamie|last=Dettmer|date=30 March 2014|newspaper=[[The Daily Beast]]|access-date=1 March 2019}}</ref> 18. februarja se je približno 20.000 protestnikov Euromajdana odpravilo do [[Vrhovna rada|vrhovne rade]] (ukrajinski parlament), da bi podprli vrnitev ustave Ukrajine v obliko iz leta 2004, ki jo je ukrajinsko ustavno sodišče razveljavilo kmalu po izvolitvi Janukoviča za predsednika leta 2010. Policija jim je zaprla pot. Spopad se je sprevrgel v nasilje; BBC je po navedbah dopisnikov poročal, da je vsaka stran obtoževala drugo.<ref name="BBCPoliceStormCamp">{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26249330|title=Ukraine police storm main Kiev protest camp|work=BBC News|date=18 February 2014|access-date=18 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26249330|archive-date=1 December 2008|url-status=live}}</ref> Policija je streljala z [[Gumijasti naboji|gumijastimi naboji]] in pozneje z ostrim strelivom (vključno z avtomatskim orožjem in ostrostrelskimi puškami), uporabljala pa je tudi [[solzivec]] in [[šok granate]], da bi pregnala na tisoče demonstrantov. Protestniki so se bojevali s surovim orožjem (kot so veliki kamni in palice), strelnim orožjem in improviziranim eksplozivom ([[Koktajl Molotova|koktajli Molotova]])<ref name="kplive" /> ter vdrli na sedež proruske [[Stranka regij|Stranke regij]]. Policisti so vdrli v glavni protestni tabor na Majdanu nezaležnosti in zasedli del trga.<ref name="BBCPoliceStormCamp" /> Zgradba sindikatov, ki je bila sedež Evromajdana, je bila požgana. Politični komentatorji so menili, da je Ukrajina na robu državljanske vojne.<ref>{{navedi novice|last=Matthews|first=Owen|title=Ukraine: Heading for Civil War|url=http://www.newsweek.com/ukraine-heading-civil-war-229494|access-date=20 February 2014|newspaper=[[Newsweek]]|date=19 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220055425/http://www.newsweek.com/ukraine-heading-civil-war-229494|archive-date=20 February 2014|url-status=live}}</ref> Nekatera območja, vključno z [[Lvovska oblast|Lvovsko oblastjo]], so se razglasila za politično neodvisna od centralne vlade.<ref name="Gianluca Mezzofiore">{{navedi splet|author=Gianluca Mezzofiore|url=http://www.ibtimes.co.uk/ukraine-facing-civil-war-lviv-declares-independence-yanukovich-rule-1437092|title=Ukraine Facing Civil War: Lviv Declares Independence from Yanukovich Rule|work=International Business Times|access-date=21 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/http://www.ibtimes.co.uk/ukraine-facing-civil-war-lviv-declares-independence-yanukovich-rule-1437092|archive-date=1 December 2008|url-status=live|date=19 February 2014}}</ref> Aktivisti Evromajdana so 18. februarja zasedli stavbe regionalne državne uprave (RDU) v več oblastih.<ref name="BBCoRSA26114">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25905031|title=Ukraine protests 'spread' into Russia-influenced east|archive-url=https://web.archive.org/web/20140127021816/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25905031|archive-date=27 January 2014|url-status=live|work=BBC News|date=26 January 2014}}</ref> Oblasti so 19. februarja v Kijevu uvedle policijske kontrolne točke, omejitve javnega prevoza in zaprtje šol, kar so mediji označili kot [[De iure - de facto|''de facto'']] [[izredno stanje]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/18/7014488/|title=The authorities de facto introduce a state of emergency|newspaper=[[Ukrayinska Pravda]]|date=18 February 2014|archive-date=20 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220235927/http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/18/7014488/|url-status=live}}</ref> [[Slika:Euromaidan_RSA_occupations.png|sličica|Uradi regionalnih vlad, ki so jih 3. marca 2014 zasedli protestniki Evromajdana.|280x280_pik]] Minister za notranje zadeve [[Vitalij Zaharčenko]] je 20. februarja sporočil, da je podpisal odlok, ki dovoljuje uporabo ostrega streliva proti protestnikom.<ref name="zaharchenko-oficiyno-dozvoliv">{{in lang|uk}} [https://tsn.ua/video/video-novini/zaharchenko-oficiyno-dozvoliv-silovikam-vognepalnu-zbroyu.html Zakharchenko officially allowed firearms to the security forces], [[Televiziyna Sluzhba Novyn|TSN]](20 February 2014)</ref> V središču Kijeva je prišlo do najhujšega nasilja doslej, število smrtnih žrtev v 48 urah spopadov pa je naraslo na najmanj 77.<ref name="BBCtimeline">[https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275 Ukraine protests timeline], BBC, 23 February 2014</ref> Predsednik ukrajinskega parlamenta (ki je v drugih državah enakovreden položaju predsednika parlamenta) [[Volodimir Ribak]] je naslednji dan sporočil, da je podpisal parlamentarni odlok, v katerem je obsodil uporabo sile in pozval vse institucije (ministrstvo za notranje zadeve, kabinet ministrov itd. ), naj takoj prenehajo z vsemi vojaškimi akcijami proti protestnikom.<ref>{{navedi novice|url=http://www.unian.net/politics/887613-ryibak-zayavil-chto-podpisal-postanovlenie-vr-o-prekraschenii-ognya.html|script-title=ru:Рыбак заявил, что подписал постановление ВР о прекращении огня|agency=[[Ukrainian Independent Information Agency|UNIAN]]|language=ru|date=21 February 2014|access-date=21 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221154254/http://en.interfax.com.ua/news/general/191277.html|archive-date=21 February 2014|url-status=live}}</ref> Parlament je Zaharčenka suspendiral s položaja. Predsednik Janukovič je 21. februarja podpisal [[Sporazum o reševanju politične krize v Ukrajini|kompromisni dogovor]] z voditelji opozicije. Obljubil je ustavne spremembe, s katerimi bi parlamentu povrnili nekatere pristojnosti, in pozval k predčasnim volitvam, ki naj bi bile izvedene do decembra. Kljub dogovoru je v središču Kijeva še naprej protestiralo na tisoče ljudi, ki so v celoti prevzeli nadzor nad vladnim okrožjem: poslopjem parlamenta, predsednikovimi upravnimi prostori, vlado in notranjim ministrstvom.<ref>[tyzhden.ua]</ref><ref name="BBCTimeline">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275|title=Ukraine protests timeline|work=BBC News|date=23 February 2014}}</ref> 21. februarja je bil v parlamentu vložen predlog zakona o odstavitvi Janukoviča.<ref>{{navedi splet|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/zweb2/webproc4_1?pf3511=49827|title=Офіційний портал Верховної Ради України|publisher=W1.c1.rada.gov.ua|access-date=12 March 2014}}</ref> Istega dne je Janukovič odpotoval v [[Harkov]].<ref name="Ukraine Leader Was Defeated Even Before He Was Ousted nytimes">[https://www.nytimes.com/2015/01/04/world/europe/ukraine-leader-was-defeated-even-before-he-was-ousted.html?referrer&_r=3 Ukraine Leader Was Defeated Even Before He Was Ousted], ''[[The New York Times]]'' (3 January 2015)</ref> 22. februarja naj bi protestniki nadzorovali Kijev, Janukovič pa naj bi iz prestolnice pobegnil v vzhodno Ukrajino.<ref name="Telegraph222">{{navedi novice|title=Ukraine protests: Vitali Klitschko is seeking immediate resignation of President Yanukocych – watch live|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10646265/Ukraine-protests-truce-broken-by-gunshots-in-Kiev-square-watch-live.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220101557/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10646265/Ukraine-protests-truce-broken-by-gunshots-in-Kiev-square-watch-live.html|url-status=dead|archive-date=20 February 2014|newspaper=[[The Daily Telegraph]]|date=22 February 2014|access-date=22 February 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Ukrainian protesters claim control over capital|url=http://www.boston.com/news/world/europe/2014/02/22/ukrainian-protesters-claim-control-over-capital/N4XhHbcoctzjiYaOM2EfhI/story.html|access-date=22 February 2014|publisher=Boston|agency=Associated Press|date=22 February 2014|author=Yuras Karmanau|author2=Angela Charlton|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228013838/http://www.boston.com/news/world/europe/2014/02/22/ukrainian-protesters-claim-control-over-capital/N4XhHbcoctzjiYaOM2EfhI/story.html|archive-date=28 February 2014|url-status=dead}}</ref> Parlament je z glasovi 328–0 podprl odstavitev Janukoviča s položaja in za 25. maj razpisal nove predsedniške volitve.<ref name="wsj222">{{navedi novice|title=Parliament Ousts Ukraine President|url=https://www.wsj.com/news/articles/SB10001424052702304914204579398561953855036|access-date=22 February 2014|newspaper=[[The Wall Street Journal]]|date=22 February 2014|author=James Marson|author2=Alan Cullison|author3=Alexander Kolyandr|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222171204/http://online.wsj.com/news/articles/SB10001424052702304914204579398561953855036|archive-date=22 February 2014|url-status=live}}</ref> Parlament je 23. februarja za začasnega predsednika imenoval svojega predsednika [[Oleksander Turčinov|Oleksandra Turčinova]].<ref name="speaker">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26312008|title=Ukraine: Speaker Oleksandr Turchynov named interim president|work=BBC News|date=23 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223115150/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26312008|archive-date=23 February 2014|url-status=live}}</ref> Nova vlada je 24. februarja izdala nalog za prijetje Janukoviča.<ref>{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/ukraine-issues-arrest-warrant-missing-leader-123251908--finance.html|title=Ukraine issues arrest warrant for missing leader|agency=Associated Press|newspaper=Washington Post|date=24 February 2014}}</ref> V naslednjih dneh so ruski nacionalistični politiki in aktivisti organizirali zborovanja na Krimu in pozivali Rusijo, naj pomaga braniti regijo pred napredovanjem »fašistov« iz preostale Ukrajine.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26321329 Crimea: Next flashpoint in Ukraine's crisis?], [[BBC News]] (24 February 2014)</ref> == Posledice in nova vlada == [[Julija Timošenko]] je bila 22. februarja izpuščena iz zapora in je na Trgu neodvisnosti nagovorila več kot 100.000 ljudi.<ref>{{navedi splet|author=Anastasia Vlasova|author-link=Anastasia Vlasova (journalist)|work=Kyiv Post|access-date=23 February 2014|url=http://www.kyivpost.com/multimedia/photo/ukrainians-celebrate-euromaidans-triumph-337404.html|title=Ukrainians celebrate EuroMaidan's triumph|url-status=live|archive-date=23 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223213056/http://www.kyivpost.com/multimedia/photo/ukrainians-celebrate-euromaidans-triumph-337404.html}}</ref> Istega dne je parlament za vršilca dolžnosti notranjega ministra imenoval [[Arsen Avakov|Arsena Avakova]].<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/191921.html|title=Parliament appoints Avakov acting interior minister|agency=Interfax-Ukraine|date=22 February 2014|url-status=live|archive-date=28 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228054428/http://en.interfax.com.ua/news/general/191921.html}}</ref> Zakonodajalci so z glasovanjem o nezaupnici odstavili tudi [[Viktor Pšonka|Viktorja Pšonko]] z mesta generalnega državnega tožilca Ukrajine.<ref name="PsoutI">{{navedi novice|url=http://en.trend.az/azerbaijan/politics/2245153.html|title=Ukrainian parliament expresses no-confidence to Viktor Pshonka|agency=[[Trend News Agency]]|date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141227195059/http://en.trend.az/azerbaijan/politics/2245153.html|url-status=live|archive-date=27 December 2014}}</ref> 23. februarja, drugi dan državnega žalovanja, je parlament glasoval za odpravo zakona o jezikovni politiki, ki je ruskemu, romunskemu in madžarskemu jeziku na nekaterih območjih podelil uradni status regionalnega jezika.<ref name="BBCRLLout" /><ref>{{navedi novice|url=http://lenta.ru/news/2014/02/23/language/|title=На Украине отменили закон о региональном статусе русского языка|website=Lenta.ru|access-date=23 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223224335/http://lenta.ru/news/2014/02/23/language/|archive-date=23 February 2014}}</ref> Vendar je vršilec dolžnosti predsednika na ta ukrep pozneje vložil veto in dejal, da zakona ne bo podpisal, dokler ne bo pripravljena nova zakonodaja za zaščito manjšinskih jezikov.<ref name="lenta2">{{navedi novice|script-title=ru:На отмену закона о региональных языках на Украине наложат вето|trans-title=The abolition of the law on regional languages in Ukraine veto|url=http://lenta.ru/news/2014/03/01/language/|newspaper=[[Lenta.ru|Lenta]]|place=Russia|date=1 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301183333/http://lenta.ru/news/2014/03/01/language/|archive-date=1 March 2014|url-status=live|language=ru}}</ref> Istega dne je parlament razrešil zunanjega ministra [[Leonida Kožara]], ministrico za zdravje [[Raisa Bogatirova|Raiso Bogatirovo]] in ministra za izobraževanje [[Dmitro Tabačnik|Dmitra Tabačnika]] ter nacionaliziral Janukovičevo zasebno posestvo [[Posestvo Mežihirja|Mežihirja]].<ref name="BBCRLLout" /><ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192286.html|title=Ukrainian parliament dismisses foreign, health and education ministers, authorizes speaker to act as president|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=24 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228052617/http://en.interfax.com.ua/news/general/192286.html|archive-date=28 February 2014}}</ref> Izdani so bili nalogi za nekdanjega ministra za prihodke [[Oleksander Klimenko|Oleksandra Klimenka]] in nekdanjega generalnega državnega tožilca Pšonko.<ref name="BBCRLLout" /> Parlament je sprejel tudi spremembe, s katerimi je ponovno pridobil pristojnost imenovanja in razrešitve sodnikov, ki je prej pripadala vrhovnemu sodnemu svetu.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192321.html|title=Ukrainian parliament to appoint and dismiss judges|agency=Interfax-Ukraine|date=24 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228070322/http://en.interfax.com.ua/news/general/192321.html|archive-date=28 February 2014}}</ref> Kijevska podzemna železnica je 24. februarja ponovno začela v celoti obratovati, vključno s ponovnim odprtjem postaje Majdan nezaležnosti.<ref>{{in lang|uk}} [http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/24/7016014 Kyiv subway fully resumed, and in the street too], [[Ukrayinska Pravda]] (24 February 2014).</ref> 24. februarja je parlament razrešil ministrico za socialno politiko [[Natalija Korolevska|Natalijo Korolevsko]] in ministra za kulturo [[Leonid Novohatko|Leonida Novohatka]];<ref>{{navedi novice|url=https://newdaynews.ru/kiev/486225.html|title=Верховная Рада продолжает увольнять людей Януковича|website=newdaynews.ru|date=30 May 2005|access-date=12 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228033704/http://www.nr2.ru/kiev/486225.html|archive-date=28 February 2014|url-status=live}}</ref> prav tako je razrešil [[Igor Sorkin|Igorja Sorkina]] kot guvernerja Narodne banke Ukrajine in ga nadomestil s [[Stepan Kubiv|Stepanom Kubivom]].<ref name="Kubiv">{{navedi novice|work=[[Reuters]]|url=http://uk.reuters.com/article/ukraine-crisis-cbank-idUKL6N0LT3JV20140224|title=Ukraine's parliament appoints new central bank chief|date=24 February 2014|archive-date=28 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228164704/http://uk.reuters.com/article/2014/02/24/ukraine-crisis-cbank-idUKL6N0LT3JV20140224|url-status=live}}</ref><ref>{{in lang|uk}} [http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/24/7016113/ MPs changed the head of the National Bank], [[Ukrayinska Pravda]] (24 February 2014)</ref> Istega dne je bil za vodjo ukrajinske varnostne službe imenovan [[Valentin Nalivajčenko]], potem ko je bil s položaja razrešen [[Oleksander Jakimenko]].<ref name="nmNaly">{{navedi novice|date=24 February 2014|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192522.html|title=Ukrainian parliament appoints Nalyvaichenko as security service chief|agency=[[Interfax-Ukraine]]|archive-date=28 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228044634/http://en.interfax.com.ua/news/general/192522.html|url-status=live}}</ref> Vodja frakcije Stranke regij [[Oleksander Jefremov]] je medtem izjavil, da stranka prehaja v opozicijo.<ref name="PoRdKP">{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/party-of-regions-faction-becomes-opposition-337488.html|title=Party of Regions faction becomes opposition|work=[[Kyiv Post]]|agency=Interfax-Ukraine|date=24 February 2014|archive-date=1 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301071710/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/party-of-regions-faction-becomes-opposition-337488.html}}</ref> V zadnjih dneh je frakcijo zapustilo sedeminsedemdeset njenih poslancev.<ref name="PoRdKP" /> V torek, 25. februarja, je vršilec dolžnosti predsednika Turčinov pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti do četrtka.<ref>{{navedi novice|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=25 February 2014|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192624.html|title=Government should be approved on Thursday – Turchynov|archive-date=1 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301170410/http://en.interfax.com.ua/news/general/192624.html}}</ref> (Dva dni prej je zahteval, da se takšna vlada oblikuje do torka.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-urkaine-crisis-idUSBREA1M0AX20140223|title=Ukraine seeks agreement on national unity government by Tuesday|work=[[Reuters]]|date=23 February 2014|archive-date=1 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301094459/https://www.reuters.com/article/2014/02/23/us-urkaine-crisis-idUSBREA1M0AX20140223}}</ref>) [[Anatolij Kinah]] in 32 drugih poslancev, večinoma nekdanjih članov Stranke regij, so 25. aprila ustanovili frakcijo za gospodarski razvoj.<ref name="EDRU25214">{{navedi novice|url=http://www.nrcu.gov.ua/en/148/557077/|title=Rada creates Group for Economic Development|agency=[[Radio Ukraine]]|date=25 February 2014|archive-date=30 May 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140530045305/http://www.nrcu.gov.ua/en/148/557077/}}</ref><ref name="ithaschanged">{{navedi novice|language=uk|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/site2/p_fractions|script-title=uk:Депутатські фракції і групи VII скликання|trans-title=Deputy fractions and Groups VII convocation|publisher=[[Verkhovna Rada]]|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120920051907/http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/site2/p_fractions|archive-date=20 September 2012}}</ref> 26. februarja je Turčinov prevzel dolžnosti vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192848.html|title=Turchynov assumes duties of supreme commander-in-chief of Ukrainian Armed Forces|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=26 February 2014|archive-date=15 April 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415022832/http://en.interfax.com.ua/news/general/192848.html}}</ref><ref>{{Cite Ukrainian law|type=[[President of Ukraine]] decree|number=140/2014|law=140/2014|name=On the assumption of responsibilities of Supreme Commander of the Armed Forces of Ukraine (Про прийняття обов'язків Верховного Головнокомандувача Збройних Сил України)|date=26 February 2014}}</ref> 27. februarja 2014 je bila oblikovana prva Jacenjukova vlada pod vodstvom [[Arsenij Jacenjuk|Arsenija Jacenjuka]].<ref>[http://en.interfax.com.ua/news/general/193035.html Maidan nominates Yatseniuk for prime minister], [[Interfax-Ukraine]] (26 February 2014) [http://en.interfax.com.ua/news/general/193222.html Ukrainian parliament endorses new cabinet], [[Interfax-Ukraine]] (27 February 2014)</ref> Kabinet je bil oblikovan kot koalicija strank [[Batkivščina]], [[UDAR]] in [[Svoboda (stranka)|Svoboda]] ter parlamentarnih frakcij [[Gospodarski razvoj (parlamentarna frakcija)|Gospodarski razvoj]] in [[Suverena evropska Ukrajina]] ter drugih neodvisnih poslancev.<ref>[http://en.interfax.com.ua/news/general/193195.html 250 MPs sign up to join coalition - Turchynov], [[Interfax-Ukraine]] (27 February 2014)</ref> === Pravni razvoj === Parlament je 24. februarja sklenil izpustiti vse politične zapornike, vključno z očetom in sinom v kazenskem postopku Pavličenko,<ref>{{navedi novice|agency=Interfax-Ukraine|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192543.html|title=Rada decides to release political prisoners, including Pavlychenko family|date=24 February 2014|archive-date=28 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228071901/http://en.interfax.com.ua/news/general/192543.html}}</ref> in prekinil mandat petim sodnikom Ustavnega sodišča Ukrajine, imenovanim iz kvote parlamenta, ker so kršili prisego.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192520.html|title=Rada dismisses Constitutional Court judges appointed from its quota, proposes acting president and congress of judges dismiss the rest|agency=Interfax-Ukraine|date=24 February 2014|archive-date=28 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228035452/http://en.interfax.com.ua/news/general/192520.html}}</ref> Zakonodajalci so iz istega razloga predlagali tudi razrešitev dveh sodnikov, ki ju je imenoval predsednik Ukrajine, in pozvali Svet sodnikov Ukrajine, naj v treh dneh skliče izredni kongres, na katerem bi obravnavali razrešitev petih sodnikov ustavnega sodišča, ki jih je imenoval svet. V isti resoluciji je parlament naložil generalnemu državnemu tožilcu Ukrajine, naj začne kazenski postopek proti vsem sodnikom, ki so po mnenju ljudskih poslancev Ukrajine krivi, da so 30. septembra 2010 sprejeli sklep Ustavnega sodišča Ukrajine (št. 20-rp/2010) o postopku uvedbe ustavnih sprememb. Sodniki ustavnega sodišča so 27. februarja evropskim in mednarodnim organizacijam ter institucijam za človekove pravice poslali pismo, v katerem so se spraševali o ustavnosti parlamentarne resolucije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ccu.gov.ua/en/publish/article/239275|title=Address of judges of the Constitutional Court of Ukraine to European and international organisations and human rights institutions|date=27 February 2014|publisher=Constitutional Court of Ukraine official web site|access-date=20 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141019051816/http://www.ccu.gov.ua/en/publish/article/239275|url-status=dead|archive-date=19 October 2014}}</ref> Janukovič je bil 27. februarja obtožen, da je iz državnega proračuna ukradel 70 milijard dolarjev.<ref>{{navedi novice|title=Yatseniuk, confirmed as prime minister, accuses Yanukovych administration robbing Ukraine of $70&nbsp;billion; 'treasury is empty'|url=http://www.kyivpost.com/content/politics/yatseniuk-yanukovych-administration-robbed-ukraine-of-70-billion-337772.html|newspaper=Kyiv Post|date=27 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227150740/http://www.kyivpost.com/content/politics/yatseniuk-yanukovych-administration-robbed-ukraine-of-70-billion-337772.html|url-status=live|archive-date=27 February 2014}}</ref> Ukrajinska varnostna služba je aretirala nekdanjega vodjo svoje protiobveščevalne službe Volodimirja Bika.<ref>{{navedi novice|url=http://www.unian.info/society/1007171-sbu-arrests-deputy-of-ex-chief.html|title=SBU arrests deputy of ex-chief|agency=[[Ukrainian Independent Information Agency|UNIAN]]|date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141111003928/http://www.unian.info/society/1007171-sbu-arrests-deputy-of-ex-chief.html|archive-date=11 November 2014|url-status=live}}</ref> Nekdanji predsednik vlade [[Mikola Azarov]] je bil 3. julija 2014 uvrščen na seznam mednarodno iskanih oseb zaradi domnevne zlorabe oblasti.<ref>[http://euromaidanpress.com/2018/04/27/yanukovych-azarov-zakharchenko-promises-to-return-to-ukraine-to-change-its-political-course/ Fugitive Yanukovych clan promises to return to Ukraine to “change its political course”], [[Euromaidan Press]] (27 April 2018)</ref> === Tiskovna konferenca Janukoviča in ruski odziv === Janukovič se je 28. februarja udeležil tiskovne konference na jugu Rusije in odgovarjal na vprašanja večinoma ruskih novinarjev. Dejal je, da so predčasne predsedniške volitve, predvidene za konec maja, nezakonite in da se jih »ne bo udeležil«. Dejal je tudi, da bi sporazum z dne 21. februarja sicer lahko umiril razmere, vendar opozicija ni pristala nanj.<ref>{{navedi novice|url=http://tass.ru/politika/1011472|script-title=ru:Основные высказывания Виктора Януковича на пресс-конференции в Ростове-на-Дону|trans-title=Basic statements of Viktor Yanukovych at a press conference in Rostov-on-Don|agency=[[Russian News Agency "TASS"|ITAR-TASS]]|access-date=12 March 2014|language=ru|archive-date=12 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140312184832/http://itar-tass.com/politika/1011472|url-status=live}}</ref> Rusija je menila, da je bilo strmoglavljenje Janukoviča nezakonit državni udar (in »vojaški prevzem oblasti«), in ni priznala začasne vlade.<ref name="26436575Putin">[https://www.bbc.com/news/av/world-europe-26436575 Putin on Ukraine crisis: 'It is an unconstitutional coup'], [[BBC News]] (4 March 2014)</ref><ref name="idUSBREA4M05420140524">[https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA4M05420140524 Ukraine defends vote despite unrest, Putin pledges 'respect'], [[Reuters]] (24 March 2014)</ref> Ruski parlament je 1. marca odobril zahtevo predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] za napotitev ruske vojske v Ukrajino.<ref name="BBCPutinDeploys">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26400597|title=Putin to deploy Russian troops in Ukraine|work=BBC News|date=1 March 2014|access-date=1 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301173059/http://www.bbc.com/news/world-europe-26400597|archive-date=1 March 2014|url-status=live}}</ref> 24. marca 2014 je Putin v zvezi z ukrajinskimi predsedniškimi volitvami leta 2014 izjavil: »Spoštovali bomo izbiro ukrajinskega ljudstva in sodelovali z oblastmi, oblikovanimi na podlagi teh volitev.«<ref name="idUSBREA4M05420140524" /> === Cenzura === 11. marca 2014 je ukrajinski nacionalni svet za televizijsko in radijsko oddajanje vsem kabelskim operaterjem naročil, naj prenehajo oddajati številne ruske kanale, vključno z mednarodnimi različicami glavnih državnih postaj—[[Rossiya 1]], [[Channel One Russia|Channel One]] in [[NTV (Rusija)|NTV]]—ter [[Rossiya 24]].<ref>{{navedi novice|last=Ennis|first=Stephen|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26546083|title=BBC News - Ukraine hits back at Russian TV onslaught|work=BBC News|date=12 March 2014|access-date=19 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140529201642/http://www.bbc.com/news/world-europe-26546083|url-status=live|archive-date=29 May 2014}}</ref> === Lustracija === Ehor Sobolev je bil 26. februarja imenovan za vodjo odbora za lustracijo v novi Jacenjukovi vladi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/politics/on-kyivs-independence-square-tonight-arseniy-yatseniuk-nominated-as-prime-minister-to-lead-new-government-337700.html|title=Arseniy Yatseniuk nominated to lead new government as Ukraine prime minister|author=Oksana Grytsenko|work=Kyiv Post|date=27 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227150957/http://www.kyivpost.com/content/politics/on-kyivs-independence-square-tonight-arseniy-yatseniuk-nominated-as-prime-minister-to-lead-new-government-337700.html|url-status=live|archive-date=27 February 2014}}</ref> Mesec dni pozneje, 14. avgusta 2014, je parlament sprejel predlog zakona, ki je določil »postopke za izvajanje preverjanja vladnih uradnikov in oseb, predlaganih za vladne položaje, da bi se odločilo, ali izpolnjujejo določena merila za zasedbo ustreznega položaja«.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/218428.html|title=Rada passes bill on government lustration in first reading|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=14 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140814193801/http://en.interfax.com.ua/news/general/218428.html|url-status=live|archive-date=14 August 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.cntv.cn/2014/08/12/ARTI1407846668923332.shtml|author=Bsai Yang|title=Ukraine OKs Malaysian experts' access to MH17 crash site|publisher=[[China Central Television]]|agency=[[Xinhua News Agency]]|date=12 August 2014|archive-date=13 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140813114904/http://english.cntv.cn/2014/08/12/ARTI1407846668923332.shtml|url-status=dead|access-date=10 November 2014}}</ref> Zakon o lustraciji, ki je iz vlade izključil večino uradnikov, ki so delali v vladi Janukoviča, je prizadel do milijon ljudi.<ref>"[https://news.yahoo.com/ukraine-could-sack-million-officials-ties-russian-past-231947924.html Ukraine could sack up to million officials with ties to Russian past]". Yahoo News. 9 October 2014.</ref> Volodimir Javorski iz skupine za zaščito človekovih pravic v Harkovu je to označil za »nerazumno« in »resno, sistematično kršitev človekovih pravic«—med drugim tudi zato, ker bi to pomenilo, da bi preveč ljudi izgubilo službo, vključno z uradniki, ki jih ni mogoče zlahka nadomestiti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/volodymyr-yavorsky-proposed-lustration-law-has-serious-defects-360593.html|title=Volodymyr Yavorsky: Proposed lustration law has serious defects|work=[[Kyiv Post]]|date=14 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140814151603/https://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/volodymyr-yavorsky-proposed-lustration-law-has-serious-defects-360593.html|archive-date=14 August 2014|url-status=live}}</ref> === Razpustitev Berkuta === 25. februarja je vršilec dolžnosti notranjega ministra Avakov podpisal odlok o razpustitvi [[Berkut (enota)|Berkuta]].<ref>{{navedi novice|url=http://voiceofrussia.com/news/2014_02_26/Head-of-Ukrainian-Interior-Ministry-signs-order-to-dissolve-Berkut-3065/|title=Head of Ukrainian Interior Ministry signs order to dissolve "Berkut"|agency=[[Voice of Russia]]|date=25 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301091220/http://voiceofrussia.com/news/2014_02_26/Head-of-Ukrainian-Interior-Ministry-signs-order-to-dissolve-Berkut-3065/|archive-date=1 March 2014|url-status=live}}</ref> Marca je Rusija sporočila, da bo krimska enota Berkut ohranila svoje ime, saj bo vključena v rusko notranje ministrstvo.<ref name="BCIT25314">[http://en.itar-tass.com/accession-of-crimea-and-sevastopol-to-russia/725269 Russian interior bodies created in Crimea and Sevastopol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140407081859/http://en.itar-tass.com/accession-of-crimea-and-sevastopol-to-russia/725269|date=7 April 2014}}, [[ITAR-TASS]] (25 March 2014)</ref> === Protesti proti novi vladi === Po besedah [[Cathy Young]] so na protestih proti revoluciji [[Antimajdan]] ulični plakati, internetne objave in celo govori na shodih napadali novo vlado kot »judovsko kliko«, ki želi izkoristiti Ukrajince za zaščito interesov bogatih Judov, revolucijo pa so prikazovali kot »[[Sionizem|sionistični]] udar«.<ref name="boro2">{{navedi novice|last=Young|first=Cathy|title=Fascism Comes to Ukraine -- From Russia|url=http://www.realclearpolitics.com/articles/2014/05/21/fascism_comes_to_ukraine_--_from_russia_122700.html|date=21 May 2014|archive-date=21 May 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521232153/http://www.realclearpolitics.com/articles/2014/05/21/fascism_comes_to_ukraine_--_from_russia_122700.html}}</ref> ==== Južna in vzhodna Ukrajina ==== [[Slika:2014-03-01._Митинг_в_Донецке_0085.jpg|sličica|Proruski protestniki v [[Doneck|Donecku]], 1. marec 2014.]] [[Slika:Odessa_Russian_Sring_20140330_07.JPG|sličica|Pohod proruskih aktivistov na ulicah [[Odesa|Odese]], 30. marec 2014.]] Proruska organizacija Ukrajinska fronta je 22. februarja organizirala srečanje s predstavniki iz južne in vzhodne Ukrajine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kommersant.ru/doc/2414025|title=Общественный союз "Украинский фронт" 22 февраля проведет съезд депутатов юго-восточных областей страны|publisher=Kommersant.ru|date=21 February 2014|access-date=22 February 2014|archive-date=22 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222174422/http://www.kommersant.ru/doc/2414025}}</ref> Organizator dogodka Andrij Klujev je povedal, da namerava skupina razpravljati o federalizaciji države v polavtonomne regije.<ref>{{navedi novice|url=http://glavcom.ua/news/186806.html|title=Клюев заставляет губернаторов ехать в Харьков на сьезд за федерализацию —Главком|publisher=Glavcom|access-date=22 February 2014|archive-date=22 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222174422/http://glavcom.ua/news/186806.html}}</ref> Po sporazumu z opozicijo in ukrepih, ki jih je sprejel parlament, je Janukovič iz Kijeva odletel v [[Harkov]], da bi se udeležil kongresa Ukrajinske fronte; po navedbah virov so se v Harkovu v pričakovanju dogodka zbrale sile Berkuta.<ref>{{navedi splet|last=Zaks|first=Dmitry|url=https://news.yahoo.com/ukraine-leader-announces-39-truce-39-start-talks-212036733.html;_ylt=AwrBEiRz3wdTiAQA4r_QtDMD|title=Militants threaten to shatter fragile Ukraine truce – Yahoo News|publisher=[[Yahoo! News]]|date=20 April 2011|access-date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222174013/http://news.yahoo.com/ukraine-leader-announces-39-truce-39-start-talks-212036733.html%3B_ylt%3DAwrBEiRz3wdTiAQA4r_QtDMD|archive-date=22 February 2014|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|author=? Как к Вам обращаться?|url=http://gazeta.ua/ru/articles/politics/_anukovich-s-klyuevym-i-rybakom-vyleteli-v-harkov/543538|script-title=ru:Янукович с Клюевым и Рыбаком вылетели в Харьков|trans-title=Yanukovych, along with Klyuev and Rybak flew to Kharkiv|publisher=Gazeta.ua|date=5 February 2014|access-date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222173911/http://gazeta.ua/ru/articles/politics/_anukovich-s-klyuevym-i-rybakom-vyleteli-v-harkov/543538|archive-date=22 February 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://interfax.com.ua/news/political/191813.html|title=Янукович прибыл в Харьков и может принять участие в съезде депутатов юго-восточных областей – источник|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=20 October 2012|access-date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222173758/http://interfax.com.ua/news/political/191813.html|archive-date=22 February 2014|url-status=live}}</ref> Kot je poročal Jurij Lucenko, je SBU 22. februarja po polnoči sprožila kazenski postopek proti guvernerju Harkova Mihailu Dobkinu in županu Hennadiju Kernesu zaradi zagovarjanja separatizma.<ref>{{navedi splet|script-title=uk:СБУ порушила кримінальні справи проти Добкіна і Кернеса – Луценко|url=http://zik.ua/ua/news/2014/02/22/sbu_porushyla_kryminalni_spravy_proty_dobkina_i_kernesa__lutsenko_463571|publisher=Zik|access-date=22 February 2014|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222031942/http://zik.ua/ua/news/2014/02/22/sbu_porushyla_kryminalni_spravy_proty_dobkina_i_kernesa__lutsenko_463571|url-status=live|archive-date=22 February 2014}}</ref> Na kongresu južnih in vzhodnih regij v Harkovu 22. februarja so poslanci sprejeli resolucijo, v kateri so izjavili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za zaščito ustavnega reda na svojem ozemlju. Dejali so, da so nedavni dogodki v Kijevu ohromili osrednjo vlado in destabilizirali državo.<ref>{{navedi novice|url=http://gazeta.ua/ru/articles/politics/_deputaty-na-s-ezde-v-harkove-berut-na-sebya-polnotu-vlasti-na-ugovostoke-i-v-krymu-rezolyuciya/543622|script-title=ru:Депутаты на съезде в Харькове берут на себя полноту власти на Юго-востоке и в Крыму – резолюция|publisher=Gazeta.ua|date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222183239/http://gazeta.ua/ru/articles/politics/_deputaty-na-s-ezde-v-harkove-berut-na-sebya-polnotu-vlasti-na-ugovostoke-i-v-krymu-rezolyuciya/543622|archive-date=22 February 2014|url-status=live|language=ru}}</ref> Podpisali so tudi izjavo, v kateri so zavrnili pristojnost parlamenta.<ref>{{navedi novice|title=Clashes in Ukraine|url=http://www.rferl.org/contentlive/clashes-in-ukraine-live-blog-kyiv/25267783.html|agency=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|date=22 February 2014|archive-date=22 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222183504/http://www.rferl.org/contentlive/clashes-in-ukraine-live-blog-kyiv/25267783.html}}</ref> Notranje ministrstvo je sporočilo, da sta nato guverner Dobkin in župan Kernes pobegnila v Rusijo.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192039.html|title=Kharkiv mayor, governor flee Ukraine across border with Russia – acting interior ministry's spokesperson|agency=Interfax-Ukraine|date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222174744/http://en.interfax.com.ua/news/general/192039.html|archive-date=22 February 2014|url-status=live}}</ref> 23. februarja je parlament sprejel predlog zakona o razveljavitvi zakona o manjšinskih jezikih. Če bi zakon podpisal predsednik, bi ukinil ruski jezik kot manjšinski jezik v Ukrajini, čeprav v regijah, kot je Krim, živi rusko govoreča večina.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2014/feb/23/ukraine-crisis-western-nations-eu-russia|title=Western nations scramble to contain fallout from Ukraine crisis|date=24 February 2014|work=The Guardian|first=Ian|last=Traynor|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223185940/http://www.theguardian.com/world/2014/feb/23/ukraine-crisis-western-nations-eu-russia|archive-date=23 February 2014|url-status=live}}</ref> ''The'' ''Christian Science Monitor'' je poročal, da je predlog zakona »samo razjezil rusko govoreče regije, ki so v njem videle še en dokaz, da so protivladni protesti v Kijevu, ki so strmoglavili Janukovičevo vlado, želeli uveljaviti nacionalistično agendo.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine|title=Is it too late for Kiev to woo Russian-speaking Ukraine?|date=28 February 2014|work=[[The Christian Science Monitor|CSM]]|first=Sabra|last=Ayres|archive-date=28 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228232412/http://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine|url-status=live}}</ref> Vršilec dolžnosti predsednika Turčinov je 28. februarja vložil veto na zakon.<ref>{{navedi splet|url=http://en.itar-tass.com/world/721537|title=Ukraine's parliament-appointed acting president says language law to stay effective|date=1 March 2014|publisher=[[Russian News Agency "TASS"|ITAR-TASS]]|archive-date=12 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140812233816/http://en.itar-tass.com/world/721537|url-status=live}}</ref> 23. februarja so v Harkovu izbruhnili spopadi med več tisoč enako velikimi provladnimi in protivladnimi shodi, županu Kernesu pa so preprečili vstop v stavbo mestnega sveta.<ref>{{navedi novice|author=Mark Mackinnon|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/ukrainian-upheaval-widens-fractures-between-east-and-west/article17061187/|title=Globe in Ukraine: Upheaval widens fractures between east and west|work=The Globe and Mail|date=23 February 2014|access-date=24 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140316192838/http://www.theglobeandmail.com/news/world/ukrainian-upheaval-widens-fractures-between-east-and-west/article17061187/|archive-date=16 March 2014|url-status=live}}</ref> Proruski protestniki so stražili kip [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] v središču mesta,<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26317218|title=Ukraine conflict: 'Raw anger' in divided Kharkiv|work=BBC News|date=23 February 2014|access-date=24 February 2014|archive-date=25 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225155235/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26317218|url-status=live}}</ref> vendar je namestnik vodje regionalne državne uprave napovedal, da bo mesto 25. februarja kip ne glede na to odstranilo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.ukrinform.ua/ukr/news/pamyatnik_leninu_u_harkovi_demontuyut_u_vivtorok_1910905|title=Пам'ятник Леніну у Харкові демонтують у вівторок &#124; УКРІНФОРМ|publisher=Ukrinform.ua|date=21 August 2013|access-date=24 February 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302012343/http://www.ukrinform.ua/ukr/news/pamyatnik_leninu_u_harkovi_demontuyut_u_vivtorok_1910905|archive-date=2 March 2014}}</ref> 24. februarja je vršilec dolžnosti notranjega ministra Avakov sporočil, da je bil uveden kazenski postopek proti Jevhenu Žilinu, vodji protievromajdanovske organizacije Oplot iz Harkova.<ref>{{navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/192314.html|title=Oplot leader faces criminal charges|agency=[[Interfax-Ukraine]]|date=24 February 2014|archive-date=28 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228055258/http://en.interfax.com.ua/news/general/192314.html}}</ref> 1. marca je več tisoč ljudi v [[Harkov|Harkovu]], [[Doneck|Donecku]], [[Simferopol|Simferopolu]], [[Odesa|Odesi]], [[Lugansk|Lugansku]], [[Melitopol|Melitopolu]], [[Jevpatorija|Jevpatoriji]], [[Kerč|Kerču]] in [[Mariupol|Mariupolu]] protestiralo proti novi vladi.<ref>{{navedi novice|url=http://zn.ua/UKRAINE/v-donecke-prorossiyskie-aktivisty-shturmuyut-obladministraciyu-140110_.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307150014/http://zn.ua/UKRAINE/v-donecke-prorossiyskie-aktivisty-shturmuyut-obladministraciyu-140110_.html|archive-date=7 March 2014|title=В Донецке пророссийские активисты штурмовали обладминистрацию|work=[[Zerkalo Nedeli]]|date=7 March 2014|access-date=12 March 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Елена Захаренкова|url=http://www.objectiv.tv/010314/93827.html|script-title=ru:На площади Свободы – митинг "патриотичных харьковчан"|website=Objectiv.tv|language=ru|access-date=12 March 2014|archive-date=5 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305114128/http://www.objectiv.tv/010314/93827.html}}</ref><ref>{{navedi novice|date=3 March 2014|url=https://www.nytimes.com/2014/03/04/world/europe/russias-hand-can-be-seen-in-the-protests.html|author=Andrew Roth|title=From Russia, 'Tourists' Stir the Protests|work=[[The New York Times]]|archive-date=4 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140304074020/http://www.nytimes.com/2014/03/04/world/europe/russias-hand-can-be-seen-in-the-protests.html}}</ref> Javnomnenjske raziskave aprila so pokazale, da večina prebivalcev vzhodnih regij Ukrajine meni, da so vse ravni vlade nelegitimne. Polovica vprašanih je menila, da je predsednik Turčinov »nezakonito zasedel svoj položaj«. Približno polovica jih je imela enako mnenje o osrednji vladi pod vodstvom predsednika vlade Jacenjuka.<ref>{{navedi novice|url=http://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0429/Why-Ukraine-is-dialing-back-its-military-offensive-in-anarchic-east-video|title=Why Ukraine is dialing back its military offensive in anarchic east (+video)|date=29 April 2014|access-date=30 April 2014}}</ref> Toda skoraj 70 % vprašanih pa se je strinjalo, da Janukovič tudi ni bil zakoniti predsednik države.<ref name="upkiis">{{navedi novice|url=http://ukrainianpolicy.com/southeast-statistics-of-ukraine-april-2014/|title=Southeast Statistics|work=Kyiv International Institute of Sociology; Ukrainian Policy|date=19 April 2014|access-date=20 April 2014|last=Babiak|first=Mat|location=Kyiv|archive-date=5 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305065533/http://www.bloomberg.com/news/2014-03-04/russia-calls-ukraine-intervention-legal-citing-yanukovych-letter.html}}</ref> ==== Krim ==== {{main|Priključitev Krima Ruski federaciji|Rusko-ukrajinska vojna}} Po ukrajinski revoluciji se je na rusko usmerjenem [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]] začela odcepitvena kriza. Janukovič je 1. marca 2014 pisno zaprosil ruskega predsednika Putina, naj pošlje vojaške sile »za vzpostavitev legitimnosti, miru, javnega reda in miru, stabilnosti in obrambe ukrajinskega ljudstva«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nbcnews.com/storyline/ukraine-crisis/ousted-ukrainian-president-asked-russian-troops-envoy-says-n43506|title=Ousted Ukrainian President Asked For Russian Troops, Envoy Says|agency=Reuters|date=3 March 2014|publisher=NBC News|access-date=21 March 2014|archive-date=22 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140322030502/http://www.nbcnews.com/storyline/ukraine-crisis/ousted-ukrainian-president-asked-russian-troops-envoy-says-n43506}}</ref> Istega dne je Putin zaprosil za dovoljenje ruskega parlamenta za napotitev vojakov v Ukrajino v odziv na krizo in ga tudi prejel.<ref name="BBCPutinDeploys" /> Ruska vojska je bila [[Rusko-ukrajinska vojna|mobilizirana]] na celotnem Krimu in jugovzhodu Ukrajine. Do 2. marca so ruske enote popolnoma nadzorovale Krim.<ref name="Radyuhin">{{navedi novice|url=http://www.thehindu.com/news/international/world/russian-parliament-approves-use-of-force-in-crimea/article5739708.ece|title=Russian Parliament approves use of army in Ukraine|work=The Hindu|date=1 March 2014|first=Vladimir|last=Radyuhin|location=Chennai, India|archive-date=5 July 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140705170407/http://www.thehindu.com/news/international/world/russian-parliament-approves-use-of-force-in-crimea/article5739708.ece}}</ref><ref name="walker-the-guardian-2014-descend">{{navedi novice|last=Walker|first=Shaun|date=4 March 2014|url=https://www.theguardian.com/world/2014/mar/04/ukraine-crisis-russian-troops-crimea-john-kerry-kiev|title=Russian takeover of Crimea will not descend into war, says Vladimir Putin|newspaper=[[The Guardian]]|access-date=4 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140304174350/http://www.theguardian.com/world/2014/mar/04/ukraine-crisis-russian-troops-crimea-john-kerry-kiev|archive-date=4 March 2014|url-status=live}}</ref><ref name="bloomberg-news-2014-request">{{navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/2014-03-04/russia-calls-ukraine-intervention-legal-citing-yanukovych-letter.html|title=Russia Stays in Ukraine as Putin Channels Yanukovych Request|first1=Sangwon|last1=Yoon|first2=Daryna|last2=Krasnolutska|first3=Kateryna|last3=Choursina|newspaper=[[Bloomberg News]]|date=4 March 2014|access-date=5 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140305065533/http://www.bloomberg.com/news/2014-03-04/russia-calls-ukraine-intervention-legal-citing-yanukovych-letter.html|archive-date=5 March 2014|url-status=live}}</ref> === Uničenje sovjetskih spomenikov === V mestu [[Brodi, Ukrajina|Brodi]] na zahodu Ukrajine so porušili spomenik ruskega feldmaršala [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]].<ref>"[http://www.ibtimes.co.uk/ukraine-russia-angry-another-soviet-hero-statue-toppled-1437914 Ukraine: Russia Angry as Another Soviet Hero Statue Toppled]". ''[[International Business Times]]''. 25 February 2014.</ref> Za večino uničenja je bila kriva militantna skupina [[Desni sektor]].<ref>{{navedi novice|url=http://en.itar-tass.com/world/720243|title=Right-wing opposition pulls down monument to Lenin in Ukraine's Zhitomir|agency=ITAR-TASS|date=21 February 2014|access-date=25 February 2014}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dubious-inline|date=April 2014}}</ref> Poleg tega so iz zahodnega ukrajinskega mesta [[Strij]] odstranili kip v čast sovjetskim vojakom.<ref name="rtmonuments">{{navedi novice|url=http://www.segodnya.ua/regions/lvov/vo-lvovskoy-oblasti-demontirovali-pamyatnik-sovetskomu-soldatu-498015.html|script-title=ru:Во Львовской области демонтировали памятник советскому солдату (фото)|trans-title=In the Lviv region the monument to Soviet soldier got dismantled (Photo)|website=segodnya.ua|date=23 February 2014|access-date=22 April 2014|archive-date=1 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140301062149/http://www.segodnya.ua/regions/lvov/vo-lvovskoy-oblasti-demontirovali-pamyatnik-sovetskomu-soldatu-498015.html|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.stryi.com.ua/news/2649-demontuvaly-pamiatnyk|script-title=uk:Демонтували пам'ятник "Солдату" (фото, відео)|trans-title=Soviet soldier monument got dismantled (Photo, video)|website=Stryi.com.ua|date=15 May 2014|access-date=19 May 2014|archive-date=27 March 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140327030722/http://www.stryi.com.ua/news/2649-demontuvaly-pamiatnyk|language=uk}}</ref> V začetku decembra 2013 so neznani aktivisti z rdečo in črno barvo (podobno zastavi nacionalistične [[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]) delno pobarvali kip v čast delavcem tovarne Arsenal v Kijevu, ki so umrli leta 1918.<ref>{{navedi novice|url=http://dumskaya.net/news/v-kieve-evromajdanschiki-oskvernili-bratskuyu-mo-031281/|title=В Киеве "евромайданщики" осквернили братскую могилу рабочих "Арсенала" (фото) &#124; Новости Одессы|website=Dumskaya.net|date=9 December 2013|access-date=19 May 2014}}</ref> 28. februarja sta bila vandalizirana in z nacionalističnimi slogani popisana spomenik, posvečen [[Rdeča armada|sovjetskim vojakom]], ki so se borili v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], in spomenik, posvečen sovjetskim vojakom, ki so se borili v [[Afganistan|Afganistanu]], oba v mestu [[Dnipro|Dnipropetrovsk]].<ref>{{navedi splet|url=http://kp.ua/politics/441297-v-dnepropetrovske-oskvernyly-pamiatnyky-slavy-afhantsam-y-heneralu-pushkynu|script-title=ru:В Днепропетровске осквернили памятники Славы, афганцам и генералу Пушкину|trans-title=In Dnipropetrovsk desecrated monuments of Glory, Afghans and General Pushkin|work=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=28 February 2014|access-date=19 May 2014|archive-date=6 May 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140506080340/http://kp.ua/politics/441297-v-dnepropetrovske-oskvernyly-pamiatnyky-slavy-afhantsam-y-heneralu-pushkynu}}</ref> Rusko zunanje ministrstvo je na svojem računu na Twitterju v angleškem jeziku napade na spomenike, zgrajene v Rusiji in Sovjetski zvezi, označilo za »rusofobični vandalizem« in »ogorčenje« ter zahtevalo, da se to ustavi.<ref>{{navedi novice|url=https://twitter.com/mfa_russia/status/438282715105083392|title=Another Russophobic vandalism act took place in Lvov Region: monument to Russian army commander Kutuzov was pulled down. Stop this outrage|publisher=Twitter|date=25 February 2014|access-date=25 February 2014}}</ref> === Ekonomija === Maja 2014 je [[Mednarodni denarni sklad]] izplačal 3,2 milijarde USD za stabilizacijo Ukrajine. Evropska unija je od Ukrajine zahtevala, da ji MDS zagotovi ta sveženj pomoči, da bi lahko dobila približno 1,6 milijarde evrov, obljubljenih v okviru nedavno podpisanega pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/business-26758788|title=Ukraine agrees to 50% gas price hike amid IMF talks|date=26 March 2014|access-date=26 March 2014|work=BBC News|archive-date=27 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140327035248/http://www.bbc.com/news/business-26758788}}</ref> === Šport === 19. februarja 2014 je UEFA sporočila, da se je zaradi nemirov v Kijevu odločila spremeniti prizorišče tekme 32. kroga Evropske lige UEFA 2013/14 med [[Dinamo Kijev|Dinamom Kijev]] in [[Valencia CF|Valencio]] z Olimpijskega stadiona v Kijevu na stadion GSP v [[Nikozija|Nikoziji]] na [[Ciper|Cipru]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/news/newsid=2058174.html|title=Dynamo to play Valencia in Cyprus|publisher=UEFA|date=19 February 2014|archive-date=27 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140227063544/http://www.uefa.com/uefaeuropaleague/news/newsid%3D2058174.html}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/soccer-dynamo-kiev-game-against-valencia-moved-cyprus-133002556--sow.html|title=Soccer-Dynamo Kiev game against Valencia moved to Cyprus|date=19 February 2014|access-date=19 February 2014|agency=[[Reuters]]|publisher=[[Yahoo!]]}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.champion.com.ua/football/2014/02/19/564612/|title=Officially. Match "Dynamo" – "Valencia" will be held in Cyprus|work=[[Ukrayinska Pravda]]|publisher=Champion|date=19 February 2014|accessdate=2022-03-27|archive-date=2008-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/http://www.champion.com.ua/football/2014/02/19/564612/|url-status=dead}}</ref> Dinamo Kijev in drugi klubi, ki so nastopili v 32. krogu, so se pred tekmo z minuto molka poklonili žrtvam v Kijevu, športniki pa so igrali z žalnimi trakovi.<ref>{{navedi novice|url=http://bostonherald.com/sports/revolution_soccer/soccer/2014/02/dnipro_spurs_honor_ukraine_protests_victims|title=Dnipro, Spurs honor Ukraine protests victims|newspaper=[[Boston Herald]]|date=20 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220224626/http://bostonherald.com/sports/revolution_soccer/soccer/2014/02/dnipro_spurs_honor_ukraine_protests_victims|archive-date=20 February 2014|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://shakhtar.com/en/news/?id=30602|title=Viktoria vs Shakhtar: full house, player kit, respect|publisher=[[FC Shakhtar Donetsk]]|date=20 February 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220224845/http://shakhtar.com/en/news/?id=30602|archive-date=20 February 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|publisher=[[Sky Sports]]|date=20 February 2014|url=http://www1.skysports.com/football/live/match/306087/report|title=Europa League: Valencia claim 2–0 win over Dynamo Kyiv in Cyprus|archive-date=20 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140220225132/http://www1.skysports.com/football/live/match/306087/report|url-status=live}}</ref> 25. februarja so bile preložene naslednje tekme ukrajinske košarkarske superlige 2013/14.<ref>{{navedi novice|url=http://www.superleague.ua/news/49080.htm|title=Частину матчів Чемпіонату України "Суперліга" перенесено|publisher=Superleague.ua|date=25 February 2014|access-date=12 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141018122919/http://www.superleague.ua/news/49080.htm|archive-date=18 October 2014|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rupaper.com/post/20920|title=The basketball championship of Ukraine suspended|website=Rupaper.com|access-date=12 March 2014|date=25 February 2014|archive-date=3 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140303082716/http://rupaper.com/post/20920}}</ref> 26. februarja je bil zaradi razmer v državi prekinjen drugi del ukrajinske premier lige 2013/14.<ref>{{navedi splet|url=http://fpl.ua/ukr/news/news_fpl/5400/|title=Початок весняної частини змагань перенесено|website=Fpl.ua|access-date=12 March 2014|archive-date=10 March 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140310200921/http://fpl.ua/ukr/news/news_fpl/5400/}}</ref> 3. marca je bila načrtovana prijateljska nogometna tekma med Združenimi državami Amerike in Ukrajino v Harkovu prestavljena v Nikozijo zaradi varnostnih pomislekov glede morebitne nestabilnosti v [[Harkovska oblast|Harkovski oblasti]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/soccer/world/2014/03/03/usmnt-us-soccer-roster-ukraine-cypress/5994039/|title=USA-Ukraine soccer friendly moved to Cyprus|author=Nate Scott, USA TODAY Sports|date=3 March 2014|work=[[USA Today]]|access-date=23 October 2014}}</ref> Tri domače tekme HC Donbass v končnici lige KHL so bile prestavljene iz doneške dvorane Družba Arena v dvorano Slovnaft Arena v [[Bratislava|Bratislavi]] na Slovaškem.<ref>{{navedi novice|script-title=ru:Донбасс прибыл в Братиславу|trans-title="Donbass" arrived to Bratislava|url=https://hcdonbass.com/news/klub/donbass_pribyl_v_bratislavu/|website=HCDonbass.com|date=16 March 2014|access-date=29 March 2014|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20140330023132/https://hcdonbass.com/news/klub/donbass_pribyl_v_bratislavu/|archive-date=30 March 2014|url-status=dead}}</ref> Potem ko je ekipa odigrala sedmo tekmo prvega kroga proti Dinamu Riga ter tretjo in četrto tekmo drugega kroga proti Levu Praha v slovaški prestolnici Bratislavi, se je vrnila v Doneck na šesto tekmo serije proti Levu. === Javno mnenje === Raziskava Mednarodnega sociološkega inštituta v Kijevu iz decembra 2016 je pokazala, da je 34 odstotkov vprašanih v Ukrajini menilo, da je bila sprememba oblasti »nezakonit oborožen državni udar«, 56 odstotkov pa, da je šlo za »ljudsko revolucijo«.<ref>{{navedi splet|url=https://news.liga.net/society/news/v_ukraine_rastet_dezorientatsiya_grazhdan_sotsiologicheskiy_opros|title=В Украине растет дезориентация граждан: социологический опрос|date=13 February 2017}}</ref> === Podpis pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Ukrajino === Prva Jacenjukova vlada je 21. marca 2014 podpisala pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino,<ref>{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/documents-publications/agreements-conventions/agreement/?aid=2013005|title=Agreement details|publisher=[[Council of the European Union]]|access-date=2014-03-27}}{{navedi splet|url=http://www.consilium.europa.eu/en/documents-publications/agreements-conventions/agreement/?aid=2014045|title=Agreement details|publisher=[[Council of the European Union]]|access-date=2014-07-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://eeas.europa.eu/delegations/ukraine/documents/association_agreement/aa_en.pdf|title=eeas.europa.eu: "Signatures of the political provisions of the Association Agreement" 21 Mar 2014}}</ref> po predsedniških volitvah maja 2014 pa naj bi bil podpisan tudi DCFTA.<ref>{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/ukraine-sign-political-aspects-eu-pact-friday-165605035.html|title=Ukraine to sign political aspects of EU pact on Friday|agency=[[Reuters]]|date=2014-03-17|access-date=2014-03-19}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Croft|first=Adrian|title=European Union signs landmark association agreement with Ukraine|date=21 March 2014|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-eu-agreement-idUSBREA2K0JY20140321|work=Reuters}}</ref> === Samomori nekdanjih uradnikov === Po Evromajdanu je osem nekdanjih uradnikov, povezanih z Janukovičevo Stranko regij, storilo samomor.<ref name="www.newsweek.com/2015/04/17/ukraine">{{navedi novice|title=Mystery of Ukraine's Richest Man and a Series of Unlikely Suicides|first=Maxim|last=Tucker|newspaper=[[Newsweek]]|date=8 April 2015|access-date=11 April 2015|url=http://www.newsweek.com/2015/04/17/ukraine-plagued-succession-unlikely-suicides-former-ruling-party-320584.html?piano_t=1}}</ref> Ko se je ''Newsweek'' poleti 2015 obrnil na generalno državno tožilstvo v zvezi s temi smrtmi, je to sprva odgovorilo, da so vse informacije o njih državna skrivnost.<ref name="www.newsweek.com/2015/04/17/ukraine" /> Tožilstvo je pozneje sporočilo, da štiri smrti preiskujejo kot umore; osumljenec je bil obtožen umora tudi v petem primeru, ko je umrl tožilec Sergej Melničuk.<ref name="www.newsweek.com/2015/04/17/ukraine" /> == Zunanja vpletenost == === Vpletenost Rusije === [[Slika:Signing_17_December_2013_Ukrainian-Russian_action_plan.jpg|sličica|232x232_pik|17. december 2013 Ukrajinsko-ruski akcijski načrt]] Glavno vlogo pri protestih je imelo prepričanje, da si Janukovič prizadeva vzpostaviti tesnejše vezi z Rusijo. Janukovič je od Rusije sprejel denarno pomoč—2 milijardi dolarjev od 15 milijard dolarjev—, kar so mnogi razumeli kot znak, da si bo prizadeval za tesne vezi s Putinom.<ref name="wp1">{{navedi novice|last=Fisher|first=Max|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/worldviews/wp/2014/02/18/the-three-big-reasons-that-protests-reignited-in-ukraine/|title=The three big reasons that protests reignited in Ukraine|newspaper=The Washington Post|date=18 February 2014|access-date=18 February 2014}}</ref> Ruski uradniki so pritiskali na ukrajinsko upravo, naj odločno ukrepa za zatrtje protestov, policijski napad na protestnike Evromajdana pa je bil ukazan nekaj ur po nakazilu 2 milijard dolarjev iz Rusije.<ref name="acb1">{{navedi novice|url=http://www.abc.net.au/news/2014-02-19/ukraine-protests-worst-day-of-violence/5268448|title=Ukraine protests: 14 dead in worst day of violence|agency=[[Australian Broadcasting Corporation]]|date=19 February 2014|access-date=18 February 2014|quote=They moved in hours after Moscow gave Ukraine $2&nbsp;billion in aid which it had been holding back to demand decisive action to crush the protests.}}</ref><ref name="globecrush">{{navedi novice|last=MacKinnon|first=Mark|title=How Putin's Sochi dream was shattered by Ukraine's nightmare|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/how-putins-dream-of-sochi-was-shattered-by-the-nightmare-of-ukraine/article17042500/|newspaper=The Globe and Mail|date=22 February 2014|quote=the Kremlin unsubtly pushing Mr. Yanukovych to use force to clear the fortified tent city on Independence Square [...] shortly before the fighting began, Moscow announced it would pay the next $2-billion tranche.}}</ref> Več vladnih ministrov iz vse Evrope je za zaostrovanje nasilja obtožilo Rusijo.<ref>{{navedi splet|author=Matt Clinch|url=https://www.cnbc.com/id/101426862|title=EU moves toward Ukraine sanctions amid bloodshed|publisher=[[CNBC]]|access-date=20 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20081201194141/https://www.cnbc.com/id/101426862|archive-date=1 December 2008|url-status=live}}</ref> Upokojeni polkovnik ruske glavne obveščevalne službe (GRU) Aleksander Musienko je 20. februarja<ref name="Pravda.ru">[http://www.pravda.ru/news/world/20-02-2014/1193206-force-0/ Massacre in Kiev: the truth in power?]. Pravda.ru (original source). 20 February 2014</ref> v intervjuju dejal, da je konflikt mogoče rešiti le s silo in da je Ukrajina dokazala, da ne more obstajati kot neodvisna in suverena država.<ref name="Pravda.ru" /><ref name="musienko">{{YouTube|a03daUpZ3HM|Massacre in Kiev: the truth in power?}}. Pravda.ru. 20 February 2014</ref> Iz vladnih dokumentov, ki jih je objavil nekdanji namestnik ukrajinskega notranjega ministra [[Henadij Moskal]], je razvidno, da so ruski uradniki delovali kot svetovalci v operacijah proti protestnikom. Operaciji s kodnima imenoma »Val« in »Bumerang« sta vključevali uporabo ostrostrelcev za razpršitev množic in zavzetje sedeža protestnikov v Domu sindikatov. Preden je nekaj policistov prebegnilo, so načrti predvidevali napotitev 22.000 pripadnikov združenih varnostnih enot v Kijev.<ref name="russiainv">{{navedi novice|title=Ukraine averted greater bloodbath, Moskal alleges|url=http://www.kyivpost.com/content/kyiv/ukraine-averted-greater-bloodbath-moskal-alleges-337526.html|newspaper=Kyiv Post|date=24 February 2014}}</ref> Iz dokumentov je razvidno, da je nekdanji prvi namestnik ruske GRU bival v hotelu v Kijevu, da je imel pomembno vlogo pri pripravah in da ga je plačevala ukrajinska varnostna služba.<ref name="kp24">{{navedi novice|title=Arrest warrants issued for Yanukovych, other former Ukraine officials on suspicion of mass murder|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/arrest-warrant-issued-for-yanukovych-and-other-former-officials-337482.html|newspaper=Kyiv Post|date=24 February 2014}}</ref> Po poročanju [[Reuters|Reutersa]] pristnosti dokumentov ni bilo mogoče potrditi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-documents-idUSBREA1N1Z520140224|title=Yanukovich planned harsh clampdown on protesters: Ukraine deputy|work=Reuters|access-date=23 October 2014}}</ref> Notranji minister [[Arsen Avakov]] je dejal, da je konflikt izzvala »neukrajinska« tretja oseba in da poteka preiskava.<ref name="pravda1">{{navedi splet|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/03/4/7017541/|title=У кривавому побоїщі в Києві брала участь неукраїнська третя сила – Аваков|work=Ukrayinska Pravda|date=4 March 2014|access-date=12 March 2014}}</ref> Janukovič je 21. februarja, po neuspešnem zatrtju, v katerem je umrlo kar 100 ljudi, nekoliko popustil. Ruski premier [[Dimitrij Medvedjev]] je v odzivu dejal, da se mora Janukovič nehati obnašati kot »podloga za vrata« in da bodo nadaljnji obroki posojila zadržani. Ruski politični svetovalec [[Sergej Markov]] je dejal: »Rusija bo storila vse, kar je zakonsko dovoljeno, da bi preprečila prihod [opozicije] na oblast.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.theglobeandmail.com/news/world/analysis-russia-blaming-west-for-ukraine-upheaval/article17010518/|title=Analysis: Russia blaming West for Ukraine upheaval|author=Mark Mackinnon|newspaper=[[The Globe and Mail]]|access-date=22 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140222190810/http://www.theglobeandmail.com/try-it-now/?articleId=17010518|archive-date=22 February 2014|url-status=live}}</ref> Rusko zunanje ministrstvo je 24. februarja objavilo izjavo, v kateri je Ukrajince pozvalo, naj »zatrejo skrajneže, ki si prizadevajo priti na oblast«,<ref>{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/moscow-urges-crackdown-in-ukraine-on-extremists-in-government-337514.html|title=Moscow urges crackdown in Ukraine on 'extremists' in government|work=Kyiv Post|date=24 February 2014|access-date=24 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140224234437/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/moscow-urges-crackdown-in-ukraine-on-extremists-in-government-337514.html|archive-date=24 February 2014|url-status=live}}</ref> Medvedjev pa ukrajinske začasne vlade ni priznal kot legitimne.<ref>{{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/medvedev-ukrainian-authorities-legitimacy-in-doubt-337500.html|title=Medvedev: Ukrainian authorities' legitimacy in doubt|work=Kyiv Post|date=24 February 2014|access-date=24 February 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140224234547/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/medvedev-ukrainian-authorities-legitimacy-in-doubt-337500.html|archive-date=24 February 2014|url-status=live}}</ref> Novi ukrajinski notranji minister, glavni tožilec in vodja varnostne službe so na tiskovni konferenci 3. aprila 2014 v zatrtje protestnikov vpletli več kot 30 agentov ruske zvezne varnostne službe (FSB), ki naj bi poleg načrtovanja sodelovali tudi pri dostavi velike količine eksploziva na letališče v bližini Kijeva. Valentin Nalivajčenko, začasni vodja ukrajinske varnostne službe (SBU), je dejal, da so bili agenti ves čas protestov Evromajdan nameščeni v Kijevu, da so imeli med bivanjem v kompleksu SBU na voljo »državne telekomunikacije« in da so bili redno v stiku z ukrajinskimi varnostnimi uradniki. »Imamo utemeljene razloge za domnevo, da so prav te skupine, ki so se nahajale na poligonu SBU, sodelovale pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti te tako imenovane protiteroristične operacije,« je dejal Nalivajčenko. Preiskovalci so ugotovili, da je vodja Janukovičeve SBU [[Oleksander Jakimenko]], ki je pozneje pobegnil iz države, prejemal poročila agentov FSB, ki so bili nameščeni v Ukrajini, in da se je Jakimenko z njimi večkrat sestal. FSB je te trditve zavrnila kot »neutemeljene obtožbe«, sicer pa jih ni želela komentirati.<ref name="ftrusapr">{{navedi novice|last=Olearchyk|first=Roman|title=Ukraine implicates Russian agents in deadly protester crackdown|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/396ba808-bb28-11e3-b2b7-00144feabdc0.html?siteedition=intl#axzz2xpllfvcF|newspaper=Financial Times|date=3 April 2014}}</ref> Rusija je med Evromajdanom začela izvajati obsežno dezinformacijsko kampanjo, ki je skušala revolucijo prikazati kot ilegalni državni udar s strani [[ZDA]]/[[CIA]] in kot »barvno revolucijo« ter protestnike in opozicijo kot »naciste« in »radikalce«, ki želijo odstraniti rusko govoreče Ukrajince.<ref>{{Navedi splet|title=Foreign Ministry Spokeswoman Maria Zakharova’s comment on the 10th anniversary of the beginning of Ukrainian|url=https://mid.ru/en/foreign_policy/news/1915908/?TSPD_101_R0=08765fb817ab200088865248f3c0370032f10556d64d10d003c4c292d4525cab71b216a334879a030870c231921430003e6a42e746a4fdbdab37f7f953f9925aa20fa7f5164918dfc463cf7a12c3b31368303822aa65354a6080aa9ce9d36e3a|website=mid.ru|accessdate=2024-02-18|date=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://reutersinstitute.politics.ox.ac.uk/sites/default/files/2023-12/RISJ%20Project_OlgaT_HT23_Final.pdf|title=Humour as a strategic tool against disinformation: Ukraine’s response to Russia|date=2023-06-01|accessdate=2024-02-18|website=reutersinstitute.politics.ox.ac.uk|publisher=Reuters Institute|last=Tokariuk|first=Olga}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fake History: How Russia Manipulates Ukraine’s Past|url=https://ukraineworld.org/en/articles/infowatch/russia-manipulates-ukraines-past|website=ukraineworld.org|accessdate=2024-02-18|language=en}}</ref><ref name="de">{{Cite report|url=https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf|title=Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine|last1=Kofman|first1=Michael|last2=Migacheva|first2=Katya|publisher=RAND Corporation|location=Santa Monica|pages=33–34|last3=Nichiporuk|first3=Brian|last4=Radin|first4=Andrew|last5=Tkacheva|first5=Olesya|last6=Oberholtzer|first6=Jenny|year=2017}}</ref> == Odzivi v tujini == === Podpora ZDA === Decembra 2013 je republikanski senator [[John McCain]] v družbi demokratskega senatorja [[Chris Murphy|Chrisa Murphyja]] obiskal Jacenjuka in Tjahniboka ter pozneje nagovoril množico ljudi:<blockquote>Ukrajina bo izboljšala Evropo in Evropa bo izboljšala Ukrajino, mi pa smo tu, da podpremo vašo pravico, suvereno pravico Ukrajine, da svobodno in neodvisno odloča o svoji usodi. Usoda, ki jo iščete, leži v Evropi, mi pa si prizadevamo za mirno tranzicijo, ki bi ustavila nasilje in ukrajinskemu ljudstvu dala tisto, česar žal ni imelo ob različnih revolucijah, ki so se zgodile– pravo družbo. To je revolucija ljudstva– bila je mirna, razen ko jo je vlada skušala zatreti, a od takrat tega ni več poizkusila. Hvalim njihovo sposobnost in željo, da mirno demonstrirajo za spremembe, ki si jih po mojem mnenju zaslužijo. Ti ljudje ljubijo Združene države Amerike, ljubijo svobodo – in mislim, da tega ne morete razumeti drugače kot našo tradicionalno podporo ljudem, ki si želijo svobodne in demokratične družbe.<ref>[https://www.theguardian.com/world/2013/dec/15/john-mccain-ukraine-protests-support-just-cause "John McCain tells Ukraine protesters: We are here to support your just cause"] ''The Guardian'', 14 Dec. 2013</ref></blockquote>[[Slika:Euromaidan_Kiev_2014-02-12-3.JPG|sličica|Vrsta policistov v Kijevu 12. februarja.|212x212_pik]]V posnetem telefonskem pogovoru, ki je prišel v javnost 4. februarja, sta pomočnica državnega sekretarja [[Victoria Nuland]] in veleposlanik ZDA v Ukrajini [[Geoffrey Pyatt]] razpravljala o svojih željah glede prehoda Ukrajine v začasno vlado in zlasti o vlogah, ki naj bi jih imeli vidni opozicijski voditelji:<blockquote>Nuland: »Mislim, da Klič (Kličko) ne bi smel vstopiti v vlado. Mislim, da to ni potrebno in da to ni dobra zamisel.« Pyatt: »Naj ostane zunaj in naredi svojo politično domačo nalogo in podobno.« Nuland: »Mislim, da je Jats (Jatsenjuk) tisti, ki ima ekonomske izkušnje in izkušnje z vodenjem. Mislim, da bo Klič, ki bo delal za Jatsenjuka, na tej ravni, da to ne bo delovalo. Želimo si, da bi prišel nekdo, ki je mednarodna osebnost, in pomagal pri vodenju tega projekta.«<ref>[http://www.csmonitor.com/World/Security-Watch/Backchannels/2014/0206/Amid-US-Russia-tussle-over-Ukraine-a-leaked-tape-of-Victoria-Nuland "Amid US-Russia tussle over Ukraine, a leaked tape of Victoria Nuland"] Christian Science Monitor, 6 Feb. 2014</ref></blockquote> V istem pogovoru je bila Nulandova posneta tudi z besedami: »Jebeš EU,« s katerimi je zaničevalno omenila počasna evropska prizadevanja za reševanje politične paralize in grozeče fiskalne krize v Ukrajini.<ref name="washingtonpost.com">Gearan, Anne. [https://www.washingtonpost.com/world/national-security/in-purported-recording-of-us-diplomat-blunt-talk-on-ukraine/2014/02/06/518240a4-8f4b-11e3-84e1-27626c5ef5fb_story.html In recording of U.S. diplomat, blunt talk on Ukraine], ''[[The Washington Post]]'', 6 February 2014.</ref><ref name=":0">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26079957|title=Ukraine crisis: Transcript of leaked Nuland-Pyatt call|work=BBC News|date=7 February 2014}}</ref> Tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve ZDA je telefonski klic komentiral kot »ne bi smelo biti presenečenje, da politiki razpravljajo o revoluciji ter prihodnosti države«.<ref name="washingtonpost.com" /><ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[Oranžna revolucija]] - [[barvna revolucija]] v letih [[2004]]/[[2005]] po kateri je prišlo do menjave oblasti v Ukrajni == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evromajdan]] [[Kategorija:Revolucije]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] 661megyhi0z6ldzoh6fgut8921vvh8j 0 521250 6676061 6375672 2026-05-15T12:24:06Z ~2026-29278-93 259931 Dodal sem nov dosežek 6676061 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} '''Erik Šmid''', [[Slovenci|slovenski]] [[dirigent]], [[zborovodja]] in [[glasbeni pedagog]], * [[1991]], [[Kranj]]. == Življenje in delo == '''Erik Šmid''', dirigent in glasbeni pedagog, deluje na Gimnaziji Kranj kot profesor glasbe in dirigent. Prve korake svoje glasbene poti je prehodil na Glasbeni šoli Kranj, kjer je obiskoval pouk klavirja pri prof. Petru Miliću ter pouk solopetja pri mag. Francki Šenk Svojo glasbeno pot je nadaljeval s študijem glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomiral, v letu 2016 pa z odliko (diploma summa cum laude) sklenil magistrski študij z magistrskim koncertom ''Sakralna glasba na habsburških tleh'' pod mentorstvom prof. Marka Vatovca. Na koncertu je s Komornim zborom Akademije za glasbo, Komornim orkestrom Akademije za glasbo in pevskimi solisti predstavil stilno zaokrožen sakralni program skladateljev 17. in 18. stoletja. Trenutno je doktorski študent na omenjeni instituciji, njegovo raziskovalno delo pa je usmerjeno na področje zborovske glasbe. Tako v času študija kot kasneje se je strokovno izpopolnjeval pri številnih priznanih dirigentih in pevskih pedagogih – Bradyju R. Allredu, Garyju Gradnu, Heleni Alice Lootens, Martini Batič, Ianu Honeymanu in drugih. Umetniško delo Erika Šmida je usmerjeno predvsem na področje zborovske glasbe. Sprva je kot pevec in korepetitor sodeloval s številnimi slovenskimi zbori (Komorni pevski zbor Mysterium, Moški zbor organizacije Salt Lake Choral Artists, Komorni zbor Akademije za glasbo, Koralni zbor Akademije za glasbo, Baročni zbor Akademije za glasbo, Zbor sv. Nikolaja Litija idr.), že v času študija pa je kot dirigent in umetniški vodja prevzel vodenje Ženskega pevskega zbora Mens sonora, Študentskega pevskega zbora sv. Stanislava, Mešanega pevskega zbora Gimnazije Kranj, Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Kranj in Moškega zbora Cantores Carnioli. Od leta 2016 kot profesor glasbe in dirigent deluje na [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]]. Pod njegovim vodstvom trenutno delujejo Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj in Ženska vokalna skupina Lipa Litija. == Nagrade in priznanja == * Diplomma summa cum laude za magistrski koncert Sakralna glasba na habsburških tleh s Komornim zborom Akademije za glasbo, Komornim orkestrom Akademije za glasbo in pevskimi solisti * Zlato priznanje z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj na mednarodnem zborovskem tekmovanju Young Bohemia Prague 2017 * Zlato priznanje s Študentskim pevskim zborom sv. Stanislava na mednarodnem zborovskem tekmovanju Young Bohemia Prague 2018 * Zlato priznanje z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj na mednarodnem zborovskem tekmovanju Aegis carminis 2019 * Posebna nagrada za najbolj perspektivnega mladega zborovodja tekmovanja Aegis carminis 2019 * Zlato priznanje z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj na mednarodnem zborovskem tekmovanju XXX. concorso internazionale di canto corale Verona 2019 * Nagrada za najboljšega dirigenta tekmovanja na mednarodnem zborovskem tekmovanju XXX. concorso internazionale di canto corale Verona 2019 * Zlato priznanje in velika nagrada mednarodnega zborovskega tekmovanja tekmovanja Zlatna lipa Tuhlja 2019 z Moškim zborom Cantores Carnioli * Zlato priznanje in velika nagrada mednarodnega zborovskega tekmovanja tekmovanja Zlatna lipa Tuhlja 2021 z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * Priznanje z najvišjo oceno, oznako »excellent« na virtualnem delu tekmovanja Svetovnih zborovskih iger 2021 z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * Zlato priznanje na mednarodnem zborovskem tekmovanju Zlatna lipa Tuhlja 2022 z Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj * Zlato priznanje na mednarodnem zborovskem tekmovanju Bratislava Spring Music Festival 2023 z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * Zlato priznanje v kategoriji mešanih zborov in zlato priznanje v kategoriji ljudske glasbe na mednarodnem zborovskem tekmovanju Venezia in Musica 2023 z Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj * Zlato priznanje z odliko, priznanje za izvrstno izvedbo skladbe A. Lajovica Pesem deklice in priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta na Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov 2023 z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * Zlato priznanje z odliko, priznanje za najboljšo izvedbo sodobne izvirne slovenske skladbe, napisane od leta 1987 do danes, priznanje za najboljši zbor regijskega tekmovanja in priznanje za obetavnega zborovodjo na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb 2023 z Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj * Zlato priznanje z odliko, priznanje za najboljši zbor tekmovanja (ex-aequo) ter posebno priznanje za najboljšega zborovodjo debitanta na 27. državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov (2024) z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * Zlato priznanje na 28. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2024 z Akademskim pevskim zborom France Prešeren Kranj * Prva nagrada summa cum laude na 72. evropskem glasbenem festivalu za mlade (EMJ) v Peltu (2024) z Dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj * V Celju je dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj dobil zlato priznanje z odliko pod vodstvom Erika Šmida. = Reference = *''Magistrski koncert "Sakralna glasba na habsburških tleh", magistrsko delo,'' dostopno na: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2591879 *''Gimnazijska zbora zlata v Pragi'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20170409/C/170409800/1082/1168/gimnazijska-zbora-zlata-v-pragi *''Mladi so mu navdih in največje ogledalo'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20180823/C/180829905/1082/1168/mladi-so-mu-navdih-in-najvecje-ogledalo *''Gimnazijke pele Valižanom'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20180721/C/180729966/1082/1168/gimnazijke-pele-valizanom *''Zlata dekleta, ki živijo glasbo'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20190410/C/190419991/1082/1168/zlata-dekleta--ki-zivijo-glasbo *''Lipke zazrte v drugo desetletje'', dostopno na: https://www.sigic.si/lipke-zazrte-v-drugo-desetlipje.html *''Ženska vokalna skupina Lipa - novemu desetletju naproti'', dostopno na: https://www.revijaprimus.si/2019/12/19/zenska-vokalna-skupina-lipa-novemu-desetletju-naproti/ *''Od baroka do klasicizma z deli Mozarta, Dolarja, Poscha in Zupana,'' dostopno na: https://www.nasizbori.si/od-baroka-do-klasicizma-z-deli-mozarta-dolarja-poscha-in-zupana/ *''Koncert APZ France Prešeren Kranj, komornega orkestra in solistov na sakralnem abonmaju'', dostopno na: https://www.kd-schellenburg.si/koncert-apz-france-preseren-kranj-komornega-orkestra-in-solistov-na-sakralnem-abonmaju/ *''Od baroka do klasicizma'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20211018/C/211019797/1168/od-baroka-do-klasicizma *''Zlate gimnazijke'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20211027/C/211029803/1082/1168/zlate-gimnazijke *''Gimnazijske pevke zopet zlate'', dostopno na: https://www.zurnal24.si/gorenjska/gimnazijske-pevke-zopet-zlate-375277 *''Dvajset dekliških zborovskih let'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20221022/C/221029938/1082/1168/dvajset-dekliskih-zborovskih-let *''Navdihujočih dvajset let Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Kranj'', dostopno na: https://www.nasizbori.si/navdusujocih-dvajset-let-dekliskega-pevskega-zbora-gimnazije-kranj/ *''Uspeh gimnazijskih zborov'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20230406/C/230409885/1168 *''Na državnem tekmovanju slavila kranjski in celjski dekliški zbor'', dostopno na: https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/na-drzavnem-tekmovanju-slavila-kranjski-in-celjski-dekliski-zbor/704195 *''Po enaintridesetih letih spet zlati'', dostopno na: https://www.gorenjskiglas.si/article/20240427/C/240429838/1082/1168/po-enaintridesetih-letih-spet-zlati {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmid, Erik}} [[Kategorija:Slovenski dirigenti]] [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Šmid, Erik]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za glasbo v Ljubljani]] kp0u3zuute3azqowyydhu1pd889p777 0 521900 6676378 5731703 2026-05-16T09:58:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676378 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} »Sporazumevalna zmožnost je znanje in vedenje, ki posamezniku omogoča, da lahko ustrezno in učinkovito (receptivno in produktivno – kot poslušalec in govorec, bralec in pisec) uporablja jezik in sposobnosti (spretnosti), da to znanje uporablja za sporazumevanje v realnih situacijah, kar pomeni, da lahko tvori in razume poljubno število besedil v različnih govornih položajih in za različne potrebe oz. sporazumevalne namene,«<ref name=":1">[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQ8Y1ZKQ/a95a1e03-6115-424e-9422-8837f2c370d8/PDF. Pirih Svetina, Nataša, Ferbežar, Ina. Slovenščine tujejezičnih govorcev. ''Jezik in slovstvo'', letn. 50, št. 6, str. 3–15.]</ref>. == Modeli in teorije sporazumevalne zmožnosti == [[Noam Chomsky|Chomsky]] je prvi, ki vpelje pojem zmožnosti in razlikovanje med zmožnostjo in performanco <ref name=":0">[[Bešter, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo. 2011, letn. 56, št. 3/4, str. 111-130.|Bešter, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost - eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. ''Jezik in slovstvo''. 2011, letn. 56, št. 3/4, str. 111-130.]]</ref>. Po njegovem je zmožnost splošna sposobnost tvorjenja neskončnega števila pravilnih povedi na podlagi končnega števila znakov in sposobnost prepoznavanja pravilnih in nepravilnih povedi. Dejanska raba zmožnosti, ki jo govorec izkaže s sporazumevalnimi dejanji, pa je performanca<ref name=":0" /> <ref name=":1" />. Pojma zmožnosti in performance ustrezata [[Ferdinand de Saussure|de Sausserjevima]] langue (jezik v smislu socialne norme) in parole (govorno dejanje v smislu individualne manifestacije norme) <ref>[https://web.archive.org/web/20100728203833/http:/lingo.stanford.edu/sag/L204/Miller.pdf Miller, G. A. (1975). Some comments on competence and performance. Developmental Psycholinguistics and Communication Disorders, letn. 263, št. 1, str. 201–204.]</ref>. Pojem sporazumevalne zmožnosti vpelje [[Dell Hymes|Hymes]]<ref>{{Navedi splet |url=http://wwwhomes.uni-bielefeld.de/sgramley/Hymes-1.pdf |title=Hymes, D. (1972). On communicative comptence. Pride, J. B., in Holmes, J. (ur.): Sociolinguistics. Harmondsworth: Penguin Books. |accessdate=2022-08-02 |archive-date=2022-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221020083209/https://wwwhomes.uni-bielefeld.de/sgramley/Hymes-1.pdf |url-status=dead }}</ref>, z njim pa nadgrati pojem idealne zmožnosti, ki izhaja iz homogene jezikovne skupnosti. [[Dell Hymes|Hymes]] sporazumevalno zmožnost opredeli kot zmožnost posameznikov, da se sporazumevajo v skladu s spreminjajočimi situacijskimi in normativnimi pogoji psihične, socialne in jezikovne narave<ref name=":0" />. Slovnična pravilnost je manj pomembna od primernosti glede na sporazumevalno okolje in kontekst<ref name=":2">[https://www.researchgate.net/profile/Merrill-Swain/publication/31260438_Theoretical_Bases_of_Communicative_Approaches_to_Second_Language_Teaching_and_Testing/links/0c960516b1dadad753000000/Theoretical-Bases-of-Communicative-Approaches-to-Second-Language-Teaching-and-Testing.pdf Canale, M. in Swain, M. (1980). Theoretical bases of communicative approaches to second language teaching and testing. ''Applied Linguistics'' 1/1. 1–47.]</ref>. [[Dell Hymes|Hymesova]] sporazumevalna zmožnost združuje znanje jezika (znanje pravil in slovnice) in zmožnost rabe jezika v različnih situacijah, ti dve znanji pa sta predpogoj za rabo, tj. performanco<ref name=":0" />. Canale in Swain si zastavita vprašanje, ali je razlikovanje med zmožnostjo in performanco smiselno, pri tem pa kot edinega avtorja, ki je razlikovanje označil za nesmiselno, izpostavita Hallidaya<ref name=":2" />. Poleg pojma sporazumevalne zmožnosti, ki ga vpelje [[Dell Hymes|Hymes]], avtorji predlagajo še vrsto drugih pojmov, kot so: obvladovanje jezika, obvladovanje sporazumevanja in sporazumevalna jezikovna zmožnost<ref name=":0" />. Kljub različnim poimenovanjem gre za »to, kar človek zna (ima na razpolago) za sporazumevanje (za opravljanje govornih dejanj) v raznih sporazumevalnih okoliščinah,«<ref name=":0" />. Na uspešnost posameznika v sporazumevalnih dejanjih vplivajo tri vrste dejavnikov: biološko-fizični, psihološki in socialni<ref name=":1" />. Kot pomembno lastnost uspešne performance avtorica izpostavi, da domači govorci output nedomačih govorcev prepoznajo kot ustrezen<ref name=":1" />. Pirih Svetina poudarja, da je jezikovna raba individualizirana že med domačimi govorci jezika, raznolikost pa se še toliko bolj poveča med govorci jezika kot J2<ref name=":1" />, Bešter pa tej ugotovitvi doda še zmožnost sporazumevalne zmožnosti, da se razvija preko performance in je kot taka dinamična<ref name=":0" />. Na podlagi performance sporazumevalno zmožnost vrednotimo<ref name=":0" />. Canale in Swain<ref name=":2" /> teorije sporazumevalne zmožnosti kategorizirata v: '''Teorije temeljnih sporazumevalnih veščin''': Pri teh teorijah gre predvsem za govorno komunikacijo, ki omogoča govorcu sporazumevanje v večini vsakodnevnih situacij, osredotočenost je na prenosu sporočila in ne na pomenu sociokulturnih okoliščin ter ustreznosti govornega dejanja. Dve ključni potezi teh teorij sta specifikacija minimalnih sporazumevalnih veščin in  spoznanje, da učenje J2 poteka učinkoviteje, če je poudarek od samega začetka učenja in usvajanja na prenašanju sporočila in ne na slovnični pravilnosti ali sociokulturni ustreznosti<ref name=":2" />. '''Sociolingvistični pogledi na sporazumevalno zmožnost''': Ti pogledi se osredotočajo na medsebojno povezanost jezika in konteksta okolja. Canale in Swain<ref name=":2" /> izpostavita Hymesa in Hallidaya kot ključna avtorja teh pogledov. Hymes zavrne enačenje zmožnosti in slovnične zmožnosti Chomskega in poudari pomen konteksta, ki ga mora govorec pri govornem dejanju razumeti<ref name=":2" />. Hymesov model predpostavi štiri znanja oz. zmožnosti: * Slovnična zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje formalno možno. * Psiholingvistična zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje izvedljivo na podlagi razpoložljivih sredstev izvedbe. * Sociokulturna zmožnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje v danem kontekstu ustrezno; socialni pomen govornega dejanja. * Verjetnost: Vedenje ali in do katere mere je govorno dejanje izvedeno in kakšne posledice ima (verjetnostno znanje). Govorno dejanje je lahko v dani situaciji slovnično nepravilno, neprimerno z vidika otežene percepcije in razumevanja, neprimerno v danem socialnem kontekstu ali pa nenavadno in nepričakovano, saj ga v danem kontekstu ne slišimo pogosto<ref name=":2" />. Model po Hallidayu predpostavi tri ravni sporazumevalne zmožnosti: okolje določa govorcu ustrezne '''vedenjske možnosti''' (kaj je dovoljeno narediti), vedenjske možnosti se odražajo v potencialnih pomenih (pomen, ki se za dejanjem skriva), to so '''semantične možnosti''', te pa se realizirajo v '''slovničnih možnostih''' (kaj lahko izrečemo)<ref name=":2" />. '''Integrativne teorije sporazumevalne zmožnosti''': poskušajo integrirati posameznikov govor in diskurz ter različne komponente sporazumevalne zmožnosti<ref name=":2" />. Za te teorije je značilno tudi, da govorijo o govorni, slušni, pisni in bralni zmožnosti (prav tam). Canale in Swain<ref name=":2" /> predlagata svoj model sporazumevalne zmožnosti, ki vsebuje tri zmožnosti: '''slovnično''', '''sociolingvistično''' in '''strateško'''. Pri slovnični ali lingvistični zmožnosti gre za obvladanje besedišča, slovničnih in pravopisnih pravil<ref name=":0" />. Ustreznost jezikovne rabe glede na kontekst zajema sociolingvistična zmožnost, strateška pa poznavanje jezikovnih in nejezikovnih sporazumevalnih strategij (prav tam). Canale in Swain sta prva avtorja, ki pojem sporazumevalne zmožnosti preneseta na področje učenja in testiranja tujega jezika<ref name=":1" />. Kasneje svoj prvotni model nadgradita; trem zmožnostim dodata še četrto, diskurzno zmožnost<ref name=":1" />. Bachmanov model sporazumevalne zmožnosti sestavljajo<ref name=":1" />: * Jezikovna zmožnost: vključuje jezikovno in pragmatično zmožnost. Prva se deli na slovnično in besedilno, druga pa na ilokucijsko in sociolingvistično zmožnost. * Strateška zmožnost je po Bachmanu splošna sposobnost, s katero posameznik optimalno uporabi razpoložljive sposobnosti. * Posameznikovi psihofiziološki mehanizmi: gre za nevrološke in fiziološke procese, ki sodelujejo pri recepciji in produkciji. Ferbežar je Bachmanov model priredila za potrebe standardizacije znanja slovenščine kot drugega jezika<ref name=":0" /><ref name=":1" />. == Sporazumevalna zmožnost v slovenski literaturi == Bešter<ref name=":0" /> kot prvo avtorico, ki v slovenski prostor vpelje pojem sporazumevalne zmožnosti, izpostavi Olgo Kunst Gnamuš<ref name=":3">Kunst Gnamuš, Olga, 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri UEK.</ref>. V svojem Komunikacijskem modelu jezikovne vzgoje govori o sporazumevalni zmožnosti, ki po njenem temelji na dejstvu, »da lahko enako vsebino sporočimo na veliko načinov,«<ref name=":3" />. Sporazumevalna zmožnost uravnava jezikovna sredstva (to so izbirna pravila) in družbene dejavnike sporazumevanja<ref name=":3" />. Pirih Svetina<ref name=":1" /> o sporazumevalni zmožnosti piše na področju usvajanja in učenja tujega in drugega jezika. Sporazumevalno zmožnost opredeli kot: »… znanje in vedenje, ki posamezniku omogoča, da lahko ustrezno in učinkovito (receptivno in produktivno, se pravi kot poslušalec in govorec, bralec in pisec) uporablja jezik, in sposobnosti (spretnosti), da to znanje uporablja za sporazumevanje v realni situaciji – da lahko tvori in razume poljubno število besedil v različnih govornih položajih in za različne potrebe oziroma sporazumevalne namene,«<ref name=":1" />. Kranjc<ref>Kranjc, S. (1999). ''Razvoj govora predšolskih otrok''. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.</ref> oporeka delitvi omenjenih avtorjev sporazumevalne zmožnosti na jezikovno in pragmatično, saj se pri tej delitvi na podredni položaj umesti sestavino, ki je po njenem mnenju nadredna. Tako predlaga delitev, pri kateri jezikovno zmožnost gradita slovnična in sporazumevalna (pragmatična) zmožnost. Pod pojmom jezikovna ali lingvistična zmožnost razume vse abstraktno jezikovno vedenje. == Viri in literatura == <references /> [[Kategorija:Komunikacija]] [[Kategorija: Uporabno jezikoslovje]] __VSILIKAZALOVSEBINE__ 67ltc0boenmg7wuq68ryxcjozxo8lcm 1 522237 6676211 6674429 2026-05-15T19:46:04Z Andrejj 94 /* Slog opisa preimenovanih naselij */ odg 6676211 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) g3qlx6gdqdbx1o1wy5v5xg26sm61bj8 6676213 6676211 2026-05-15T20:00:13Z Andrejj 94 /* Pristava (k. o.) */ nov razdelek 6676213 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} == Viri == Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST) == Letnice == Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST) :PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)<ref name="Abecedni">{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}</ref> :--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST) ::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST) :Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST) ::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST) :::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST) :Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST) ::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}} :::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST) ::Uradni vestnik Gorenjske <ref>https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf</ref> --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST) :Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 7. september 2023 (CEST) {{reflist-talk}} == Banja Loka ... in še par komentarjev == Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]</ref>. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:14, 6. januar 2024 (CET) ::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:24, 6. januar 2024 (CET) Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij<ref>Perko & Geršič 2021, str. 101</ref> prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET) :Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko & Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh "delnih" naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:20, 6. januar 2024 (CET) :: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod "Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji". —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET) :::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 16:54, 6. januar 2024 (CET) {{reflist-talk}} == Uporaba dveh imen hkrati? == V tabeli sta vrstici Breg -> Breg pri Velikem Gabru (1955–danes) -> Breg pri Temenici (1997–danes) in Velike Dole -> Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -> Velike Dole pri Temenici (1997–danes). Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:33, 17. januar 2024 (CET) == Slog opisa preimenovanih naselij == Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST) : Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST) Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST) ::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST) ::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST) {{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) :{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi "{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}" in tudi "{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]"}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav. :Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST) ::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST) 'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena! Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Pristava (k. o.) == pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ... "k. o." v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST) jv73nmy958ietrq6itj56hg7kfx6j79 0 535522 6676391 6659330 2026-05-16T10:28:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|occupation=Pisateljica, raziskovalka}} '''Stanislava Chrobáková Repar''' (rojena '''Kvapilová'''), slovaško-slovenska pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica, * [[5. maj]] [[1960]], [[Bratislava]]. == Življenje == Študirala je filozofijo in estetiko na Univerzi Komenskega v [[Bratislava|Bratislavi]] (1984), leta 1995 je doktorirala iz [[Literarna veda|literarne vede]] na Slovaški akademiji znanosti (SAV) in se leta 2010 habilitirala za izredno profesorico književnosti na Univerzi v Novi Gorici (UNG) v Sloveniji. Na Slovaškem je pred letom 1989 in po njem pomagala vzpostaviti neodvisno pisateljsko platformo, pozneje pa je izstopila iz vseh pisateljskih združenj. Delala je kot raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega in na Inštitutu za slovaško književnost SAV. Od leta 2001 živi v Ljubljani, od leta 2006 ima dvojno državljanstvo, od leta 2009 deluje kot samozaposlena v kulturi pri MK RS. V zadnjih letih (2016-2021) se je selila med Slovaško, Slovenijo in Finsko, trenutno več časa preživi na Slovaškem. V letih 1982-1991 je bila poročena z arhitektom Ondrejem Chrobákom, v letih 2001-2015 pa s slovenskim filozofom, pesnikom in urednikom [[Primož Repar|Primožem Reparjem]]. Ima odraslega sina Ondreja. == Delovanje == V Ljubljani že več kot dve desetletji intenzivno sodeluje z založbo [[KUD Apokalipsa]], konceptualno je prispevala k programom in splošni usmeritvi založbe, zasnovala je zbirko ''Fraktal''<ref>{{Navedi splet|title=Zbirke Fraktal, Posebne izdaje in Apokalipsa (6 knjig) – CED Slovenija|url=https://ced-slovenia.eu/project/zbirke-fraktal-posebne-izdaje-in-apokalipsa-6-knjig/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI}}</ref> kot tudi t. i. Gender-številke znotraj revije Apokalipsa; oba projekta je tudi vodila (2003-2015). Kot zunanja raziskovalka je projektno sodelovala s [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije. Med letoma 2007 in 2009 je bila zaposlena na Mirovnem inštitutu v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot raziskovalka na mednarodnem projektu »Quality in Gender + Equality Policies«. Med letoma 2009 in 2011 je na UNG predavala teorijo literature in feministično literarno vedo, ki jo je pomagala na univerzi akreditirati, a tudi predmed Pisateljice evropskih literatur, ter vodila diplomantke. Med letoma 2014 in 2015 je bila kot asistentka veleposlanika redno zaposlena na Veleposlaništvu Slovaške v Ljubljani. Je so-ustanoviteljica mednarodnega projekta »Revija v reviji« (2002), Mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka (2007) in Ženskega odbora Slovenskega centra PEN Mira (2013)<ref>{{Navedi splet|title=Stanislava Chrobakova Repar v novi knjigi o ženskih avtoricah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/stanislava-chrobakova-repar-v-novi-knjigi-o-zenskih-avtoricah/448030|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-07|language=sl}}</ref>. Je tudi članica<ref>{{Navedi splet|title=Stanislava Chrobakova Repar – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/stanislava-chrobakova-repar/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307132312/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/stanislava-chrobakova-repar/|url-status=dead}}</ref> Društva slovenskih pisateljev in [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. Leta 2016 je bila na razpisu izbrana za glavno urednico literarnega mesečnika ''Romboid'' (v letih 1997-2003 je bila njegova odgovorna urednica, do leta 2010 zunanja urednica). Po nesoglasjih z založnikom je leta 2017 ustanovila društvo Fraktál na Slovaškem, januarja 2018 pa tudi literarni četrtletnik ''Fraktál'', ki ga vodi vse od takrat, ureja tudi novonastalo knjižno produkcijo. Pod okriljem društva poteka dvostranski projekt »Fraktály SK/SI« (Bratislava, Nitra, Ružomberok, Liptovský Mikuláš, Maribor, Ljubljana, [[Koper]]), prav tako pisateljska srečanja v živo »FRÁKTALive«. Organizacijsko in uredniško je zelo dejavna, sestavlja in ureja številne antologije in izbore iz slovaške in slovenske književnosti doma in v tujini (ZDA, Mehika, Velika Britanija, države višegrajske četverice in nekdanje Jugoslavije itd.). Je tudi prevajalka književnosti, filozofije in humanistike iz slovenščine v slovaščino in obratno. S. Chrobáková Repar piše [[Pesništvo|poezijo]], prozo, [[Esej|eseje]] in kulturno publicistiko v [[Slovaščina|slovaškem]] in [[Slovenščina|slovenskem]] jeziku ter literarnoznanstvene razprave. Je avtorica 30 samostojnih knjig, monografij in obsežnih strokovnih poročil, prevedla je do 30 knjižnih naslovov, predvsem pesniških zbirk, pa tudi romanov, njene revijalne prevodne objave štejejo na stotine besedil in imen. Pripravila je tudi posebno slovensko številko revije ''Filozofia'' (FÚ SAV) in obsežne prevodne tematske sklope v literarnih in strokovnih revijah na Slovaškem: ''Revue svetovej literatúry'', ''Romboid'', ''Fraktál'', ''Acta Kierkegaardiana'' in ''Glosolália'' (v zadnji, poleg drugega, tudi obsežni izbor iz prvih dveh pesniških zbirk Uroša Praha, 2021); prevodi so bili objavljeni tudi v revijah ''Vlna'', ''Vertigo'' in drugih. Občasno sodeluje z [[Ars (radio)|Radiem Ars]] (Slovenija) in Radiem Devín (Slovaška), za katera piše literarne oddaje, kritike in eseje. Na podlagi dvojezične avtofikcije ''Slovenka na kvadrát'' (2009, druga izdaja 2013 /SI/; 2011 /SK/<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenka na kvadrát: pohľadnice zo Slovinska 2001-2010|url=https://books.google.si/books/about/Slovenka_na_kvadr%C3%A1t.html?id=gMlgtwAACAAJ&redir_esc=y|publisher=Vydavateľstvo Drewo a srd|date=2011|isbn=978-80-88965-99-2|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref>) je v mednarodni koprodukciji nastala istoimenska kabaretna monodrama (režija N. Upper),<ref>{{Navedi splet|title=Slovenka na kvadrat|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/slovenka-na-kvadrat|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-03-07|language=sl}}</ref> za katero je soustvarila scenarij; premierno je bila uprizorjena leta 2013 na gledališkem festivalu ExPonto v Ljubljani in na odru A4 – Zero Space v Bratislavi, uspešno pa je gostovala tudi v tujini. Literarno ustvarjanje Stanislave Chrobákove Repar se odlikuje s svojo žanrsko in tematsko pretočnostjo, pomensko odprtostjo, decentralizirano (lirsko) protagonistko ter eksistencialno naravnanostjo; vse to v tesnem objemu s feminističnim eksperimentiranjem na oblikovno-jezikovni ravni. Kot je o njeni poeziji zapisala sociologinja Ana Marija Sobočan, avtorica posega na vse tri nivoje literarne semiotike: pogumna je v sintaksi, iznajdljiva v semantiki in igriva v pragmatiki – torej relacijski naravnanosti do bralcev in širšega okolja. V svojih esejističnih delih naslavlja zlasti vprašanja položaja kulture v sodobni družbi, njenih infrastrukturnih primanjkljajev, ter ženske diskurzivnosti v literaturi in kulturi. V poglobljenih interpretacijah ob nenehni navzočnosti filozofske erudicije in interkulturnega dialoga spremlja ustvarjalna prizadevanja svojih kolegic, včasih tudi kolegov. Med drugim tudi, povedano z besedami literarne znanstvenice Katje Mihurko Poniž, vsakodnevno resničnost razgrinja brez olepšav in lepotnih popravkov, z vso ostrino lucidnega opažanja znotraj intelektualnega diskurza. Kljub svoji žanrski raznolikosti je njeno delo izjemno poenoteno, tako estetsko, kot prek osebnostne drže same ustvarjalke (citirano iz utemeljitve za nagrado Mira), pravzaprav »Slovenke na kvadrat«, kot jo je včasih javno označil novinar Janko Petrovec. Z vsemi temi navedenimi značilnostmi se – ob vseh razlikah – bliža naturelu takšnih literarnih osebnosti kot sta [[Dubravka Ugrešić]] ali, na Slovaškem, na pol pozabljena Hana Ponická. Skupaj s priseljenskima pisateljicama [[Lidija Dimkovska|Lidijo Dimkovsko]] in Erico Johnson Debeljak nastavlja širokospektralno zrcalo ne le slovenski družbi, ampak tudi vsakemu posamezniku/posameznici v njunih številnih izbirah. Besedila Stanislave Chrobáková Repar so prevedena v šestnajst jezikov. Na Slovaškem je prejela nagrado Alexandra Matuške za literarno kritiko (1995), nagrado Občestva pisateljev Slovaške (OSS) za najboljšo knjigo leta (2003 – za monografijo o poeziji M. Haugove) in nagrado Literarnega sklada (LF) za najboljši prevod 2019 – za prevod izbora pesmi B. Korun; nominirana je bila tudi za nagrado Bibliotéka 2011 – za pesniško zbirko ''Tichožitia (la poésie pure, la poésie brute)''. V Sloveniji je prejela literarno nagrado Mira 2018<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada mira 2018 – MIRA|url=https://www.mira.si/2414-2/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307132312/https://www.mira.si/2414-2/|url-status=dead}}</ref> – za svoje avtorstvo (zlasti za knjigo esejev, kritik in razprav ''Iniciacije ali književnost onkraj vidnega'') in osebnostno držo. S knjigo esejev ''Agonija smisla'' je bila nominirana za nagrado M. Rožanca za najboljšo esejistično knjigo (2016), kot posredovalka med kulturami tudi za mednarodno Pretnarjevo nagrado (2017). Leta 2014 jo je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) uvrstil med »ženske in moške, ki navdihujejo Evropo«. == Bibliografija == === Poezija (izbor) === * ''Torzá (okná, svety'' / ''ikkunat, maailmat)''. Besedilno-fotografska izdaja skupaj z avtorskimi fotografijami. Ivanka pri Dunaji: Fraktál, o. z., 2025. [[:sk:Špeciálne:KnižnéZdroje/9788097366995|ISBN 978-80-973669-9-5]] * ''Antigony, Ifigénie, Heleny a iné užitočne deje'' ''(výber z poézie)''. Závod : Fraktál, o. z., 2022. ISBN 978-80-973669-2-6 * ''Rauma Blues.'' Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2018 {{COBISS | ID=295944448}} * ''Tieň súvislostí / Senca povezav''. Dvojezična izdaja haiku s fotografijami Lada Jakše (v prostih listih). Bratislava : Renesans, s. r. o. – Maribor : IKD Mariborska literarna družba (zbirka Locutio), 2017. (SK). (SI). {{COBISS | ID=92847873}} * ''Obešanje na zvon.'' Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2014. {{COBISS| ID=275198976}} * ''Echoechoecho''. Košice : Európsky dom poézie, 2013. ISBN ISBN 978-80-971048-5-6. * ''Tichožitia (la poésie pure, la poésie brute).'' Pusté Úľany : Edition Ryba, 2011. ISBN 978-80-89250-10-3 * ''Dotakniti se prazne sredine''. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2010. {{COBISS|ID=250825472}} * ''Nahá v tŕní''. Levoča : Modrý Peter, 2006. ISBN 80-85515-68-7 * ''Na hranici jazyka''. Námestovo : Solitudo, 2000. ISBN 80-85705-22-2 * ''Zo spoločnej zimy''. Levoča : Modrý Peter, 1994. ISBN 80-85515-16-4 === Proza (izbor) === * ''Balans'' (''O bytí a nebytí v živej kultúre''). Bratislava : Literárne informačné centrum, 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Balans: o bytí a nebytí v živej kultúre|url=https://books.google.si/books/about/Balans.html?id=qx58zgEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Literárne informačné centrum|date=2020|isbn=978-80-8119-133-6|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref> * ''Slovenka na kvadrát''. Bratislava : Vlna – Drewo a srd, 2011.{{COBISS|ID=2048379221}}. * ''Slovenka na kvadrat''. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2009; 2. dopolnjena izdaja 2013. {{COBISS|ID=268443904}} ) * ''Anjelské utópie''. Košice : Tichá voda, 2001. ISBN 80-88849-01-2 * ''Krutokradma''. Banská Bystrica : Drewo a srd, 1997. ISBN 80-967760-3-7 === Drame, scenariji (izbor) === * ''Hnoj je zlato a zlato je hnoj. Srečko Kosovel – znepokojujúca istota slovinskej poézie.'' Scenarij za radijsko oddajo »Zóna poézie«. RTVS Košice. Premiera: december 2019. * ''Slovenka na kvadrat''; reality kabaret show. Gledališka avtorska priredba istoimenske proze, uprizorjena v mednarodni koprodukciji ŠKUC Ljubljana in OZ AEON Bratislava. Premiera: Ljubljana : Cankarjev dom (festival Ex Ponto) – Bratislava : A4 – Nultý priestor, 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenka na kvadrát {{!}} divadlo.cz|url=https://www.divadlo.cz/?clanky=slovenka-na-kvadrat|website=www.divadlo.cz|date=2014-10-02|accessdate=2023-03-07|language=cs|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307135335/https://www.divadlo.cz/?clanky=slovenka-na-kvadrat|url-status=dead}}</ref> * ''Off-Beat Poetry''. Gledališka literarno-plesna predstava (ob prvi podelitvi literarne nagrade Mira). Koncept, pesniški libreto, režijsko vodenje: Stanislava Repar. Ples in koreografija (''Off-Beat''): Milan Tomášik. Interpretacija (''Poetry''): Ana Hribar. Premiera: Ljubljana, Cankarjev dom, november 2013. * ''Oheň v ústach. Ozveny poézie v dnešnom svete; Dane Zajc a Slovinsko.'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 3. 2. 2012.<ref>{{Navedi splet|title=Rozhlasový archív RTVS|url=https://www.rtvs.sk/radio/archiv/11451/747041|website=www.rtvs.sk|accessdate=2023-03-07|language=sk}}</ref> * ''Mlčať, hovoriť, mlčať. Dva príbehy, jedna literatúra, jedna generácia: Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar – a Slovinsko.'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 30. 9. 2011. * ''Nietzscheho paradoxy v literatúre. Román Alamut Vladimira Bartola – literárny inotaj alebo filozofická metafora?'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 14. 10. 2011. * ''Tesna maska ženske''. Literarna oddaja o poeziji in s poezijo slovaške pesnice Mile Haugove. RTV Slovenija, program Ars. Premiera: 2008. === Znanstvene monografije, strokovne publikacije in zbirke esejev (izbor) === * ''DiaGnóza L''. Cesta okolo hlavy – básňou & Kníhkolotoč. Bratislava : Fraktál, o. z., 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Diagnóza L: Cesta okolo hlavy - básňou et Kníhkolotoč : úvahy, interpretácie, články|url=https://books.google.si/books/about/Diagn%C3%B3za_L.html?id=g9ASzgEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Fraktál, o.z.|date=2020|isbn=978-80-973669-0-2|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref> * ''Bielym atramentom: feministická literárna kritika a gynokritika.'' Bratislava : Aspekt, 2019 ISBN 978-80-8151-079-3 * ''Iniciacije ali književnost onkraj vidnega.'' Subverzivna premišljevanja o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi. Závod : Fraktál, o. z., 2018 .{{COBISS|ID=293411840}} * ''Agonija smisla.'' Premišljevanja o civilizaciji bogatih barbarov, propadu (med)kulturnih izbir, feminističnem oplajanju – in vztrajanju. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2015. {{COBISS|ID=281190656}} * ''Existenciály I''. Kniha rozhovorov s osobnosťami (nielen) slovenského (nielen) literárneho života''.'' Pezinok : Renesans, s. r. o., 2014. ISBN 978-80-89402-76-2 * ''Úzkosť dokorán.'' Nové čítanie poézie Viery Prokešovej''.'' Znanstvena monografija (posvečena slovaški pesnici Vieri Prokešovi ter novemu branju njene poezije). Bratislava : Literárne informačné centrum, 2012. ISBN 978-80-8119-066-7 * ''Quality in Gender + Equality Policies. Series of LARG Country reports: Slovak Republic.'' Gender equality generally, Non-employment, Intimate citizenship, and Gender-based violence. Ljubljana : Peace Institute (QUING project), 2008.<ref>{{Navedi splet|title=Quality of Gender+ Equality Policies in Europe (QUING) {{!}} Center for Policy Studies|url=https://cps.ceu.edu/research/quing|website=cps.ceu.edu|accessdate=2023-03-07}}</ref> * ''Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu.'' Úvahy a štúdie (nielen) o jazykoch poézie. Interdisciplinarna znanstvena monografija. Bratislava : Kalligram, 2007. ISBN 80-7149-907-2. * ''Mila Haugová (Alfa).'' Znanstvena monografija (o poeziji slovaške pesnice Mile Haugove ter pesniški hermenevtiki). Bratislava : Kalligram, 2002. {{COBISS|ID=1104487006}} === Antologije in zborniki z uvrstitvijo (izbor) === * ''Mladý měsíc.'' Antologija poezije slovenskih pesnic v originalu in češkem prevodu. Praga: FF Karlove univerze, 2018. * ''Ovo nije dom''. Antologija 51 pesnic-migrantk na območju bivše Jugoslavije. Novi Sad: Rekonstrukcija ženski fond i IC Bulevar, 2018. * ''Reibeisen'' – revija. Posebna številka 33 predstavlja 15 literarnih ustvarjalk iz Slovenije. Kapfenberg: Europa Literaturkreis ''Kapfenberg'', 2016. * ''Iz jezika v jezik.'' Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Iz jezika v jezik : antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/892552409|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Ako sa číta báseň.'' Dvadsaťsedem autorských interpretácií (avtorske samo-interpretacije). Levoča : Modrý Peter 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Ako sa číta báseň : (dvadsaťsedem autorských interpretácií) 2 [...] {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/1002108736|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Atlas evropske lirike.'' Banja Luka : Savez nacionalnih manina Republike Srpske – Udruženje književnika Srpske, 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Atlas evropske lirike : iz moderne poezije evropskih naroda čije manjine žive u Bosni i Hercegovini {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/862105648|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''A Megaphone: Some Enacments, Some Numbers, and Some Essays about the Continued Usefulness of Crotchless-pants-and-a-machine-gun Feminism.'' Feministična premišljevanja. Ur. Juliana Spahr, Staphanie Young in kol. Oakland – Philadelphia, ChainLinks, 2011.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Megaphone: Some Enactments, Some Numbers, and Some Essays about the Continued Usefulness of Crotchless-pants-and-a-machine-gun Feminism|url=https://books.google.si/books/about/A_Megaphone.html?id=Mrb5tgAACAAJ&redir_esc=y|publisher=ChainLinks|date=2011|isbn=978-1-930068-48-3|language=en|first=Juliana|last=Spahr|first2=Stephanie|last2=Young}}</ref> * ''Belo lebdenje med nama.'' Antologija literarnih branj v Trstu. ''/ Bianco levitare tra noi due.'' Antologia di letture poetiche a Trieste (dvojezična izdaja). Ljubljana : KUD Apokalipsa – Gruppo 85 Trieste, 2011. * ''Marsipaania. Slovenialaista nykyrunoutta.'' Helsinki : Mansarda, 2009. * ''Savremena slovenačka poezija (Ludilo singulariteta)''. Belo Polje (Črna Gora): Kulturni forum, 2008. * ''Antología de la Poesía Eslovaca Contemporánea.'' Guadalajara : Lá Zonámbula, 2008. * ''Iz veka v vek.'' Slovackaja poezija XX-XXI. Ur. S. N. Glovjuk, J. Kalnický. Moskva : Pranat, 2006. * ''Antológia súčasnej slovenskej poézie.'' Ur. Peter Milčák. Varšava : Instytut Slawistyki Zachodniej i Południowej, Uniwersytet Warszawski, 2006. * ''Antologia della poesia slovacca contemporanea.'' Ur. Pavol Koprda. Fasano : Schena Editore, 2003. * ''Les jeux charmants de l´aristocratie.'' Anthologie de la poésie slovaque contemporare. Ur. Peter Milčák. Levoča : Modrý Peter, 1996.<ref>{{Navedi splet|title=Les jeux charmants de l'aristocratie anthologie de la poesie slovaque contemporaine {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/611422302|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Not Waiting for Miracles; Seventeen Contemporary Slovak Poets.'' Ur. Peter Milčák. Levoča : Modrý Peter, 1993. * ''Druhý dych.'' Zbornik poezije. Ur. Jozef Čertík, Vojtech Kondrót. Bratislava : Smena, 1985. === Knjižni prevodi avtorskih del v tuje jezike === * ''Iz skupne zime''. Banja Luka : Udruženje književnika Srpske, 2011. {{COBISS|ID=1883416}} * ''Iz skupne zime''. Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2006. {{COBISS|ID=230395648}} * ''Angelske utopije'' (izbor). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2003. {{COBISS|ID=125164288}} === Avtorski knjižni prevodi (izbor) === * Barbara Korun: ''Prídem hneď a iné básne.'' Prevod iz slovenščine v slovaščino. Kordíky : Skalná ruža, 2018. {{COBISS|ID=299777536}} * Primož Repar: ''Chcieť nemožné alebo'' Skandalon ''rozhodnutia. Štyri štúdie o Kierkegaardovi''. Prevod iz slovenščine v slovaščino (skupaj s H. Tkáčovo in M. Valčem). Prešov: Vydavateľstvo Michala Vaška, 2016. {{COBISS|ID=62300770}} * Štefan Strážay: ''Interier in druge pesmi.'' Prevod iz slovaščine v slovenščino (skupaj s A. Pleterskim). Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2015. {{COBISS|ID=281947648}} * Maja Vidmar: ''Izby a iné básne.'' Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava – Ljubljana : Literárna nadácia Studňa – JSKD RS, 2015. (SK). {{COBISS|ID=280372480}} * Ivan Kadlečík: ''Mati vseh besed'' / ''Matka všetkých slov'' (izbor). Daniel Hevier: ''Luna na niti'' / ''Na niti mesiac''. Daniela Bojnanská: ''Tri sonca'' / ''Tri slnká''. Prevodi iz slovaščine v slovenščino, zadnji naslov skupaj s P. Reparjem. Stanislava Chrobáková Repar: ''Fabrika porcelana'' / ''Fabrika na porcelán''. Prevod iz slovaščine v slovenščini in vice versa. Primož Repar, ur.: ''Breskvini popki'' / ''Broskyňové puky'' / ''Peach Buds'' / ''Pupeny broskví'' / ''Muguri de piersic'' / ''Pfirsichblüten'' (Mala antologija slovenskega haikuja / Krátka antológia slovinského haiku / Short Slovenian Haiku Anthology). Prevod iz slovenščine v slovaščino. Večjezična izdaja haiku-kompleta (5 zbirk). Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2014. {{COBISS|ID=277022208}} {{COBISS|ID=277022464}} * ''Krátka antológia súčasného filozofického myslenia v Slovinsku'': Cvetka Hadžet Tóth, Miklavž Ocepek, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek, Dean Komel, Primož Repar. Prevod iz slovenščine v slovaščino. ''Filozofia'' (Filozofski inštitut Slovaške akademije znanosti), let. 67 (2012), št. 8, str. 613-704. ISSN 0046-385X.<ref>{{Navedi splet|title=View issue {{!}} Filozofia|url=http://www.filozofia.sav.sk/sk/view/issue/regular/2012/8|website=www.filozofia.sav.sk|accessdate=2023-03-07}}</ref> * Srečko Kosovel: ''Zelený papagáj'' / ''Zeleni papagaj''. Izbor poezije; dvojezična izdaja. Bratislava – Ljubljana : Drewo a srd, OZ Vlna – KUD Apokalipsa, 2012. (SK). {{COBISS|ID=262660864}} * Breda Smolnikar: ''Ko se tam gori olistajo breze / Keď sa hore zazelenajú brezy''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Kalligram, 2011. {{COBISS|ID=15081522}} * Erik Jakub Groch: ''Druga naivnost : zbrane in nove pesmi in zgodbe''. Prevod iz slovaščine v slovenčino (skupaj s Z. Triglavom). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2009. {{COBISS|ID=247281920}} * Suzana Tratnik: ''Volám sa Damián''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Literárne informačné centrum (100 slovanskih romanov), 2008. {{COBISS|ID=246771712}} * Ján Ondruš: ''Kretnja s cvetom in V stanju žolča''. Prevod iz slovaščine v slovenščino (v sodelovanju s prevajalcem A. Rozmanom). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2008. {{COBISS|ID=242278912}} * Meta Kušar: ''Ľubľana''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Ars Poetica, 2008. {{COBISS|ID=37849954}} * Balla: ''Dvosamljenost''. Izbor kratkih zgodb. Prevod iz slovaščine v slovenščino (v sodelovanju s prevajalko Š. Šramel). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2005. {{COBISS|ID=218723328}} * Vladimir Bartol: ''Alamut''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Slovart, 2004. {{COBISS|ID=217653248}} * Primož Repar: ''Krehké pavučiny''. Izbor pesmi. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Drewo a srd, 2003. {{COBISS|ID=128010752}} == Viri == * Šrank, Jaroslav: ''Individualizovaná literatúra. Slovenská poézia konca 20. a začiatku 21. storočia z perspektívy nastupujúcich autorov.'' Bratislava : Cathedra 2013.<ref>{{Navedi knjigo|title=Individualizovaná literatúra: slovenská poézia konca 20. a začiatku 21. storočia z perspektívy nastupujúcich autorov|url=https://books.google.si/books/about/Individualizovan%C3%A1_literat%C3%BAra.html?id=-ZnungEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Cathedra|date=2013|isbn=978-80-89495-12-2|language=sk|first=Jaroslav|last=Šrank}}</ref> * ''Slovník slovenských spisovateľov''. Bratislava : Kalligram – Ústav slovenskej literatúry SAV, 2005.<ref>{{Navedi splet|title=Slovník slovenských spisovatel̕ov {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/470731778|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * Rebro, Derek: ''Ženy píšu Poéziu, muži tiež.'' Bratislava : Literárne informačné centrum, 2011, s. 69-94.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ženy píšu Poéziu, muži tiež: inovatívne vpisovanie sa poetiek do androcentrického jazyka|url=https://books.google.si/books/about/%C5%BDeny_p%C3%AD%C5%A1u_Po%C3%A9ziu_mu%C5%BEi_tie%C5%BE.html?id=ksM5MwEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Literárne Informačné Centrum|date=2011|isbn=978-80-8119-039-1|language=sk|first=Derek|last=Rebro}}</ref> * Žitnik Serafin, Janja: ''Večkulturna Slovenija. Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru.'' Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. * Časopis v časopise/ Revija v reviji/ Review within Review; medzinárodný projekt – website. * Rédey, Zoltán: Lyrika Mily Haugovej po roku 2000 a básnická zbierka Stanislavy Chrobákovej. V: Zoltán Rédey: ''Súčasná slovenská poézia v kontexte civilizačno-kultúrnych premien.'' Nitra : Univerzita Konštantína Filozofa, Filozofická fakulta, Ústav literárnej a umeleckej komunikácie, 2005, s. 89-102. * Halvoník, Alexander: ''Situačný náčrt vývinových tendencií v slovenskej próze posledného polstoročia.'' Zrkadlenie/Zrcadlení – česko-slovenská revue, jeseň 2005. * ''Chaotické a mnohoraké jazyky bytia.'' S HOSŤOM / Stanislava Chrobáková-Repar. Slovo - spoločensko-politický týždenník, 2004, č. 29; online. * ''Slovník slovenských spisovateľov''. Praha : Nakladatelství Libri, 1999.<ref>{{Navedi splet|title=Slovník slovenských spisovateľov {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/84992217|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * Literatúra a literárny život v 90. rokoch. V: Rukoväť literatúry (kolektív autorov). Košice : Slovenské pedagogické nakladateľstvo, 1998, s. 107, 108 a 116. == Opombe == {{sklici}} * {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chrobakova, Stanislava}} [[Kategorija:Slovaški pesniki]] [[Kategorija:Slovaški pisatelji]] [[Kategorija:Slovaški prevajalci]] [[Kategorija:Slovaški založniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Komenskega v Bratislavi]] 924wg8cx2z1vpauz8fkb7gununte95j 0 539824 6676280 6498783 2026-05-16T00:01:22Z Surajr7 254310 6676280 wikitext text/x-wiki [[File:Barnaba da modena, madonna col bambino, 1370-75 ca..JPG|thumb|300px|[[Barnaba da Modena]], 1350–75, [[Louvre]]]] '''Doječa Marija''', '''Virgo Lactans''' ali '''Madonna Lactans''', je [[ikonografija]] Marije z otrokom, v kateri je prikazana [[sveta Marija|Devica Marija]], ki doji malega [[Jezus Kristus|Jezusa]]. V italijanščini se imenuje ''Madonna del Latte'' (Madona mleka). Bil je pogost tip v slikarstvu do spremembe ozračja po [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]], ko ga je cerkev, vsaj v javnih kontekstih, precej odsvetovala iz razlogov spodobnosti.<ref>{{navedi knjigo|title=From the Pews in the Back|url=https://archive.org/details/frompewsinbackyo0000unse|first1=Mary Ann|last1=Hinsdale|first2=Kate|last2=Dugan|first3=Jennifer|last3=Owens|year=2009|isbn=978-0-8146-3258-1|page=[https://archive.org/details/frompewsinbackyo0000unse/page/n127 102]}}</ref> Upodobitev omenja [[papež Gregor Veliki]], [[mozaik|mozaična]] upodobitev, ki je verjetno iz 12. stoletja, pa je na pročelju [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|bazilike svete Marije v Trasteveru]] v [[Rim]]u, je pa še nekaj drugih primerov ohranjenih pred poznim srednjim vekom. Še naprej jo najdemo v pravoslavnih [[ikona]]h (kot ''Galaktotrophousa'' v grščini, ''Mlekopitatelnitsa'' v ruščini), zlasti v Rusiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Tradigo|first=Alfredo|url=https://books.google.com/books?id=uODOkMgUZKYC&pg=PA183|title=Icons And Saints of the Eastern Orthodox Church, A Guide to Imagery|page=183|year=2006|publisher=Getty|isbn=9780892368457}}</ref> Zdi se, da je uporaba upodobitve ponovno oživela s [[cistercijani|cistercijanskim]] redom v 12. stoletju, kot del splošnega vzpona marijanske teologije in pobožnosti. Mleko je veljalo za »predelano kri«, mleko Device pa je bilo do neke mere vzporedno z vlogo Kristusove krvi.<ref>{{navedi knjigo|title=The Eucharist in Romanesque France: Iconography And Theology|last=Saxon|first=Elizabeth|pages=205–207|year=2006|publisher=Boydell|isbn=9781843832560|url=https://books.google.com/books?id=5DwQB4_6tG0C&pg=PA206}}</ref><ref>Ainsworth, 308-310</ref> [[File:Gentileschi - Le Repos de la Sainte Famille pendant la fuite en Égypte 02.jpg|thumb| ''Počitek na begu v Egipt'', [[Orazio Gentileschi]], ok. 1628, Louvre]] V [[srednji vek|srednjem veku]] so srednji in višji sloji običajno prepustili dojenje dojiljam, upodobitev ''Doječe Marije'' pa je bila povezana z Marijo ponižnosti, upodobitvijo, ki je prikazovala Devico v bolj običajnih oblačilih kot na primer prikazana kraljeva oblačila, na slikah kronanja Device in pogosto sedi na tleh. Prva polovica 13. stoletja je ustvarila več kot sto ohranjenih slik.<ref>{{navedi knjigo|first1=Anne M.|last1=Ashton|url=https://research-repository.st-andrews.ac.uk/10023/2675|title=Interpreting breast iconography in Italian art, 1259-1609|format=PDF|page=42|chapter=One-Maria lactans|publisher=Università of St Andrews|year=2006|access-date=April 21, 2021|oclc=809064950}} (PhD dissertazione)</ref> Pojav takšnih slik v [[Toskana|Toskani]] v zgodnjem 14. stoletju je bil nekakšna vizualna revolucija, ki je deloma nadomestila upodobitve ''nebeške kraljice''; priljubljene so bile tudi na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. == Pozni srednji vek in zaton == [[File:Gerard david, riposo durante la fuga in egitto, 1512-15 ca. (cropped).JPG|thumb|300px|''Počitek na begu v Egipt'', [[Gerard David]], 1512–1515]] Večina poznosrednjeveških slik je manjših nabožnih tabel, ki vsebujejo le dve bistveni figuri (včasih plus majhne angele). Toda doječa Marija je včasih središče ''[[sacra conversazione]]'' s svetniki in morda portreti donatorjev. V [[Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo|nizozemskem in flamskem renesančnem slikarstvu]], zlasti v [[Antwerpen|Antwerpnu]], so se v začetku 16. stoletja pojavile različice na novo priljubljenega motiva [[Sveta družina|Svete družine]] (Marija z otrokom s sv. Jožefom) z doječo Marijo; Joos van Cleve je naslikal veliko teh. Te so bile na majhnih votivnih tablah za domove premožnih in ne za cerkve. Več kompozicij so kopirali različni umetniki, verjetno iz risb, ki so se prenašale naokrog.<ref>Ainsworth, 246-252</ref> Na podlagi odlomka Ludolfa Saškega bi lahko temo spremenili tudi v ''Počitek na begu v Egipt'', s privlačnostjo pokrajinskega ozadja. Jožefa bi lahko prikazali blizu Marije ali kot majhno figuro, ki išče hrano v ozadju, kot na sliki Gerarda Davida.<ref>Ainsworth, 308</ref> Včasih Marija doji, ko jezdi na zadnji strani osla, že na miniaturi iz 12. stoletja v [[Samostan sv. Katarine, Sinaj|samostanu svete Katarine na Sinaju]].<ref>[[:File:Flight into Egypt (12 Sinai).jpg| Saint Catherine's Monastery]]</ref> Zdi se, da je bila druga kompozicija iz istega flamskega okolja, ki jo večinoma najdemo na cenejšem nosilcu iz platna in ne na tabli, povezana s pobožnostjo ''[[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežnemu spočetju]]''. To samo prikazuje Marijo, ki gleda navzdol, in otroka.<ref>Ainsworth, 252-254</ref> Druga vrsta upodobitev, ki je bila prav tako opuščena po Trentu, je prikazovala Marijo, ki razgalja svoje prsi v tradicionalni gesti ženske prošnje h Kristusu, ko prosi za usmiljenje za grešnike v prizorih ''[[Deesis]]'' ali ''[[Sodni dan|Poslednje sodbe]]''. Dober primer je freska v S. Agostino v [[San Gimignano|San Gimignanu]], delo Benozza Gozzolija, naslikana v praznovanje konca kuge. Doječa Marija je v [[barok]]u preživela nekatere upodobitve Svete družine, na primer [[El Greco|El Greca]],<ref>[[:File:El Greco - Holy Family with St Anne - WGA10565.jpg|El Greco in Budapest]]</ref> in pripovedne prizore, kot je ''Počitek na begu v Egipt'', na primer Orazia Gentileschija (različice v Birminghamu in na Dunaju). ==''Lactatio Bernardi''== [[File:BernhardClairvaux Lactatio SourceUnknown.jpg|thumbnail|right|''Bernard prejema mleko iz prsi Device Marije''. Prizor je legenda, ki naj bi se zgodila v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnici v Speyerju]] leta 1146.]] Različica, znana kot ''Dojenje sv. Bernarda'' (latinsko ''Lactatio Bernardi'' ali preprosto ''Lactatio''), temelji na čudežu ali viziji sv. [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]], kjer mu je Marija poškropila mleko na ustnice (v nekaterih različicah je buden in moli pred podoba Marije, v drugih speča).<ref>{{cite journal|title=La lactation de saint Bernard: Legende et iconographie|last1=Dewez|first1=Léon|last2=van Iterson|first2=Albert|journal=Citeaux in de Nederlanden|volume=7|year=1956|pages=165–89}}</ref> V umetnosti običajno poklekne pred ''Madonno Lactans'', in ko si Jezus oddahne od hranjenja, Marija stisne prsi in zadene ga brizg mleka, ki je pogosto prikazan, kako prepotuje impresivno razdaljo. Mleko naj bi mu dalo modrost, pokazalo, da je Marija njegova mati (in matere človeštva na splošno) ali pozdravilo okužbo oči. V tej obliki je ''Doječa Marija'' preživela v baročni umetnosti in včasih v [[rokoko]]ju, kot na primer v glavnem oltarju v Kloster Aldersbachu.<ref>[[:File:Aldersbach Pfarrkirche - Hochaltar 2 Altarbild.jpg]]</ref> ==Galerija== <gallery widths="160px" heights="200px"> File:Magdalen Master - Virgin and Child Enthroned with Saints Leonard and Peter and Scenes from the Life of Saint Peter - 1871.3 - Yale University Art Gallery.jpg|Mojster Magdalene, s svetima Leonardom in Petrom ter prizori iz življenja svetega Petra, ok. 1270 File:Lippo memi (ambito), madonna del latte, 1340-50 ca.JPG|Lippo Memmi ali krog, ok. 1340–50 File:Fouquet Madonna.jpg|Desno krilo [[Melunski diptih|Melunskega diptiha]], c. 1452, [[Jean Fouquet]] Virgin giving breast-Jan Provost mg 9914.jpg|''Doječa Marija'' (pribl. 1500 ali pozneje), [[Jan Provoost]] File:Madonna of the Green Cushion - Andrea Solario - Louvre INV 673|Andrea Solario, ''Madona z zelene blazine'', ok. 1507–10 File:The Holy Family MET DT7220.jpg|''Sveta družina'', [[Joos van Cleve]], ok. 1512–13 File:Goncalves-Flight.jpg|''Med begom v Egipt'', André Gonçalves, Portugalska, pred letom 1755 File:Makarios Galaktotrophousa.png|Galaktotrophousa, Makarios, Grčija ok. 1784 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *Maryan Ainsworth et al., ''From Van Eyck to Bruegel: Early Netherlandish Paintings in the Metropolitan Museum of Art'', 2009, Metropolitan Museum of Art, 2009. {{ISBN|0-8709-9870-6}}, [https://books.google.com/books?id=0nXPFSisM_gC google books] == Zunanje povezave == {{Commons category|Madonna lactans}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveta Marija v umetnosti]] [[Kategorija:Krščanska umetnost]] q3t5086gnf3xd880fvqwg9pi9de5k3a 6676281 6676280 2026-05-16T00:02:14Z Surajr7 254310 6676281 wikitext text/x-wiki [[File:Barnaba da modena, madonna col bambino, 1370-75 ca..JPG|thumb|300px|[[Barnaba da Modena]], 1350–75, [[Louvre]]]] '''Doječa Marija''', '''Virgo Lactans''' ali '''Madonna Lactans''', je [[ikonografija]] Marije z otrokom, v kateri je prikazana [[sveta Marija|Devica Marija]], ki doji malega [[Jezus Kristus|Jezusa]]. V italijanščini se imenuje ''Madonna del Latte'' (Madona mleka). Bil je pogost tip v slikarstvu do spremembe ozračja po [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]], ko ga je cerkev, vsaj v javnih kontekstih, precej odsvetovala iz razlogov spodobnosti.<ref>{{navedi knjigo|title=From the Pews in the Back|url=https://archive.org/details/frompewsinbackyo0000unse|first1=Mary Ann|last1=Hinsdale|first2=Kate|last2=Dugan|first3=Jennifer|last3=Owens|year=2009|isbn=978-0-8146-3258-1|page=[https://archive.org/details/frompewsinbackyo0000unse/page/n127 102]}}</ref> Upodobitev omenja [[papež Gregor Veliki]], [[mozaik|mozaična]] upodobitev, ki je verjetno iz 12. stoletja, pa je na pročelju [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|bazilike svete Marije v Trasteveru]] v [[Rim]]u, je pa še nekaj drugih primerov ohranjenih pred poznim srednjim vekom. Še naprej jo najdemo v pravoslavnih [[ikona]]h (kot ''Galaktotrophousa'' v grščini, ''Mlekopitatelnitsa'' v ruščini), zlasti v Rusiji.<ref>{{navedi knjigo|last=Tradigo|first=Alfredo|url=https://books.google.com/books?id=uODOkMgUZKYC&pg=PA183|title=Icons And Saints of the Eastern Orthodox Church, A Guide to Imagery|page=183|year=2006|publisher=Getty|isbn=9780892368457}}</ref> Zdi se, da je uporaba upodobitve ponovno oživela s [[cistercijani|cistercijanskim]] redom v 12. stoletju, kot del splošnega vzpona marijanske teologije in pobožnosti. Mleko je veljalo za »predelano kri«, mleko Device pa je bilo do neke mere vzporedno z vlogo Kristusove krvi.<ref>{{navedi knjigo|title=The Eucharist in Romanesque France: Iconography And Theology|last=Saxon|first=Elizabeth|pages=205–207|year=2006|publisher=Boydell|isbn=9781843832560|url=https://books.google.com/books?id=5DwQB4_6tG0C&pg=PA206}}</ref><ref>Ainsworth, 308-310</ref> [[File:Gentileschi - Le Repos de la Sainte Famille pendant la fuite en Égypte 02.jpg|thumb| ''Počitek na begu v Egipt'', [[Orazio Gentileschi]], ok. 1628, Louvre]] V [[srednji vek|srednjem veku]] so srednji in višji sloji običajno prepustili dojenje dojiljam, upodobitev ''Doječe Marije'' pa je bila povezana z Marijo ponižnosti, upodobitvijo, ki je prikazovala Devico v bolj običajnih oblačilih kot na primer prikazana kraljeva oblačila, na slikah kronanja Device in pogosto sedi na tleh. Prva polovica 13. stoletja je ustvarila več kot sto ohranjenih slik.<ref>{{navedi knjigo|first1=Anne M.|last1=Ashton|url=https://research-repository.st-andrews.ac.uk/10023/2675|title=Interpreting breast iconography in Italian art, 1259-1609|format=PDF|page=42|chapter=One-Maria lactans|publisher=Università of St Andrews|year=2006|access-date=April 21, 2021|oclc=809064950}} (PhD dissertazione)</ref> Pojav takšnih slik v [[Toskana|Toskani]] v zgodnjem 14. stoletju je bil nekakšna vizualna revolucija, ki je deloma nadomestila upodobitve ''nebeške kraljice''; priljubljene so bile tudi na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. == Pozni srednji vek in zaton == [[File:Gerard david, riposo durante la fuga in egitto, 1512-15 ca. (cropped).JPG|thumb|300px|''Počitek na begu v Egipt'', [[Gerard David]], 1512–1515]] Večina poznosrednjeveških slik je manjših nabožnih tabel, ki vsebujejo le dve bistveni figuri (včasih plus majhne angele). Toda doječa Marija je včasih središče ''[[sacra conversazione]]'' s svetniki in morda portreti donatorjev. V [[Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo|nizozemskem in flamskem renesančnem slikarstvu]], zlasti v [[Antwerpen|Antwerpnu]], so se v začetku 16. stoletja pojavile različice na novo priljubljenega motiva [[Sveta družina|Svete družine]] (Marija z otrokom s sv. Jožefom) z doječo Marijo; Joos van Cleve je naslikal veliko teh. Te so bile na majhnih votivnih tablah za domove premožnih in ne za cerkve. Več kompozicij so kopirali različni umetniki, verjetno iz risb, ki so se prenašale naokrog.<ref>Ainsworth, 246-252</ref> Na podlagi odlomka Ludolfa Saškega bi lahko temo spremenili tudi v ''Počitek na begu v Egipt'', s privlačnostjo pokrajinskega ozadja. Jožefa bi lahko prikazali blizu Marije ali kot majhno figuro, ki išče hrano v ozadju, kot na sliki Gerarda Davida.<ref>Ainsworth, 308</ref> Včasih Marija doji, ko jezdi na zadnji strani osla, že na miniaturi iz 12. stoletja v [[Samostan sv. Katarine, Sinaj|samostanu svete Katarine na Sinaju]].<ref>[[:File:Flight into Egypt (12 Sinai).jpg| Saint Catherine's Monastery]]</ref> Zdi se, da je bila druga kompozicija iz istega flamskega okolja, ki jo večinoma najdemo na cenejšem nosilcu iz platna in ne na tabli, povezana s pobožnostjo ''[[Marijino brezmadežno spočetje|Brezmadežnemu spočetju]]''. To samo prikazuje Marijo, ki gleda navzdol, in otroka.<ref>Ainsworth, 252-254</ref> Druga vrsta upodobitev, ki je bila prav tako opuščena po Trentu, je prikazovala Marijo, ki razgalja svoje prsi v tradicionalni gesti ženske prošnje h Kristusu, ko prosi za usmiljenje za grešnike v prizorih ''[[Deesis]]'' ali ''[[Sodni dan|Poslednje sodbe]]''. Dober primer je freska v S. Agostino v [[San Gimignano|San Gimignanu]], delo Benozza Gozzolija, naslikana v praznovanje konca kuge. Doječa Marija je v [[barok]]u preživela nekatere upodobitve Svete družine, na primer [[El Greco|El Greca]],<ref>[[:File:El Greco - Holy Family with St Anne - WGA10565.jpg|El Greco in Budapest]]</ref> in pripovedne prizore, kot je ''Počitek na begu v Egipt'', na primer Orazia Gentileschija (različice v Birminghamu in na Dunaju). ==''Lactatio Bernardi''== [[File:BernhardClairvaux Lactatio SourceUnknown.jpg|thumbnail|right|''Bernard prejema mleko iz prsi Device Marije''. Prizor je legenda, ki naj bi se zgodila v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnici v Speyerju]] leta 1146.]] Različica, znana kot ''Dojenje sv. Bernarda'' (latinsko ''Lactatio Bernardi'' ali preprosto ''Lactatio''), temelji na čudežu ali viziji sv. [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]], kjer mu je Marija poškropila mleko na ustnice (v nekaterih različicah je buden in moli pred podoba Marije, v drugih speča).<ref>{{cite journal|title=La lactation de saint Bernard: Legende et iconographie|last1=Dewez|first1=Léon|last2=van Iterson|first2=Albert|journal=Citeaux in de Nederlanden|volume=7|year=1956|pages=165–89}}</ref> V umetnosti običajno poklekne pred ''Madonno Lactans'', in ko si Jezus oddahne od hranjenja, Marija stisne prsi in zadene ga brizg mleka, ki je pogosto prikazan, kako prepotuje impresivno razdaljo. Mleko naj bi mu dalo modrost, pokazalo, da je Marija njegova mati (in matere človeštva na splošno) ali pozdravilo okužbo oči. V tej obliki je ''Doječa Marija'' preživela v baročni umetnosti in včasih v [[rokoko]]ju, kot na primer v glavnem oltarju v Kloster Aldersbachu.<ref>[[:File:Aldersbach Pfarrkirche - Hochaltar 2 Altarbild.jpg]]</ref> ==Galerija== <gallery widths="160px" heights="200px"> File:Magdalen Master - Virgin and Child Enthroned with Saints Leonard and Peter and Scenes from the Life of Saint Peter - 1871.3 - Yale University Art Gallery.jpg|Mojster Magdalene, s svetima Leonardom in Petrom ter prizori iz življenja svetega Petra, ok. 1270 File:Lippo memi (ambito), madonna del latte, 1340-50 ca.JPG|Lippo Memmi ali krog, ok. 1340–50 File:Fouquet Madonna.jpg|Desno krilo [[Melunski diptih|Melunskega diptiha]], c. 1452, [[Jean Fouquet]] Virgin giving breast-Jan Provost mg 9914.jpg|''Doječa Marija'' (pribl. 1500 ali pozneje), [[Jan Provoost]] File:Andrea Solario - La Vierge au coussin vert (Madonna of the Green Cushion) 1507-10.jpeg|Andrea Solario, ''Madona z zelene blazine'', ok. 1507–10 File:The Holy Family MET DT7220.jpg|''Sveta družina'', [[Joos van Cleve]], ok. 1512–13 File:Goncalves-Flight.jpg|''Med begom v Egipt'', André Gonçalves, Portugalska, pred letom 1755 File:Makarios Galaktotrophousa.png|Galaktotrophousa, Makarios, Grčija ok. 1784 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== *Maryan Ainsworth et al., ''From Van Eyck to Bruegel: Early Netherlandish Paintings in the Metropolitan Museum of Art'', 2009, Metropolitan Museum of Art, 2009. {{ISBN|0-8709-9870-6}}, [https://books.google.com/books?id=0nXPFSisM_gC google books] == Zunanje povezave == {{Commons category|Madonna lactans}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sveta Marija v umetnosti]] [[Kategorija:Krščanska umetnost]] 78enypdppm708x1tpmrv7p3b1912snz 0 541318 6676175 6673916 2026-05-15T17:57:45Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6676175 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 180 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |60 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] 6tqg3lvuxsyuf8jx8rdkqnluzpgsspm 6676176 6676175 2026-05-15T17:58:17Z Sportomanokin 14776 6676176 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 184 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |64 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] 100p8a9t4msk3g7o695rb3iz5as7xts 6676406 6676176 2026-05-16T11:03:39Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6676406 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 184 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |64 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | 20 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] d9iysz4ib91lnxksbt5kecq3j12a9yi 6676407 6676406 2026-05-16T11:03:53Z Sportomanokin 14776 6676407 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 185 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |65 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''171.''' | style="border-top-width:6px|20. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Pavli]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''172.''' | 21. april 2026 | [[Ajda Stina Turek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''173.''' | 22. april 2026 | [[Burjana]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''174.''' | 23. april 2026 | [[Dan Prohart]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''175.''' | 24. april 2026 | [[Miha Perat]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''176.''' | style="border-top-width:6px|4. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Nika Uran]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''177.''' | 5. maj 2026 | [[Gea Erjavec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''178.''' | 6. maj 2026 | [[Goro Osojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''179.''' | 7. maj 2026 | [[Jaka Hliš]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''180.''' | 8. maj 2026 | [[Tjaša FAjdiga]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 13. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''181.''' | style="border-top-width:6px|11. maj 2026 | style="border-top-width:6px|[[Tadej Ambrožič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''182.''' | 12. maj 2026 | [[Laetitia Pohl - Kiki]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''183.''' | 13. maj 2026 | [[Tjaša Božič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''184.''' | 14. maj 2026 | [[Asja Bonnie Pivk]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''185.''' | 15. maj 2026 | [[Igor Štamulak]] | 20 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] axico19w3oxj9w7y209kbdev56vx6zq 0 542462 6676250 6289500 2026-05-15T21:36:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676250 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pesem|name=Škoda lásky|cover=Praha Zbraslav - Jaromir Vejvoda.jpg|alt=|caption=Avtorjeva spominska plošča z naslovom v češčini, nemščini in angleščini|type=|language=Češčina (original)|written=1927 (glasba), 1934 (besedilo)|published=|genre=polka|writer=|composer=[[Jaromír Vejvoda]]|lyricist=[[Vašek Zeman]]|title2=}} »'''Rozamunda'''«, izvirno »'''Škoda lásky'''« (''dobesedno:'' zapravljena ljubezen), je polka iz leta 1927, ki jo je napisal češki skladatelj Jaromír Vejvoda .<ref>{{Navedi splet|date=2014-04-13|title='Roll Out the Barrel' composer Jaromír Vejvoda|url=https://english.radio.cz/roll-out-barrel-composer-jaromir-vejvoda-8298847|accessdate=2022-09-23|website=Radio Prague International|language=en|archive-date=2022-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220923192740/https://english.radio.cz/roll-out-barrel-composer-jaromir-vejvoda-8298847|url-status=dead}}</ref> Besedilo se ji je dodalo šele leta 1934. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je postala svetovno priljubljena kot [[pivska pesem]].<ref>{{Navedi splet|last=Koten|first=Marek|date=2022-07-19|title=The Czech Folk Song Known All Around the World|url=https://3seaseurope.com/beer-barrel-polka-czech-folk-song/|accessdate=2022-09-23|website=3 Seas Europe|language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Polko je leta 1927 napisal češki skladatelj Jaromír Vejvoda. <ref>Greene, Victor. ''A Passion for Polka: Old-Time Ethnic Music in America''. University of California Press, 1992, p. 131.</ref> Prvo priredbo skladbe je napisal Eduard Ingriš, ko mu je Vejvoda naročil, naj melodijo izpopolni. Pesem je bila takrat brez besedila in je bila znana kot »Modřanská polka«. Prvo besedilo za polko z naslovom "Škoda lásky" ("Zapravljena ljubezen") je leta 1934 napisal Vašek Zeman.<ref>Greene 1992, p. 131.</ref> == Imena v drugih jezikih == {{Columns-list|Original: [[Češčina]]: ''Škoda lásky'' * [[Baskovščina]]: ''Gora ta gora beti'' * [[Danščina]]: ''Hvor er min Kone'' * [[Finščina]]: ''Tonttujen joulupolkka'', ''Böömiläinen polkka'' * [[Francoščina]]: ''Frida oum Papa'' * [[Grščina]]: ''Ροζαμούντα'' * [[Hrvaščina]]: ''Rozamunda'' * [[Italijanščina]]: ''Rosamunda'' * [[Japonščina]]: ビヤ樽ポルカ * [[Katalonščina]]: ''La polca de la cervesa'' * [[Kitajščina]]: ''啤酒桶波尔卡/啤酒桶波爾卡'' * [[Latvijščina]]: ''Rozamunde'' * [[Madžarščina]]: ''Sej-haj Rozi'' * [[Nemščina]]: ''Rosamunde'' * [[Nizozemščina]]: ''Rosamunde'', ''Rats, kuch en bonen'' * [[Norveščina]]: ''Hvor er min kone'' * [[Poljščina]]: ''Banda'', ''My młodzi, my młodzi, nam bimber nie zaszkodzi...'', ''Szkoda miłości'' * [[Portugalščina]] ([[Braziljska Portugalščina]]): ''Barril de chope'' * [[Ruščina]]: ''Розамунда'' * [[Španščina]]: ''Polka del Barril'', ''Polca de la Cerveza'', ''Barrilito de Cerveza'' * [[Švedščina]]: ''Ut i naturen'' * [[Ukrajinščina]]: ''Не вернуться роки мої молоді''|colwidth=30em}} == Slovenske izvedbe == Pesem je priljubljena tudi v Sloveniji, kjer so jo izvajali mnogi znani glasbeniki, med drugimi tudi [[Lojze Slak]]. Ena izmed najbolj mednarodno znanih angleških izvedb je izvedba [[Ameriški Slovenci|ameriškega Slovenca]] [[Frankie Yankovic|Frankieja Yankovica]] iz leta 1960. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Češke pesmi]] dbtgg7e057040qmp81wrh0pksh150l7 0 544208 6676230 6476529 2026-05-15T20:49:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676230 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Rodohrozit</br>Rhodochrosite | category = Karbonatni minerali | image = Rhodochrosite on Matrix - Peru.jpg | caption = | formula = MnCO₃ | IMAsymbol = Rds<ref>{{Cite journal|last=Warr|first=L.N.|year=2021|title=IMA–CNMNC approved mineral symbols|url=https://www.cambridge.org/core/journals/mineralogical-magazine/article/imacnmnc-approved-mineral-symbols/62311F45ED37831D78603C6E6B25EE0A|journal=Mineralogical Magazine|volume=85|issue=3|pages=291–320|doi=10.1180/mgm.2021.43|bibcode=2021MinM...85..291W|s2cid=235729616}}</ref> | molweight = 114,95 g/mol | strunz = 5.AB.05 | system = [[Heksagonalni kristalni sistem]] | class = Hexagonal scalenohedral ({{overline|3}}m) <br />[[H-M symbol]]: ({{overline|3}} 2/m) | symmetry = ''R''{{overline|3}}c | unit cell = a = 4,777, c = 15,67&nbsp;[Å]; Z&nbsp;=&nbsp;6 | color = Pink, roza, roza-rdeča, rdeča, češnjevo-rdeča, rumena, rumenkasto siva, siva, cimetovo rjava, bela, lahko je trakasta; brezbarvna do bledo roza v prepustni svetlobi | habit = Romboedrski in skalenoedrski kristali; pogosto tudi lopatičaste, stebraste, kapniške, botrioidne, zrnate ali masivne | twinning = On {10{{overline|1}}2} kot kontaktni in lamelni | cleavage = On {10{{overline|1}}1} popoln; ločitev naprej {10{{overline|1}}2} | fracture = Neenakomeren, konhoidalni | tenacity = Krhka | mohs = 3.5–4 | lustre = Steklasto do biserno | polish = | refractive = n_ω = 1.814–1.816<br> n_ε = 1.596–1.598 | opticalprop = Uniaxial (-) | birefringence = δ = 0,218 | dispersion = | pleochroism = weak | fluorescence= None | absorption = | streak = White | gravity = 3.7 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = Transparent to translucent | other = | references =<ref name=HBM>{{navedi knjigo|editor1=Anthony, John W.|editor2=Bideaux, Richard A.|editor3=Bladh, Kenneth W.|editor4=Nichols, Monte C.|title=Handbook of Mineralogy|publisher=Mineralogical Society of America|place=Chantilly, VA, US|url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/rhodochrosite.pdf|format=PDF|chapter=Rhodochrosite|isbn=0962209740|volume=V (Borates, Carbonates, Sulfates)|year=2003|access-date=2023-06-11|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725121759/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/rhodochrosite.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name=Mindat>[http://www.mindat.org/min-3406.html Rhodochrosite]. Mindat.org</ref><ref name=Webmin>[http://webmineral.com/data/Rhodochrosite.shtml Rhodochrosite]. Webmineral</ref> }} '''Rodohrozit''' je manganov karbonatni mineral s kemično sestavo {{chem2|MnCO3}}. V svoji čisti obliki (redko) je običajno rožnato rdeče barve,<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=Rz0kukaagQsC&pg=PA150 |pages=150–152 |title=Rock-forming Minerals: Non-Silicates |volume=5B |author=Deer, William Alexander |publisher=Geological Society of London |year=1998|isbn=9781897799901 }}</ref> lahko pa je tudi odtenkov rožnate do bledo rjave. Ima bele proge, njegova trdota po Mohsovi lestvici pa se giblje med 3,5 in 4,5. Njegova specifična teža je med 3,45 in 3,6.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=-XSAML4RhPsC&pg=PA3 |page=3 |title=Manganese: General Information |author=Ridgway, Robert Henderson |publisher=U.S. Department of the Interior, Bureau of Mines |year=1933}}</ref> Kristalizira v trigonalnem sistemu in se cepi z romboedrično karbonatno cepitev v treh smereh. Pogosto je prisotno dvojčenje kristalov. Pogosto ga zamenjujejo z manganovim silikatom, rodonitom, vendar je izrazito mehkejši.<ref>[https://www.mindat.org/min-3407.html Rhodonite]. Mindat.org</ref> Rodokrozit nastane z oksidacijo manganove rude in ga najdemo v Južni Afriki, na Kitajskem in v Ameriki. Uradno je uvrščen med nacionalne simbole [[Argentina|Argentine]]. Rodohrozit tvori popolno serijo trdnih raztopin z železovim karbonatom ([[siderit]]). [[Kalcij]] (kot tudi [[magnezij]] in [[cink]], v omejenem obsegu) pogosto nadomešča [[mangan]] v strukturi, kar vodi do svetlejših odtenkov rdeče in rožnate, odvisno od stopnje zamenjave. To je razlog za rožnato barvo rodohrozita. == Pojav in odkritje == Rodohrozit se pojavlja kot hidrotermalni žilni mineral skupaj z drugimi manganovimi minerali v nizkotemperaturnih nahajališčih rude, kot je v rudnikih srebra v Romuniji, kjer je bil prvič najden. Trakasti rodohrozit se pridobiva v Capillitasu v Argentini. Prvič je bil opisan leta 1813 glede na vzorec iz Cavnica, Maramureş, današnja Romunija. Ime izhaja iz kombinacije grških besed ''ροδόν'' (''rodon'', kar pomeni vrtnica) in ''χρωσις'' (''chrosis'', kar pomeni barva). == Uporaba == Rodohrozit se v glavnem uporablja kot manganova ruda, ki je ključna sestavina poceni formulacij nerjavnega jekla in nekaterih aluminijevih zlitin.<ref>{{navedi knjigo|title=Nature's Building Blocks: An A-Z Guide to the Elements|url=https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl|last=Emsley|first=John|publisher=Oxford University Press|date=2001|location=Oxford, UK|isbn=978-0-19-850340-8|chapter=Manganese|page=[https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/251 251]}}</ref> Kakovostni trakasti primerki se pogosto uporabljajo za okrasne kamne in nakit. Zaradi svoje mehkobe in popolne cepitve ga redko najdemo fasetiranega v nakitu.<ref>{{navedi knjigo | last=Matlins | first=Antoinette Leonard | title=Colored gemstones : the Antoinette Matlins buying guide : how to select, buy, care for & enjoy sapphires, emeralds, rubies, and other colored gems with confidence and knowledge | publisher=GemStone Press | publication-place=Woodstock, Vt. | date=2005 | isbn=978-0-943763-45-3 | oclc=60374175 | page=143}}</ref> Manganov karbonat je izjemno uničujoč za postopek amalgamacije, ki se je v preteklosti uporabljal pri koncentraciji srebrovih rud, in so ga pogosto zavrgli na odlagališču rudnika. == Kultura == Rodohrozit je argentinski ''nacionalni dragi kamen''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ecolo.mrecic.gov.ar/content/piedra-nacional-la-rodocrosita|title=Piedra nacional: la Rodocrosita|publisher=Embassy of the Argentine Republic in the Colombian Republic|access-date=7 October 2013|language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.pagina12.com.ar/diario/placer/16-12298-2002-11-09.html|title=La piedra argentina|author=Moreno, María|newspaper=Página/12|date=9 November 2002|access-date=7 October 2013|language=es}}</ref> Kolorado je leta 2002 uradno imenoval rodohrozit za svoj državni mineral.<ref>{{navedi splet |url=http://www.colorado.gov/dpa/doit/archives/history/symbemb.htm#Mineral |title=Colorado State Archives; Symbols & Emblems |access-date=2 February 2012 |archive-date=2019-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190107145753/https://www.colorado.gov/archives#Mineral |url-status=dead }}</ref> Včasih se imenuje ''Rosa del Inca'', ''Inca Rose'' ali ''Rosinca''.<ref name="GemRocks">{{navedi splet|publisher= Central Michigan University|url=http://stoneplus.cst.cmich.edu/Rhodochrosite.htm|title=Rhodochrosite|author=Dietrich, R.&nbsp;V.|date=16 July 2005|access-date=15 August 2007}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200" heights="200"> File:The_Searchlight_Rhodochrosite_Crystal.jpg|''The Searchlight'', velik rdeči rodohrozit iz rudnika Sweet Home Mine, Alma, Kolorado, ZDA. File:Fluorite-Quartz-Rhodochrosite-ed10a.jpg|Rodohrozit s fluoritom, tetraedritom in kremenom File:Rhodochrosite_Pink_Form.jpg|Rodohrozit iz Silvertona, Kolorado, ZDA File:Alma_King_rhodochrosite.jpg|''Alma King'' je največji znani kristal rodohrozita; našli so ga v rudniku Sweet Home blizu Alme v Koloradu in podarili Denverskemu muzeju narave in znanosti. File:Rodocrosita_2.jpg|Razstava v muzeju La Plata, Argentina File:The Alma Rose.jpg|Primerek ''Alma Rose'' iz rudnika Sweet Home. Na ogled v Rice Northwest Museum of Rocks and Minerals v Hillsboroju, Oregon, ZDA </gallery> == Sklici == {{sklici}} *Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20th ed., ISBN 0-471-80580-7. == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} [[Kategorija:Argentina]] [[Kategorija:Karbonatni minerali]] ra4tl01y06o4ad1kqnmgen97czjedcg 0 545857 6676168 6671308 2026-05-15T17:49:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676168 wikitext text/x-wiki {{short description|Avstrijski raper}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = RAF Camora | image = RAF Camora - Openair Frauenfeld 2019 09.jpg | caption = RAF Camora leta 2019 | birth_name = Raphael Ragucci | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | origin = [[Dunaj]], Avstrija | occupation = <!--WD--> | years_active = 2002–danes | alias = RAF 3.0, RafOMic | website = | associated_acts = {{hlist|[[Bonez MC]]|[[Ufo361]]|[[187&nbsp;Strassenbande]]|[[Trettmann]]|[[Jala&nbsp;Brat]]|[[Buba&nbsp;Corelli]]}} | genre = {{hlist|[[Hiphop]]|[[dancehall]]}} | label = Indipendenza, Andere Liga }} '''Raphael Ragucci''', poklicno znan kot '''RAF Camora''', v preteklosti pa tudi kot ''RAF 3.0'' ali ''RafOMic'', [[Avstrijci|avstrijski]] [[Rap|raper]], [[dancehall]] in [[hiphop]] [[Glasbeni producent|producent]], * [[4. junij]] [[1984]], [[Vevey]], [[Švica]]. ==Biografija== === Zgodnje življenje === Raphael Ragucci se je rodil v [[Vevey|Veveyju]] v francosko govorečem delu [[Švica|Švice]] očetu iz [[Vorarlberg|Vorarlberga]] in materi iz [[Neapelj|Neaplja]].<ref>{{Internetquelle|autor=Brigitte Schokarth|url=https://kurier.at/kultur/rapper-raf-camora-im-interview-andernfalls-waere-ich-ein-junkie/197.261.386|titel=RAF Camora: „Andernfalls wäre ich ein Junkie“|werk=[[kurier.at]]|datum=2016-05-08|abruf=2022-08-18}}</ref><ref name=":3">{{Internetquelle|autor=Klaus Fiala|url=https://www.forbes.at/artikel/mogul-in-the-making.html|titel=RAF CAMORA: MOGUL IN THE MAKING|werk=Forbes Magazin|datum=2019-05-07|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> Pri šestih letih se je preselil na [[Dunaj]] in odraščal v četrti [[Rudolfsheim-Fünfhaus]].<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.kleinezeitung.at/kultur/pop/6008823/|titel=''Zukunft'': RAF Camora meldet sich mit neuem Album zurück|werk=Kleine Zeitung|datum=2021-07-16|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.heute.at/s/raf-camora-spendet-mega-summe-an-wiener-bezirk-100124637|titel=RAF Camora spendet riesige Summe an Wiener Bezirk|werk=heute.at|datum=2021-01-26|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> Prvotno je rapal izključno v [[Francoščina|francoščini]] in v tem jeziku ustvaril svojo prvo glasbo.<ref name=":0">{{Internetquelle|autor=Karo Hellmich|url=https://hiphop.de/magazin/7-franzoesische-hooks-von-raf-camora-du-kennen-solltest-301635|titel=7 französische Hooks von RAF Camora, die du gehört haben musst|werk=hiphop.de|datum=2017-04-15|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> S prijateljem [[Poljska|poljskega]] rodu je ustanovil skupino ''Rapatoi''.<ref name=":1">{{Internetquelle|autor=Karo Hellmich|url=https://hiphop.de/magazin/hintergrund/raf-camora-im-portrait-306471|titel="Ich fühle mich wie ein Marathonläufer" – RAF Camora im Portrait|werk=hiphop.de|datum=2017-08-26|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> S tem se je povečala njegova prepoznavnost na avstrijski hiphop sceni. Po letu in pol se je od skupine ločil.<ref>{{Internetquelle|autor=Simon Goßen|url=https://www.tonight.de/musik/rapper-raf-camora-seine-karriere-seine-erfolge-sein-name_75400.html|titel=Rapper RAF Camora – seine Karriere, seine Erfolge|werk=Tonight News|datum=2019-08-13|abruf=2021-09-16|sprache=de-DE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230715100527/https://www.tonight.de/musik/rapper-raf-camora-seine-karriere-seine-erfolge-sein-name_75400.html |date=2023-07-15 }}</ref> Pri 15 letih je prišel v stik z rapersko skupino ''French Connection'',<ref name=":1" /> kasneje pa postal del francosko govoreče skupine ''Assaut Mystik''.<ref name=":1" /> Ker se ni videl kot član nemško govoreče hiphop scene, se je odločil, da bo rapal izključno v francoščini.<ref name=":0" /> RAF Camora je kmalu zatem spoznal raperja [[Joshi Mizu|Joshija Mizuja]], ki sta skupaj združila moči z rap skupino ''Balkan Express'' s katero sta nastopila na festivalu [[Splash (festival)|Splash]]. Skupina je kmalu zatem razpadla in na koncu so ostali le Joshi Mizu, DJ Mezuian, Pimp Beats in RAF Camora. Skupaj so ustanovili rap skupino ''Family Bizz'',<ref name=":1" /> ki je med drugim zaslovela z nastopom na [[Life Ball]]<ref>{{Internetquelle|url=https://www.krone.at/6578|titel=High Life - The Life Ball Song 2003|werk=Kronen Zeitung|datum=2003-05-06|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> in sodelovanjem z [[Ö3 Soundcheck]]<ref>{{Internetquelle|autor=Petra Jesenko|url=https://www.ots.at/presseaussendung/OTS_20051114_OTS0201/hitradio-oe3-soundcheck-2005-15-bands-im-finale|titel=Hitradio Ö3 Soundcheck 2005: 15 Bands im Finale|werk=Österreichische Presseagentur APA|datum=2005-11-14|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> ter leta 2003 izdala album ''Assaut Mystik & Balkan Express''.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.discogs.com/de/Family-Bizz-Assaut-Mystik-Balkan-Express/release/1711260|titel=Family Bizz – Assaut Mystik & Balkan Express|werk=[[Discogs]]|abruf=2020-09-04}}</ref> Kljub temu se je skupina zaradi številnih kadrovskih sprememb dokončno razšla.<ref name=":2">{{Internetquelle|autor=Yannick Hanke|url=https://www.24hamburg.de/stars/deutschrap-raf-camora-187-strassenbande-bonez-mc-gzuz-berlin-wien-hamburg-90001367.html|titel=RAF Camora: 187 Strassenbande-Kumpel, Deutschrapper, Geschäftsmann, Millionär, Wahl-Wiener|werk=24hamburg.de|datum=2020-09-22|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> === 2006–2010: Prve produkcije in albumi === leta 2006 je – še vedno kot ''RafOMic'' skupaj z dunajskim raperjem Emirezom – izdal EP ''Skandal''.<ref name=":2" /> RAF Camora je produciral večino albuma in se tako prvič pojavil kot producent. Istočasno je izšel debitantski album raperja [[Chakuza]] z naslovom ''City Cobra'', na katerem je RAF Camora produciral več pesmi in tudi gostoval pri naslovni skladbi ''City Cobra''.<ref>{{Internetquelle|autor=Dani Fromm|url=https://www.laut.de/Chakuza/Alben/City-Cobra-18557|titel=CHAKUZA - “City Cobra”: LAUT.DE-KRITIK: Macht trotz guter Ansätze überhaupt keinen Spaß.|abruf=2021-09-16|sprache=de}}</ref> Ko se je leta 2007 preselil v [[Berlin]],<ref>{{Internetquelle|url=https://www.16bars.de/magazin/2278/raf-camora-nazar-interview/|titel=Raf Camora & Nazar Interview|werk=[[16BARS]]|datum=2010-03-16|abruf=2020-09-03}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230715100530/https://www.16bars.de/magazin/2278/raf-camora-nazar-interview/ |date=2023-07-15 }}</ref> je leta 2008 izšel njegov prvi mikstejp ''[[Therapie vor dem Album]]'', ki je bil namenjen zapolnjenju vmesnega časa pred objavo njegovega prvega solo albuma.<ref>{{Internetquelle|autor=Octavius Hallenstein|url=https://raptastisch.net/2019/04/02/raf-camora-lueftet-geheimnis-seines-ersten-mixapes/|titel=Raf Camora lüftet Geheimnis von “Therapie vor dem Album”|werk=Raptastisch|datum=2019-04-02|abruf=2021-09-16|sprache=de-DE}}</ref> Ta je bil objavljen 13. novembra 2009 z naslovom ''[[Nächster Stopp Zukunft]]''.<ref>{{navedi splet |title=LAUT.DE-BIOGRAPHIE RAF 3.0 |work=laut.de|url=https://www.laut.de/RAF-3.0|accessdate=2021-09-16}}</ref> Marca 2010 je izšel skupni album ''[[Artkore]]'', ki je nastal v sodelovanju z [[Nazar (raper)|Nazarjem]].<ref>{{Internetquelle|autor=Marc Leopoldseder|url=https://juice.de/nazar-raf-camora-artkore-45-von-6-kronen/|titel=Nazar & RAF Camora - Artkore (Review)|werk=JUICE MAGAZIN|datum=2010-03-12|abruf=2021-09-18|sprache=de-DE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220814084510/https://juice.de/nazar-raf-camora-artkore-45-von-6-kronen/ |date=2022-08-14 }}</ref> Album je dosegel 33. mesto na avstrijski albumski lestvici in označil prvi uspeh v karieri RAF Camora. Svojo serijo mikstejpov je nadaljeval z izdajo mikstejpa ''[[Therapie nach dem Album]]'' septembra 2010.<ref name=":4">{{Internetquelle|autor=|url=https://themessagemagazine.at/mit-3-0-habe-ich-die-musikalischen-grenzen-von-raf-camora-aufgebrochen-raf-3-0-interview-pt-1/|titel="Ich habe meine musikalischen Grenzen gebrochen!" RAF 3.0 Interview Pt.1|werk=The Message Magazine|datum=2012-04-01|abruf=2021-09-18|sprache=de-DE}}</ref> Naslednji mikstejp, ''[[Inedit 2003–2010]]'', je izšel 24. decembra 2010.<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-wird-raf-30-170218|titel=Raf Camora wird Raf 3.0|werk=hiphop.de|datum=2011-01-10|abruf=2021-09-18}}</ref> Album je vseboval še neizdane pesmi, napisane med letoma 2003 in 2010. Album je vodil ''DJ Maxxx''.<ref>{{navedi splet |url=http://meinrap.de/2010/12/04/raf-camora-inedit-tracklist-cover/|title=Raf Camora – Inedit (Tracklist & Cover)|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160817095432/http://meinrap.de/2010/12/04/raf-camora-inedit-tracklist-cover/ |archivedate=2016-08-17 |date=2010-12-04 |work=Meinrap.de}}</ref> === 2011–2012: Preboj kot ''RAF 3.0'' === [[Slika:RAF_3.0_(4).JPG|alt=RAF 3.0 auf dem Spack! Festival 2013|sličica|RAF 3.0 na festivalu [[Spack! Festival|Spack!]] leta 2013]] Januarja 2011 je napovedal, da bo odslej nastopal le pod umetniškim imenom ''RAF 3.0''.<ref name=":4" /><ref>{{Internetquelle|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-wird-raf-30-170218|titel=Raf Camora wird Raf 3.0|werk=[[Hiphop.de]]|abruf=2020-09-03}}</ref> To je pojasnil v intervjuju septembra 2011, v katerem je izjavil, da bo v prihodnosti, po ustanovitvi ''RAF 3.0'', zagotovo posnel še en album kot RAF Camora. Vendar se je tega vzdržal, ker je na njem ubral drugačno glasbeno pot, kot bi jo poznali in pričakovali oboževalci RAF Camora.<ref>{{navedi splet |url=http://meinrap.de/2011/09/12/raf-camora-das-neue-album-kommt-im-januar-video/|title=Raf Camora Album weiterhin denkbar |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120223061648/http://meinrap.de/2011/09/12/raf-camora-das-neue-album-kommt-im-januar-video/ |date=2012-09-12 |work=Meinrap.de |archivedate=2012-02-23}}</ref> Na albumu ''[[RAF 3.0 (album)|RAF 3.0]]'', ki je februarja 2012 izšel pri dunajski založbi [[Irievibrations Records]], med drugim gostujejo [[Sizzla]], [[Konshens]] in [[Marteria]].<ref>{{Internetquelle|autor=Sven Romberg|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-30-tracklist-und-features-171590|titel=Raf 3.0: Tracklist und Features|werk=hiphop.de|datum=2012-01-22|abruf=2021-09-18}}</ref><ref>{{Internetquelle|autor=Simon Nowak|url=https://themessagemagazine.at/15-jahre-irievibrations-records/|titel=Zwischen Wien, Osttirol & Jamaika: 15 Jahre Irievibrations Records|werk=The Message Magazine|datum=2018-07-20|abruf=2021-09-18|sprache=de-DE}}</ref> Album se je na nemški albumski lestvici uvrstil na sedmo mesto, kar se mu je zgodilo prvič.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.offiziellecharts.de/album-details-189860|titel=RAF 3.0 – RAF 3.0|hrsg=[[GfK Entertainment]]|abruf=2020-09-03}}</ref> S singloma ''Fallen in Wie kannst du nur'' se je prvič uvrstil na nemško in avstrijsko lestvico singlov. 3. julija 2012 je Raphael Ragucci na svoji uradni [[Facebook]] strani napovedal, da bo izdal nov ulični album pod starim imenom ''RAF Camora''.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.spit-tv.de/neu/raf-camora-mit-neuem-album-t-n-d-t-im-august/|titel=RAF Camora mit neuem Album "Therapie nach dem Tod"|werk=Spit-TV.de|datum=2012-07-03|abruf=2021-09-18|sprache=de-DE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230715100527/https://www.spit-tv.de/neu/raf-camora-mit-neuem-album-t-n-d-t-im-august/ |date=2023-07-15 }}</ref> To je raperju zagotovilo vrnitev in z albumom [[Therapie nach dem Tod|''Therapie nach dem Tod'']] je začel z nadaljevanjem svoje serije mikstejpov. Album je bil od 31. avgusta 2012 na voljo v omejeni nakladi in izključno prek hiphop podjetja za naročanje po pošti [[MZEE.com]],<ref>{{Internetquelle|url=https://www.mzee.com/feat/rafcamora/|titel=Raf Camora - T.n.d.T (Therapie nach dem Tod) - Exklusiv bei MZEE.com|werk=MZEE|abruf=2021-09-18}}</ref> 7. septembra 2012 pa je bil ponovno izdan na različnih platformah za pretakanje.<ref>{{Internetquelle|url=https://hiphop-releases.de/deutschrap/raf-camora-therapie-nach-dem-tod|titel=RAF Camora – Therapie nach dem Tod (Cover, Tracklist, Snippet)|werk=hiphop-releases.de|datum=2012-11-13|abruf=2020-12-22}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230327043839/https://hiphop-releases.de/deutschrap/raf-camora-therapie-nach-dem-tod |date=2023-03-27 }}</ref> Dva dni pozneje je RAF Camora prek spleta brezplačno izdal instrumentalno različico albuma (''INEDIT-TNDT''), ki vsebuje tudi štiri prej neobjavljene bonus skladbe.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.16bars.de/newsartikel/3228/raf-camora-releast-inedit-tndt-als-kostenlosen-download/|titel=Raf Camora releast „INEDIT-TNDT“ als kostenlosen Download|werk=[[16BARS]]|datum=2012-09-09|abruf=2020-12-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230715100528/https://www.16bars.de/newsartikel/3228/raf-camora-releast-inedit-tndt-als-kostenlosen-download/ |date=2023-07-15 }}</ref> === 2013–2015: Ustanovitev glasbene založbe === Januarja 2013 je Ragucci napovedal ustanovitev lastne glasbene založbe [[Indipendenza]].<ref>{{Internetquelle|autor=Gast|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-gr%C3%BCndet-eigenes-label-joshi-mizu-erstes-signing-180939|titel=Raf Camora gründet eigenes Label, Joshi Mizu erstes Signing|werk=hiphop.de|datum=2013-01-12|abruf=2021-09-18}}</ref> 5. julija 2013 je izšel ''[[Hoch 2]]'', raperjev drugi studijski album pod imenom RAF 3.0, s katerim je prvič zasedel prvo mesto na nemški albumski lestvici.<ref>{{Internetquelle|autor=tino|url=https://hiphop.de/release/raf-30-hoch2|titel=Raf 3.0 - Hoch2|werk=hiphop.de|datum=2013-06-20|abruf=2021-09-18}}</ref> RAF Camora je nato sodeloval z raperjema [[Chakuza|Chakuzom]] in [[Joshi Mizu|Joshijem Mizujem]] na skupnem albumu ''[[Zodiak (album)|Zodiak]]'', ki je izšel 14. marca 2014.<ref>{{Internetquelle|autor=Katharina.Weber|url=https://hiphop.de/release/chakuza-raf-camora-joshi-mizu-zodiak|titel=Chakuza, Raf Camora, Joshi Mizu - Zodiak|werk=hiphop.de|datum=2013-12-20|abruf=2021-09-18|sprache=de}}</ref> Maja 2014 je prejel nagrado [[Amadeus Award|Amadeus]] v kategoriji ''HipHop / R'n'B''.<ref>{{Internetquelle|url=https://wiener-online.at/2014/05/07/amadeus-2014-and-the-austrian-music-award-goes-to/|titel=Amadeus 2014: And the Austrian Music Award goes to...|werk=wiener-online.at|datum=2014-05-07|abruf=2021-09-18|sprache=de-DE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230715100527/https://wiener-online.at/2014/05/07/amadeus-2014-and-the-austrian-music-award-goes-to/ |date=2023-07-15 }}</ref><ref name=":5">{{Internetquelle|autor=Nava Zarabian|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-gewinnt-amadeus-award-266733|titel=RAF 3.0 und Nazar gewinnen Amadeus Awards|werk=hiphop.de|datum=2014-05-06|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> === 2016–2019: Sodelovanje z Bonez MC === [[Slika:RAF_Camora_&_Bonez_MC_(2018).jpg|alt=RAF Camora und Bonez MC (2018)|sličica|RAF Camora in [[Bonez MC]] (2018)]] 15. aprila 2016 je RAF Camora izdal četrti solo album ''[[Ghøst]]'', ki se je na nemških lestvicah uvrstil na tretje mesto.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.offiziellecharts.de/album-details-301880|titel=RAF Camora – Ghøst|hrsg=[[GfK Entertainment]]|abruf=2020-09-03}}</ref> Septembra istega leta je sledil skupni album ''[[Palmen aus Plastik]]'' z raperjem [[Bonez MC]], ki je daleč najuspešnejša izdaja RAF Camora do zdaj.<ref name=":3" /> Dosegel je vrh nemških lestvic in prejel platinasto ploščo v Nemčiji za več kot 200.000 prodanih enot in v Avstriji za več kot 15.000 prodanih enot. Poleg tega sta singla ''[[Ohne mein Team]]'' in ''[[Palmen aus Plastik]]'' med drugim dosegla diamantno ploščo v Nemčiji za več kot milijon prodanih izvodov. Leta 2016 je RAF Camora s svojim dolgoletnim poslovnim partnerjem Ronnyjem Boldtom ustanovil agencijo za umetnike in septembra 2016 uradno prevzel managment Bonez MC-ja. 25. avgusta 2017 je RAF Camora izdal svoj peti solo album ''[[Anthrazit (album)|Anthrazit]]''.<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://hiphop.de/release/raf-camora-anthrazit|titel=Raf Camora - Anthrazit|werk=hiphop.de|datum=2017-06-30|abruf=2021-09-18|sprache=de}}</ref> 13. novembra je bilo objavljeno, da bo ''Anthracite'' dobil naslednika. 15. decembra 2017 je izšel ''[[Anthrazit RR|Anthracite RR]]'', razširjena različica prvotnega albuma, ki je bila dodana prodaji prvotnega albuma in je bila brezplačno predvajana na [[Spotify|Spotifyju]] in [[YouTube|YouTubu]] kot zahvala oboževalcem za velik uspeh prejšnjih albumov ''Anthrazit'' in ''Palmen aus Plastik''.<ref>{{Internetquelle|autor=Musti|url=https://rap.de/soundandvideo/114388-raf-camora-anthrazit-r-r-vollstaendig-online/|titel=RAF Camora – Anthrazit R.R. &#91;Album-Stream&#93;|werk=rap.de|datum=2017-12-15|abruf=2020-12-21}}</ref> ''Anthrazit'' je zasedel prvo mesto na albumskih lestvicah v Nemčiji in Avstriji ter za več kot 200.000 prodanih izvodov v Nemčiji prejel platinasto, za več kot 7.500 prodanih izvodov v Avstriji pa zlato ploščo; singel Primo je med drugim prav tako prejel platinasto ploščo v Nemčiji, Avstriji in Švici. Poleg tega je RAF Camora v letih 2016 (skupaj z Bonez MC) in 2017 prejel nagrado [[1 Live Krone]] kot »najboljši hiphop akt«.<ref name="1live17">{{Internetquelle|url=https://presse.wdr.de/plounge/radio/1live/2017/12/20171207_1live_krone_2017.html|titel=Mark Forster und Kraftklub sichern sich die Krone im Doppelpack ++ Kevin-Prince Boateng erhält Standing Ovations für sein Engagement gegen Rassismus|werk=presse.wdr.de|datum=2017-12-07|abruf=2022-08-17}}</ref> [[Slika:RAF_Camora_-_Openair_Frauenfeld_2019_01.jpg|alt=RAF Camora auf dem Openair Frauenfeld 2019|sličica|RAF Camora na [[Openair Frauenfeld]] leta 2019]] RAF Camora je bil leta 2014 nominiran za nagrado [[Echo (glasbena nagrada)|Echo]] v kategoriji »Hip-Hop/Urban international«,<ref>{{Internetquelle|url=https://hiphopholic.de/echo-2014-diese-rapper-sind-nominiert/|titel=ECHO 2014: Diese Rapper sind nominiert|werk=hiphopholic.de|datum=2014-02-27|abruf=2018-10-29}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181029152242/https://hiphopholic.de/echo-2014-diese-rapper-sind-nominiert/ |date=2018-10-29 }}</ref> leta 2017 (skupaj z Bonez MC) in 2018 pa v kategoriji »Hip-Hop/Urban national«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.echopop.de/pop-hip-hop-urban-national-2017/|title=ECHO – Hip-Hop/Urban National|work=echopop.de|date=2020-12-19|accessdate=2018-10-29}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.musikexpress.de/echo-2018-alle-gewinner-der-preisverleihung-im-ueberblick-1044351/|title=ECHO 2018: Alle Gewinner der Preisverleihung im Überblick|work=[[Musikexpress]]|date=2018-04-12|accessdate=2020-09-03}}</ref> Nato je RAF Camora v svojem novozgrajenem studiu Anthrazit ponovno sodeloval z [[Bonez MC]] in 5. oktobra 2018 z njim izdal drugi skupni album ''[[Palmen aus Plastik 2]]''.<ref>{{Internetquelle|autor=Clark Senger|url=https://hiphop.de/release/raf-camora-bonez-mc-palmen-aus-plastik-2|titel=Raf Camora, Bonez MC - Palmen Aus Plastik 2|werk=hiphop.de|datum=2018-07-27|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> Album je bil po prodaji v fizični obliki, prenosih in pretočnem predvajanju eden najuspešnejših v tem letu. Album je zasedel prvo mesto na lestvicah v Nemčiji, Avstriji in Švici, v prvih dveh državah pa je tudi dosegel zlati status. Tudi singla ''[[500 PS]]'' in ''[[Kokain (pesem)|Kokain]]'' sta se uvrstila na vrh nemških lestvic, 500 PS pa je za več kot milijon prodanih izvodov prejel diamantno ploščo. Poleg tega je ''Palmen aus Plastik 2'' z več kot 57 milijoni streami v prvem tednu podrla rekord v Nemčiji, Avstriji in Švici.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/563-bonez-mc-raf-camora-knacken-50-millionen-streaming-marke|titel=Bonez MC & RAF Camora knacken 50 Millionen-Streaming-Marke|werk=offiziellecharts.de|hrsg=[[GfK Entertainment]]|datum=2018-10-17|abruf=2022-04-05}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220404094101/https://www.offiziellecharts.de/news/item/563-bonez-mc-raf-camora-knacken-50-millionen-streaming-marke |date=2022-04-04 }}</ref> S skladbami ''500 PS'', ''Kokain'' in ''Nummer unterdrück'' sta Bonez MC in RAF Camora hkrati zasedla prva tri mesta na lestvici singlov v Nemčiji. Ta uspeh je brez primere v zgodovini nemških lestvic. Poleg tega se je osem skladb hkrati uvrstilo v Top 10, 13 skladb pa v Top 20, kar so dodatni rekordi za oba izvajalca.<ref>{{Internetquelle|autor=David Büchler|url=https://hiphop.de/magazin/news/drei-rekorde-gleichzeitig-raf-camora-bonez-mc-dominieren-charts-315930|titel=3 Chart-Rekorde in der ersten Woche: RAF Camora und Bonez MC reißen alles ab|werk=[[Hiphop.de]]|datum=2018-10-12|abruf=2020-09-03}}</ref> Na lestvici [[Ö3 Austria Top 40]] se je 13 skladb hkrati uvrstilo med prvih 15, zaradi česar se je spremenil način štetja lestvic.<ref>{{Internetquelle|url=https://orf.at/stories/3068262/|titel=13-mal in Top 15: RAF Camora sprengt Ö3-Charts|werk=[[ORF|news.ORF.at]]|datum=2018-10-18|abruf=2020-09-03}}</ref><ref name=":3" /> ''Palmen aus Plastik 2'' je na nemški letni lestvici 2018 zasedel drugo mesto.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.offiziellecharts.de/charts/album-jahr/for-date-2018|titel=Top 100 Album-Jahrescharts 2018|werk=offiziellecharts.de|abruf=2020-08-15}}</ref> Leta 2019 je sledila turneja ''Palmen aus Plastik 2 Tour'', ena največjih turnej v zgodovini nemškega hiphopa,<ref>{{Internetquelle|autor=Frank Medwedeff|url=https://beta.musikwoche.de/details/446547|titel=Starke Tourbilanz von Bonez MC und Raf Camora|werk=Musikwoche|datum=2019-12-17|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> ki so jo zaradi uspeha ponovili še istega leta.<ref>{{Internetquelle|autor=Frank Medwedeff|url=https://beta.musikwoche.de/details/441644|titel=Zusatztermine für Zusatztour von Bonez MC und Raf Camora|werk=Musikwoche|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> === Od 2019: ''Zenit'' in ''Zukunft'' === 1. novembra 2019 je RAF Camora izdal svoj šesti solo album ''[[Zenit (album)|Zenit]]''<ref>{{Internetquelle|autor=Clark Senger|url=https://hiphop.de/release/raf-camora-zenit|titel=Raf Camora - Zenit|werk=hiphop.de|datum=2019-09-04|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> in napovedal konec kariere raperja.<ref>{{Internetquelle|autor=Jonas Vogt|url=https://www.redbull.com/at-de/theredbulletin/raf-camora-karriereende|titel=RAF Camora's Karriereende: Zenit wird das letzte Album|werk=redbull.com|datum=2019-10-08|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> Po lastnih navedbah se je želel bolj osredotočiti na produkcijo in promocijo novincev in umetnikov iz svoje agencije za upravljanje<ref name=":3" /><ref>{{Internetquelle|autor=Michael Rubach|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-grund-karriereende-zukunftsplaene-336343|titel=RAF Camora begründet Karriereende & enthüllt Zukunftspläne|werk=hophop.de|datum=2019-10-09|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> ter na širitev svojih modnih linij ''Cørbo'' in ''Team Platinum''.<ref>{{Internetquelle|autor=Clark Senger|url=https://hiphop.de/magazin/news/raf-camora-ein-letztes-album-nach-palmen-aus-plastik-2-314420|titel=RAF Camora: Ein letztes Album nach „Palmen aus Plastik 2“|werk=[[Hiphop.de]]|datum=2018-07-28|abruf=2020-09-03}}</ref> RAF Camora je v škatli za album ''Zenit'' razkril, da bo na voljo tudi ''RR'' različica albuma ''Zenit'', kot je bilo to že pri albumu ''Anthrazit''. ''[[Zenit RR]]'', ki je tako kot ''Anthracite RR'', kot brezplačen album za streaming, dodan prvotni izdaji, izšel 10. januarja 2020.<ref>{{Internetquelle|autor=Clark Senger|url=https://hiphop.de/release/raf-camora-zenit-rr|titel=Raf Camora - Zenit RR|werk=hiphop.de|datum=2019-11-14|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> ''Zenit'' je dosegel vrhove lestvic albumov v Nemčiji, Avstriji in Švici<ref>{{Internetquelle|url=https://www.offiziellecharts.de/album-details-395227|titel=RAF Camora – Zenit|hrsg=[[GfK Entertainment]]|abruf=2020-08-14}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=RAF+Camora&titel=Zenit&cat=a|titel=RAF Camora – Zenit|hrsg=[[Ö3 Austria Top 40]]|abruf=2020-08-14}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://hitparade.ch/album/RAF-Camora/Zenit-395227|titel=RAF Camora – Zenit|hrsg=[[Schweizer Hitparade]]|abruf=2020-08-14}}</ref> ter prejel zlato ploščo v Nemčiji in platinasto v Avstriji.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.musikindustrie.de/wie-musik-zur-karriere-werden-kann/markt-bestseller/gold-/platin-und-diamond-auszeichnung/datenbank/?action=suche&strTitel=Zenit&strInterpret=RAF+Camora|titel=Zenit – Gold & Platin Deutschland|werk=[[Bundesverband Musikindustrie|musikindustrie.de]]|abruf=2020-11-11}}</ref><ref>{{Internetquelle|url=https://ifpi.at/auszeichnungen/?fwp_interpret=RAF%20Camora&fwp_titel=Zenit|titel=Zenit – Gold & Platin Österreich|werk=[[IFPI Austria|ifpi.at]]|abruf=2020-08-14}}</ref> Poleg tega je RAF Camora v letih 2018,<ref name=":6">{{Internetquelle|autor=KOSMO-Redaktion|url=https://www.kosmo.at/amadeus-awards-2018-raf-camora-schickt-kleinen-bruder-zur-verleihung/|titel=Amadeus Awards 2018: RAF Camora schickt "kleinen Bruder" zur Verleihung!|werk=KOSMO|datum=2018-04-27|abruf=2021-09-21|sprache=de-DE}}</ref> 2019,<ref>{{Internetquelle|autor=Daniel Kubera|url=https://www.volume.at/musik/musicnews/amadeus-awards-2019-das-sind-die-gewinner/|titel=Amadeus Awards 2019: Das sind die Gewinner|werk=Volume Magazin|datum=2019-04-25|abruf=2021-09-21|sprache=de-DE}}</ref> 2020<ref>{{Internetquelle|autor=APA|url=https://www.diepresse.com/5865551/bilderbuch-doppelte-gewinner-bei-amadeus-awards|titel=Bilderbuch doppelte Gewinner bei Amadeus Awards|werk=Die Presse|datum=2020-09-10|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> in 2022 prejel avstrijsko glasbeno nagrado Amadeus v kategoriji »Hip Hop / Urban«. Zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] je moral turnejo po albumu ''Zenit'', prvotno načrtovano za jesen 2020, prestaviti najprej na maj 2021<ref>{{Internetquelle|autor=|url=https://www.bigfm.de/news/31328/raf-camora-verschiebt-tour-auf-2021|titel=RAF Camora verschiebt Tour & Karriereende auf 2021|werk=www.bigfm.de|datum=2020-05-25|abruf=2021-09-21|sprache=de}}</ref> in nato na marec 2022.<ref>{{Internetquelle|url=https://www.wien-ticket.at/de/service/aktuell/1662/VERSCHIEBUNG-RAF-Camora|titel=VERSCHIEBUNG - RAF Camora - Aktuelle Infos - Wien Ticket - Schnell, Simpel, Sicher|werk=wien-ticket.at|abruf=2021-09-21|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210923210029/https://www.wien-ticket.at/de/service/aktuell/1662/VERSCHIEBUNG-RAF-Camora |date=2021-09-23 }}</ref> 4. junija 2021 je Ragucci izdal [[Avtobiografija|avtobiografijo]] z naslovom ''Der Pakt'',<ref>{{Internetquelle|autor=bigFM Staff|url=https://www.bigfm.de/news/33022/raf-camora-verkauft-20000-der-pakt-boxen|titel=RAF Camora verkauft 20.000 „Der Pakt“-Boxen samt Soundtrack am ersten Tag|werk=[[bigFM|bigfm.de]]|datum=2021-05-04|abruf=2021-07-15}}</ref> ki je dosegla prvo mesto na nemški knjižni lestvici [[Media Control]] v kategoriji »Hardcover – Biographien, Autobiographien« (Trdne platnice – biografije, avtobiografije).<ref>{{Internetquelle|autor=Manu|url=https://raptastisch.net/2021/06/17/15-jahre-nach-karriereende-raf-camora-ist-wieder-auf-platz-1/|titel=1,5 Jahre nach Karriereende – Raf Camora ist wieder auf Platz 1|werk=raptastisch.net|datum=2021-06-17|abruf=2021-08-27}}</ref> 16. julija 2021 je nenapovedano izšel njegov album ''[[Zukunft (album)|Zukunft]]''.<ref>{{Internetquelle|autor=Amira Ben Saoud|url=https://www.derstandard.at/story/2000128361757/comeback-album-raf-camora-macht-jetzt-doch-wieder-musik|titel=Comeback-Album: Raf Camora macht jetzt doch wieder Musik|werk=Der Standard|abruf=2021-09-18|sprache=de-AT}}</ref> Singla ''[[Blaues Licht]]'' in ''[[2CB]]'' sta dosegla prvo mesto na nemških lestvicah. Po albumu ''[[Palmen aus Plastik 3]]'' z Bonez MC, ki je izšel 9. septembra 2022, natanko šest let po prvem delu, je 23. junija 2023 sledil njegov osmi studijski album ''[[XV (album)|XV]]''. ==Diskografija== {{main|Diskografija RAF Camora}} * ''Nächster Stopp Zukunft'' (2009) * ''RAF 3.0'' (2012) * ''Hoch 2'' (2013) * ''Ghøst'' (2016) * ''Anthrazit'' (2017) * ''Zenit'' (2019) * ''Zukunft'' (2021) * ''XV'' (2023) == Nagrade in nominacije == === Rezultati === {| class="wikitable" |+ !Leto !Nagrada !Nominacija !Nominacija za !Rezultat !Ref. |- |2011 | rowspan="2" |HipHop.de Awards |Best Collaboration |RAF Camora & Nazar | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|last=Kargoll|first=Tobias|title=Hiphop.de Awards präsentiert von lol papers - Die Preisverleihung|url=https://hiphop.de/magazin/news/hiphopde-awards-pr%C3%A4sentiert-von-lol-papers-die-preisverleihung-171730|access-date=2021-11-14|website=Hiphop.de|language=de-DE}}</ref> |- | rowspan="2" |2013 |Best Producer National | rowspan="3" |RAF Camora | {{Won}} |<ref>{{navedi splet|last=HHRedaktion|title=Hiphop.de Awards 2013 - Die Gewinner|url=https://hiphop.de/magazin/hiphopde-awards-2013-die-preisverleihung-262395|access-date=2021-11-14|website=Hiphop.de|language=de-DE}}</ref> |- | rowspan="3" |[[Amadeus Austrian Music Awards]] | rowspan="2" |Hip-Hop / R'n'B | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|date=2013-05-01|title=Amadeus Austrian Music Award 2013|url=https://www.musicaustria.at/amadeus-austrian-music-award-2013/|access-date=2021-11-14|website=mica - music austria|language=de-DE}}</ref> |- | rowspan="3" |2014 | {{Won}} | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|date=2014-02-23|title=AMADEUS AUSTRIAN MUSIC AWARDS 2014: Die Nominierten stehen fest!|url=https://www.musicaustria.at/amadeus-austrian-music-awards-2014-die-nominierten-stehen-fest/|access-date=2021-11-14|website=mica - music austria|language=de-DE}}</ref> |- |Album of the Year | rowspan="2" |''Hoch 2'' | {{Nominated}} |- |[[Echo Music Prize|Echo Awards]] |Hip-Hop / Urban International | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|title=Die Nominierten - Echo 2014 - ARD {{!}} Das Erste|url=https://www.daserste.de/unterhaltung/musik/echo-2014/gewinner/echo-2014-die-nominierten-100.html|access-date=2021-11-14|website=www.daserste.de|language=de}}</ref> |- |2015 |[[Amadeus Austrian Music Awards]] |Hip-Hop / Urban |RAF Camora & [[Chakuza]], Joshi Mizu | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|last=Beganovic|first=Amina|date=2015-01-29|title=Amadeus Awards 2015: Nominierte, Neuerungen, "Nachjustierungen"|url=https://www.vienna.at/amadeus-awards-2015-nominierte-neuerungen-nachjustierungen/4218881|access-date=2021-11-14|website=vienna.at}}</ref> |- | rowspan="9" |2016 |[[1LIVE|1LIVE Krone Awards]] |Best Hip-Hop Act |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Won}} |<ref>{{navedi splet|title=1LIVE Krone 2017: Das sind alle Gewinner|url=https://www.duesseldorf-tonight.de/lokales/musik/1live-krone-2017-das-sind-alle-gewinner.995750|access-date=2021-11-13|website=www.duesseldorf-tonight.de|language=de}}</ref> |- | rowspan="6" |HipHop.de Awards |Best Producer National |RAF Camora | {{Won}} | rowspan="6" |<ref>{{navedi splet|last=Meister|first=Saskia|title=Hiphop.de Awards 2016: Die Gewinner!|url=https://hiphop.de/magazin/hiphopde-awards-2016-gewinner-298351|access-date=2021-11-14|website=Hiphop.de|language=de-DE}}</ref> |- |Best Group National |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Won}} |- |Best Release National |''Palmen aus Plastik'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Won}} |- |Best Video National |''Palmen aus Gold'' (skupaj z [[Bonez MC]], Shaho Casado) | {{Won}} |- |Best Rap-Solo-Act National |RAF Camora | {{Nominated}} |- |Best Song National | rowspan="2" |''Palmen aus Plastik'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} |- | rowspan="2" |Juice Awards |Best Album National | {{Won}} | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|date=2017-01-20|title=JUICE AWARDS 2016 - Die Ergebnisse (national)|url=https://juice.de/juice-awards-2016-die-ergebnisse-national/|access-date=2021-11-14|website=JUICE MAGAZIN|language=de-DE|archive-date=2018-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20180711092550/https://juice.de/juice-awards-2016-die-ergebnisse-national/|url-status=dead}}</ref> |- |Song National |''Ohne mein Team'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} |- | rowspan="5" |2017 |[[1LIVE|1LIVE Krone Awards]] |Best Hip-Hop Act | rowspan="2" |RAF Camora | {{Won}} |<ref>{{navedi splet|last=WDR|date=2017-12-05|title=1LIVE Krone 2017: Das Voting beginnt - Die Nominierten stehen fest - Presselounge - WDR|url=https://presse.wdr.de/plounge/radio/1live/2017/11/20171106_krone_nominierten.html|access-date=2021-11-14|website=presse.wdr.de|language=de}}</ref> |- |[[Amadeus Austrian Music Awards]] |Hip-Hop / Urban | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|date=2017-02-27|title=AMADEUS AUSTRIAN MUSIC AWARDS 2017: DIE NOMINIERTEN|url=https://www.musicaustria.at/amadeus-austrian-music-awards-2017-die-nominierten/|access-date=2021-11-14|website=mica - music austria|language=de-DE}}</ref> |- |[[Echo Music Prize|Echo Awards]] |Hip-Hop / Urban National |''Palmen aus Plastik'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|date=2017-04-06|title=Echo 2017: alle Gewinner auf einen Blick|url=https://www.rollingstone.de/echo-2017-alle-gewinner-auf-einen-blick-1226971/|access-date=2021-11-14|website=Rolling Stone|language=de-DE}}</ref> |- | rowspan="5" |HipHop.de Awards |Best Producer National | rowspan="2" |RAF Camora | {{Nominated}} | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|last=Meister|first=Saskia|title=Hiphop.de Awards 2017 presented by Ultimate Ears: Die Gewinner!|url=https://hiphop.de/magazin/hiphopde-awards-2017-presented-by-ultimate-ears-gewinner-309824|access-date=2021-11-14|website=Hiphop.de|language=de-DE}}</ref> |- |Best Rap-Solo-Act National | {{Nominated}} |- | rowspan="8" |2018 |Best Video National |''500 PS'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} | rowspan="3" |<ref>{{Citation|title=Die Palmen|date=1861-12-31|url=http://dx.doi.org/10.1515/9783111455471-027|work=Aus alten und neuen Tagen|pages=92–92|place=Berlin, Boston|publisher=De Gruyter|access-date=2021-11-14}}</ref> |- |Best Group National |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Won}} |- |Best Album National |''Palmen aus Plastik 2'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} |- |[[Echo Music Prize|Echo Awards]] |Hip-Hop / Urban National |''Anthrazit'' | {{Nominated}} |<ref>{{navedi novice|last=Feuerbach|first=Leonie|title=TV-Kritik: Echo 2018: „Provokation im Rap muss Grenzen haben“|language=de|work=FAZ.NET|url=https://www.faz.net/aktuell/gesellschaft/menschen/tv-kritik-zum-echo-2018-kollegah-und-farid-bang-gewinnen-echo-15539696.html|access-date=2021-11-14|issn=0174-4909}}</ref> |- | rowspan="7" |[[Amadeus Austrian Music Awards]] |Hip-Hop / Urban |RAF Camora | {{Won}} | rowspan="4" |<ref>{{navedi splet|date=2018-04-27|title=Gewinner der Amadeus Awards 2018|url=https://schmusa.de/gewinner-der-amadeus-awards-2018/|access-date=2021-11-14|website=schmusa.de|language=de-DE}}</ref> |- |Album of the Year |''Anthrazit'' | {{Nominated}} |- |Song of the Year |''Primo'' | {{Nominated}} |- |FM4 Award |RAF Camora | {{Shortlisted}} |- | rowspan="12" |2019 |Song of the Year |''500 PS'' (with [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} | rowspan="3" |<ref>{{navedi splet|date=2019-04-26|title=DIE GEWINNERINNEN UND GEWINNER DER AMADEUS AUSTRIAN MUSIC AWARDS 2019|url=https://www.musicaustria.at/die-gewinnerinnen-und-gewinner-der-amadeus-austrian-music-awards-2019/|access-date=2021-11-14|website=mica - music austria|language=de-DE}}</ref> |- |Album of the Year |''Palmen aus Plastik 2'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Nominated}} |- |Hip-Hop / Urban | rowspan="2" |RAF Camora | {{Won}} |- | rowspan="3" |HipHop.de Awards |Lebenswerk | {{Won}} | rowspan="3" |<ref>{{Citation|title=Mein Voting bei den HipHop.de Awards ❌ Beste Alben, Künstler, Newcomer u.v.m.|url=https://www.youtube.com/watch?v=g7CblHiue1I|language=en|access-date=2021-11-14}}</ref> |- |Best Album National |''Zenit'' | {{Nominated}} |- |Best Live-Act National | rowspan="2" |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Nominated}} |- | rowspan="3" |Hype Awards |Hype Live-Act | {{Won}} | rowspan="3" |<ref>{{navedi splet|title=HYPEAWARDS 2019 – in Berlin|url=https://www.hypeawards.de/|access-date=2021-11-14|language=de-DE|archive-date=2022-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20221004084141/https://www.hypeawards.de/|url-status=dead}}</ref> |- |Hype Song |''500 PS'' (skupaj z [[Bonez MC]]) | {{Won}} |- |Hype Collaboration |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Nominated}} |- |4GameChangers Awards |4Music | rowspan="2" |RAF Camora | {{Won}} |<ref>{{navedi splet|title=Das sind die Gewinner der fulminanten 4GAMECHANGERS Award Show|url=https://www.ots.at/presseaussendung/OTS_20190411_OTS0267/das-sind-die-gewinner-der-fulminanten-4gamechangers-award-show|access-date=2021-11-14|website=OTS.at|language=de}}</ref> |- |[[Bravo Otto|Bravo Otto Awards]] |Hip-Hop National | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|title=BRAVO-Otto-Wahl 2019: Vote für deinen Star! {{!}} BRAVO|url=https://www.bravo.de/bravo-otto-wahl-2019-vote-fuer-deinen-star-382841.html|access-date=2021-11-14|website=Bravo.de}}</ref> |- |[[Swiss Music Awards]] |Best Group International |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|date=2019-01-23|title=#sma19 - Das sind die Nominierten der Swiss Music Awards 2019|url=https://www.srf.ch/radio-srf-3/musik/swiss-music-awards/sma19-das-sind-die-nominierten-der-swiss-music-awards-2019|access-date=2021-11-18|website=Schweizer Radio und Fernsehen (SRF)|language=de}}</ref> |- | rowspan="3" |2020 | rowspan="3" |[[Amadeus Austrian Music Awards]] |Hip-Hop / Urban |RAF Camora | {{Won}} | rowspan="3" |<ref>{{navedi splet|title=Amadeus Awards 2020 - Die Gewinner|url=https://oe3.orf.at/stories/3007014/|access-date=2021-11-14|website=oe3.ORF.at|language=de|archive-date=2021-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211114012804/https://oe3.orf.at/stories/3007014/|url-status=dead}}</ref> |- |Song of the Year |''Puta Madre'' (feat. [[Ghetto phénomène|Ghetto Phénomène]]) | {{Nominated}} |- |Album of the Year |''Zenit'' | {{Nominated}} |- | rowspan="4" |2021 | rowspan="2" |[[Amadeus Austrian Music Awards]] |Song of the Year |''Maschine'' (skupaj z The Cratez) | {{Nominated}} | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|title=Amadeus Austrian Music Awards|url=https://www.amadeusawards.at/|access-date=2021-11-14|website=www.amadeusawards.at|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411235647/https://www.amadeusawards.at/|url-status=dead}}</ref> |- |Hip-Hop / Urban | rowspan="3" |RAF Camora | {{Nominated}} |- |[[Bravo Otto|Bravo Otto Awards]] |Hip-Hop National | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet|title=BRAVO Otto Wahl {{!}} BRAVO|url=https://www.bravo.de/bravo-otto-wahl|access-date=2021-11-14|website=Bravo.de}}</ref> |- |HipHop.de Awards |Creator of the Year | {{Won}} |<ref>{{navedi splet|last=Senger|first=Clark|title=Alle Gewinner*innen der Hiphop.de Awards 2021 powered by DefShop|url=https://hiphop.de/magazin/news/alle-gewinnerinnen-hiphopde-awards-2021-powered-by-defshop-400931|access-date=2022-02-02|website=Hiphop.de|language=de-DE}}</ref> |- |2023 |[[Swiss Music Awards]] |Best Group International |RAF Camora & [[Bonez MC]] | {{Nominated}} |<ref>{{navedi splet |title=Swiss Music Awards 2023 |url=https://www.swissmusicawards.ch/ |access-date=2023-06-17 |website=www.swissmusicawards.ch |language=en-US}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat-inline}} {{Authority control}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Avstrijski glasbeniki]] [[Kategorija:Avstrijski raperji]] [[Kategorija:Švicarski raperji]] [[Kategorija:Italijanski Avstrijci]] [[Kategorija:Švicarski Avstrijci]] [[Kategorija:Italijanski Švicarji]] epg1ghzy9apjv37y26wojmrbq5brx91 0 547591 6676294 6345415 2026-05-16T05:33:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik|name=Siddhartha Mukherjee|native_name_lang=bn |nationality=Američan|workplaces=[[Columbia University]]|spouse=[[Sarah Sze]]|children=2|alma_mater={{Plainlist| * [[Stanford University]] * [[Magdalen College, Oxford]] * [[Harvard University]] ([[Doctor of Medicine|MD]]) }}|fields=[[Imunologija]]<br />[[Epidemiologija raka]]<br />[[Genetska epidemiologija]]|thesis_title=The processing and presentation of viral antigens|thesis_url=http://solo.bodleian.ox.ac.uk/OXVU1:LSCOP_OX:oxfaleph013369598|thesis_year=1997|known_for={{Plainlist| * ''[[Kralj vseh bolezni: Biografija raka]]'' * ''[[Gen - intimna zgodovina]]'' * [[raziskave raka]] }}|influences=|influenced=|awards=[[Rhodes Scholarship]]<br />[[Pulitzer Prize for General Non-Fiction]] (2011)<br />[[Guardian First Book Award]] (2011)<br />[[Padma Shri]] (2014)|website=siddharthamukherjee.com}} '''Siddhartha Mukherjee''' ([[Bengalščina|bengalsko]] : সিদ্ধার্থ মুখার্জী), [[Indijci|indijsko]]-[[Američani|ameriški]] [[onkolog]], [[imunolog]] in pisec, * [[21. julij]] [[1970]], [[New Delhi]], [[Indija]].<ref name="rogers">{{Navedi splet|last=Rogers|first=Kara|title=Siddhartha Mukherjee: Indian-born American physician, scientist, and writer|url=https://www.britannica.com/biography/Siddhartha-Mukherjee|website=www.britannica.com|publisher=Encyclopædia Britannica, Inc.|accessdate=8 May 2017}}</ref> Najbolj znan je po svoji knjigi iz leta 2010, Kralj vseh bolezni: biografija raka (izvirni naslov: ''The Emperor of All Maladies: A Biography of Cancer)'', ki je med drugim prejela pomembne literarne nagrade, vključno s Pulitzerjevo nagrado za splošno stvarno literaturo leta 2011 <ref>{{Navedi novice|title=Pulitzer for US-Indian Siddhartha Mukherjee's book|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-13125576|accessdate=25 June 2018|work=BBC|date=19 April 2011}}</ref> in nagrado Guardian First Book Award.<ref name="guardian">{{Navedi novice|last=Flood|first=A.|title=Biography of cancer wins Guardian First Book award|url=https://www.theguardian.com/books/2011/dec/01/biography-cancer-guardian-first-book-award|accessdate=25 June 2018|work=The Guardian|date=1 December 2011}}</ref> Revija ''[[Time]]'' je knjigo leta 2011 uvrstila na seznam "100 najboljših stvarnih del vseh časov " (100 najvplivnejših knjig dvajsetega stoletja).<ref name="AllTime">{{Navedi revijo|last=Cruz|first=Gilbert|date=17 August 2011|title=All-TIME 100 Nonfiction Books|url=http://entertainment.time.com/2011/08/30/all-time-100-best-nonfiction-books/slide/the-emperor-of-all-maladies-by-siddhartha-mukherjee/|magazine=Time|access-date=28 September 2014|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624052102/https://entertainment.time.com/2011/08/30/all-time-100-best-nonfiction-books/slide/the-emperor-of-all-maladies-by-siddhartha-mukherjee/|url-status=dead}}</ref> Njegova knjiga ''Gen - intimna zgodovina (izvirni naslov: The Gene: An Intimate History)'' iz leta 2016 se je uvrstila na prvo mesto na seznamu najbolje prodajanih knjig ''The New York Timesa''<ref name="nytimes">{{Navedi novice|title=The New York Times Best Sellers|url=https://www.nytimes.com/books/best-sellers/2016/06/12/|accessdate=25 June 2018|work=The New York Times|date=12 June 2016}}</ref> in bila med 100 najboljšimi knjigami leta 2016 po izboru ''The New York Times''<ref name="times100">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2010/12/05/books/review/100-notable-books-2010.html?pagewanted=all|title=100 Notable Books of 2010|date=24 November 2010|last=New York Times Sunday Book Review Editorial Staff|website=New York Times Magazine|accessdate=28 September 2014}}</ref> ter finalistka za nagrado Wellcome Trust Prize in nagrado Kraljeve družbe za znanstvene knjige. Po končanem srednješolskem izobraževanju v Indiji je Mukherjee študiral biologijo na Univerzi Stanford, pridobil doktorat fil. z [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]] kot Rhodesov štipendist in doktor medicine na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Leta 2009 se je pridružil New York–Presbyterian Hospital / Columbia University Medical Center v [[New York|New Yorku]]. Od leta 2018 je izredni profesor medicine na oddelku za hematologijo in onkologijo.<ref>{{Navedi novice|title=Siddhartha Mukherjee, author-doctor, is guest at Express Adda today|url=https://indianexpress.com/article/india/siddhartha-mukherjee-author-doctor-is-guest-at-express-adda-today-5112499/|accessdate=25 June 2018|work=The Indian Express|date=27 March 2018}}</ref> Mukherjee, po reviji [[Time 100|''Time'' 100]] uvrščen na seznam najvplivnejših ljudi, piše za ''[[The New Yorker]]'' in je kolumnist v ''The New York Timesu'' . Je del skupine zdravnikov-pisateljev (kot sta Oliver Sacks in Atul Gawande), ki so »preoblikovali javni diskurz o zdravju ljudi«,<ref>{{Navedi novice|last=Mackovich|first=Ron|title=Renowned oncologist Siddhartha Mukherjee named USC's 2018 commencement speaker|url=https://news.usc.edu/138101/renowned-oncologist-siddhartha-mukherjee-announced-as-uscs-2018-commencement-speaker/|accessdate=25 June 2018|work=USC News|date=8 March 2018}}</ref> in generaciji bralcev omogočili redek in intimen vpogled v življenje znanosti in medicine.<ref>{{Navedi novice|last=Solomon|first=Andrew|title=Literature about medicine may be all that can save us|url=https://www.theguardian.com/books/2016/apr/22/literature-about-medicine-may-be-all-that-can-save-us|accessdate=25 June 2018|work=The Guardian|date=22 February 2018}}</ref> Njegove raziskave obravnavajo fiziologijo rakavih celic, imunološko terapijo krvnih rakov in odkritje matičnih celic, ki tvorijo kosti in hrustanec, v okostju vretenčarjev.<ref name="stemcell">{{Navedi splet|title=Siddhartha Mukherjee, MD, DPhil|url=https://www.stemcell.columbia.edu/profile/siddhartha-mukherjee-md|publisher=Columbia Stem Cell Initiative (CSCI)|accessdate=25 June 2018|archive-date=2020-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200711193720/https://www.stemcell.columbia.edu/profile/siddhartha-mukherjee-md|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200711193720/https://www.stemcell.columbia.edu/profile/siddhartha-mukherjee-md |date=2020-07-11 }}</ref> Indijska vlada mu je leta 2014 podelila četrto najvišje civilno priznanje, Padma Shri . <ref name="padmashri">{{Navedi splet|title=Indo-American Siddhartha Mukherjee calls Padma Shri a great Honor|url=http://news.biharprabha.com/2014/01/indo-american-siddhartha-mukherjee-calls-padma-shri-a-great-honor/|website=IANS|publisher=Biharprabha News|accessdate=27 January 2014}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Siddhartha Mukherjee se je rodil v [[Bengalci|bengalski]] brahmanski družini v New Delhiju v Indiji. Njegov oče, Sibeswar Mukherjee, je bil izvršni direktor pri Mitsubishiju, njegova mati Chandana Mukherjee pa je bila nekoč učiteljica v Kalkuti (zdaj [[Kalkuta|Kolkata]] ). Obiskoval je šolo St. Columba's School v Delhiju in tam leta 1989 prejel najvišje šolsko priznanje 'Sword of Honour'. Med študijem biologije na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] je delal v laboratoriju Nobelovega nagrajenca [[Paul Berg|Paula Berga]].Njegova naloga je bilo določanje celičnih genov, ki spreminjajo vedenje rakavih celic. Leta 1992 je postal član združenja Phi Beta Kappa<ref>{{Navedi splet|url=http://phibetakappa.tumblr.com/post/163177576378/the-gene-by-siddhartha-mukherjee|title='The Gene,' by Siddhartha Mukherjee|accessdate=2023-08-13|archive-date=2021-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210707095925/https://phibetakappa.tumblr.com/post/163177576378/the-gene-by-siddhartha-mukherjee|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210707095925/https://phibetakappa.tumblr.com/post/163177576378/the-gene-by-siddhartha-mukherjee |date=2021-07-07 }}</ref> in leta 1993 diplomiral iz naravoslovnih znanosti.<ref name="rogers"/> Mukherjee je na Magdalen College [[Univerza v Oxfordu|Univerze v Oxfordu]] prejemal Rhodesovo štipendijo za doktorski študij, v sklopu katerega je raziskoval mehanizem aktivacije imunskega sistema z [[Antigen|virusnimi antigeni]]. Doktoriral je leta 1997, in sicer z doktorsko disertacijo, naslovljeno ''Obdelava in predstavitev virusnih antigenov''.<ref>{{Navedi disertacijo|degree=DPhil|publisher=University of Oxford|title=The processing and presentation of viral antigens|first=Siddhartha|last=Mukherjee|date=1997|url=http://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.390538|oclc=43182774|access-date=2023-08-13|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220114645/http://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.390538|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161220114645/http://ethos.bl.uk/OrderDetails.do?uin=uk.bl.ethos.390538 |date=2016-12-20 }}</ref> Po tem je obiskoval Harvard Medical School in leta 2000 postal še doktor medicine. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.harvardmagazine.com/2011/04/hms-alumnus-wins-pulitzer-prize-for-nonfiction|title=Medical Alumnus Wins Pulitzer Prize for Nonfiction|date=2011-04-18|work=Harvard Magazine|accessdate=2017-01-07}}</ref> Med letoma 2000 in 2003 je delal kot specializant [[Interna medicina|interne medicine]] v Splošni bolnišnici Massachusetts. Med letoma 2003 in 2006 je v Bostonu specializiral onkologijo kot sodelavec na Inštitutu za raka Dana–Farber (ki deluje v okviru medicinske šole Harvard). <ref>{{Navedi splet|title=Cancer's Biographer|url=http://news.columbia.edu/record/2238|last=Levin|first=Ann|publisher=The Record (Columbia University)|accessdate=6 September 2011|archive-date=2011-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111008014321/http://news.columbia.edu/record/2238|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111008014321/http://news.columbia.edu/record/2238 |date=2011-10-08 }}</ref> <ref name="coldoc">{{Navedi splet|title=Siddhartha Mukherjee, MD, DPhil|url=https://www.columbiadoctors.org/siddhartha-mukherjee-md|website=www.columbiadoctors.org|publisher=Columbia University|accessdate=8 May 2017|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119173135/https://www.columbiadoctors.org/siddhartha-mukherjee-md|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210119173135/https://www.columbiadoctors.org/siddhartha-mukherjee-md |date=2021-01-19 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mukherjee, Siddhartha}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški onkologi]] [[Kategorija:Ameriški imunologi]] [[Kategorija:Ameriški publicisti]] [[Kategorija:Indijski onkologi]] [[Kategorija:Indijski imunologi]] [[Kategorija:Indijski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Stanford]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Harvard]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Oxfordu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]] [[Kategorija:Indijski Američani]] 60bi80gmu9bm3lnc64q1nlujrb8j57z 0 548264 6676182 6669020 2026-05-15T18:00:33Z Sportomanokin 14776 /* Grand Tour */ 6676182 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 9gw74qdv86hpjcsf7oyx6i0weevgj90 0 551353 6676203 6674133 2026-05-15T19:28:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Red|title=Red svetega Jurija |image=Insignie des St. Georgs-Orden (Habsburg-Lothringen).png |caption= |image2=St._Georgs-Orden_(Habsburg-Lothringen).png |caption2=Nadomestni trak |awarded_by= |type=[[Dinastični red]] |for= |motto=''Viribus Unitis'' ''(Z združenimi močmi)'' |established=[[Red svetega Jurija (Habsburg)|15. stoletje]];<br>30. april 2011 |house=[[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]] |religion=[[Krščanstvo]]<ref>{{navedi splet |title=Mission of the Order of St. George |url=https://www.georgsorden.at/en/our-mission/ |website=georgsorden.at |access-date=6 September 2021}}</ref> |ribbon= |head_title=Veliki mojster |head=[[Karl von Habsburg|Nadvojvoda Karl]] |head2_title=Namestnik |head2=[[Georg von Habsburg|Nadvojvoda Georg]] |head3_title=Prokurist |head3=Vinzenz von Stimpfl-Abele |higher=[[Red zlatega runa]] |image_size= |image_size2=100px}} '''Red svetega Jurija – evropski red hiše Habsburg-Lothringen''' ( {{Jezik-de|St. Georgs-Orden – ein Europäischer Orden des Hauses Habsburg-Lothringen}}<ref>{{Navedi splet|title=St. Georgs-Orden Geschichte|url=https://www.georgsorden.at/geschichte/?L=1|website=georgsorden.at|accessdate=18 November 2019}}</ref>), ali preprosto '''Red svetega Jurija''', je dinastični viteški red in s tem hišni red [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|hiše Habsburško-Lotarinške]], nekdanje cesarske in kraljeve hiše [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], [[Ogrska|Kraljevine Ogrske]], [[Dežele češke krone|dežel češke krone]] in Kraljevine Hrvaške-Slavonije ter drugih držav. Red združuje viteško tradicijo z idejo o združeni Evropi v smislu političnih idej pokojnega nadvojvode [[Otto von Habsburg|Otta von Habsburga]]. Korenine reda segajo daleč nazaj, ne v smislu neprekinjene kontinuitete, temveč v nadaljevanju ideala [[Kristjani|krščanskega]] viteštva. Zgodovina reda v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] se začne v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] v 14. stoletju. Svoj razcvet je doživel kot habsburški hišni red na začetku novega veka, se po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] reinterpretiral in nadaljevala kot dinastičen red 21. stoletja v imenu nadvojvode Otta in njegovega sina Karla von Habsburga. Je evropski in nestrankarski red, ki podpira transnacionalno idejo Mitteleuropa ([[Habsburška monarhija|habsburška]] definicija) in povečano potrebo po sodelovanju med državami [[Srednja Evropa|srednje]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]] . Zavezana je krščanstvu in združeni samozavestni Evropi. Ima približno 600 cesarskih vitezov in poveljstev v [[Avstrija|Avstriji]], [[Hrvaška|na Hrvaškem]], [[Češka|Češkem]], [[Nemčija|v Nemčiji]], [[Madžarska|na Madžarskem]], [[Italija|v Italiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Srbija|v Srbiji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Švica|Švici]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] . Red predstavlja večstoletno habsburško načelo »živi in pusti živeti« v odnosu do etničnih skupin, ljudstev, manjšin, ver, kultur in jezikov. <ref>For the ability of the Habsburg monarchy to protect and promote the diversity of its peoples and minorities, see: Pieter M. Judson "The Habsburg Empire. A New History" (Harvard University Press 2016).</ref> <ref>For more information on these Habsburg principles, see in particular: Christopher Clark "The Sleepwalkers" (New York 2012).</ref> Geslo reda je "Viribus Unitis". == Zavetnik == Zavetnik reda je [[Sveti Jurij|sv. Jurij]], kot simbol viteštva. == Načelo == Red se ukvarja z dobrodelnimi dejavnostmi.<ref>{{Navedi splet|last=Georgs-Orden|first=St|date=2019-02-28|title=Unser Auftrag|url=https://www.georgsorden.at/unser-auftrag/?L=1|accessdate=2020-07-11|website=www.georgsorden.at|language=en}}</ref> Prizadeva si za ublažitev ali boj proti »osemkratni bedi« v svetu: bolezni, zapuščenosti, brezdomstvu, lakoti, brezljubljenosti, krivdi, brezbrižnosti in neveri.<ref>[https://www.georgsorden.at/unser-auftrag/ Unser Auftrag (German: Our mission) - homepage of the order]</ref> == Zgodovina == === Zgodnja stoletja === [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica| [[Maksimilijan I. Habsburški|Cesar Maksimilijan I. Habsburški]]]] Začetki današnjega reda svetega Jurija, evropskega reda [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-lotarinške hiše]], se vidijo v srednjeveških viteških redovih, vendar ne v smislu neprekinjene kontinuitete, temveč v nadaljevanju ideala krščanskega viteštva.<ref>{{Navedi splet|title=History of the Order of St. George|url=https://www.georgsorden.at/en/history/|website=georgsorden.at|accessdate=6 September 2021}}</ref> Red ima tradicionalne korenine v avstrijskem [[Red svetega Jurija (Habsburg)|redu svetega Jurija]], katerega sta ustanovila [[Friderik III. Habsburški|cesar Friderik III.]] in [[papež Pavel II.]] leta 1469 v [[Rim|Rimu]]. Sedež je bil nekdanji benediktinski [[Milštatski samostan|samostan Milštat]], drugi sedež pa na [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskem Novem mestu]]. Poseben pokrovitelj reda je bil [[Maksimilijan I. Habsburški|cesar Maksimilijan I]]. Domneva se, da je bil red svetega Jurija preko cesarja Friedricha III. povezan z drugim predhodnim redom, leta 1409 v [[Šopron|Šopronu]] ustanovljeno [[Avstrijska zmajska družba|Avstrijsko zmajsko družbo]], ki je bila neposredno povezana z [[Zmajev viteški red|Zmajevim viteškim redom]] ogrskega kralja in svetorimskega cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Suverenost [[Red svetega Jurija (Habsburg)|Reda svetega Jurija]] oziroma Jurjevske viteške bratovščine, ki jo je prav tako ustanovil cesar Maksimilijan I., je ostala pri [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-lotarinški]] hiši. Cesar Maksimilijan I. je svojo povezanost z redom skušal politično izrabljati. Tako je 15. novembra 1494 pozval vse krščanske kralje in kneze ter vse krščanstvo, naj se pridružijo bratovščini in podprejo protiturški pohod, ki naj bi se odvil naslednje leto, vendar ni bilo velikega zanimanja. Vitezom, ki bi sodelovali v tem pohodu, je obljubil privilegij [[Krona (heraldika)|krone]] v svojem grbu s čimer bi si ustvarili status »kronanega viteza«.<ref>Manfred Hollegger "Maximilian I." (2005), p 150.</ref> === 20. stoletje === [[Slika:Emperor_karl_of_austria-hungary_1917.png|sličica| [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]], avstrijski cesar, kralj Ogrske (kot Karel IV) in Češke.|levo]] Leta 1923 so častniki centralnih sil, [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ki so bili med prvo svetovno vojno zavezniki, ustanovili društvo. Usmeritev je bila monarhistična in je sledila tradiciji Svetega rimskega cesarstva. Leta 1926 je bila na reorganizacijski konvenciji v Hannovru vključena tradicija nekdanjega limburškega hišnega reda, zlasti sklicevanje na štiri luksemburške cesarje in njihove začetnice v insignijah. Statut so leta 1927 revidirali, da bi ga poglobili, in red je dobil ime "Stari viteški red sv. Jurija, imenovan Red štirih rimskih cesarjev", z balami Wendlanda, Spodnje Saške, Porenja-Vestfalije, južne Nemčije in Avstro-Ogrske. Izraz prenove reda v duhu je bila adaptacija sv. Jurija v red. Mesto velikega mojstra je ostalo prazno, upravo reda je prevzel guverner.<ref>[https://www.georgsorden.at/en/history/ History of the Order of St. George]</ref> [[Slika:Otto, Crown Prince of Austria-Hungary.jpg|sličica|Prestolonaslednik [[Otto von Habsburg|Oton Habsburško-Lotarinški (Otto von Habsburg)]] leta 1933]] Leta 1935 je bil sedež zaradi političnih razmer v nemškem rajhu prestavljen v [[Salzburg]], od koder se je zavzemal proti [[Nacionalsocializem|nacionalsocializmu]], za [[Srednja Evropa|srednjo Evropo]], neodvisno od [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in za ponovno vzpostavitev hiše Habsburžanov. Leta 1938, po [[Anschluss|priključitvi Avstrije]], so [[Nacionalsocializem|nacisti]] iz političnih razlogov red prepovedali in razpustili.<ref>Johannes Krejci "Aus der Geschichte des Alten Ordens vom St. Georg.", Wien 2002.</ref> Mnogi, ki so se zavzemali za obnovo Habsburžanov v času nacizma, so bili ubiti, odpeljani v koncentracijska taborišča ali pa preganjani s strani [[Gestapo|Gestapa]]. [[Maximilian, vojvoda Hohenberški|Hohenberškega vojvodo Maximilijana]], ki je v številnih zadevah zastopal izgnanega [[Otto von Habsburg|Otta von Habsburga]], so nacionalsocialisti leta 1938 odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijsko taborišče Dachau.]]<ref>Richard Bassett "For God and Kaiser: The Imperial Austrian Army, 1619-1918" 2015, p 537.</ref><ref>Frank Millard "The Palace and the Bunker: Royal Resistance to Hitler" 2011.</ref> Mnogi izmed odporniških borcev, kot je bil Heinrich Maier, ki je zaveznikom uspešno posredoval proizvodna mesta in načrte za rakete V-2, tanke Tiger in letala, ali Karl Burian, ki je načrtoval razstrelitev sedeža Gestapa na Dunaju, so bili hudo mučeni in usmrčeni.<ref>Elisabeth Boeckl-Klamper, Thomas Mang, Wolfgang Neugebauer "Gestapo-Leitstelle Wien 1938–1945." Vienna 2018, p 299–305.</ref><ref>Hans Schafranek "Widerstand und Verrat: Gestapospitzel im antifaschistischen Untergrund." Vienna 2017, p 161–248.</ref><ref>Peter Broucek "Die österreichische Identität im Widerstand 1938–1945" (2008), p 163.</ref> Habsburška hiša je bila zgodnja zagovornica evropskega povezovanja in oster nasprotnik [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]] ter [[Komunizem|komunizma]].<ref>Timothy Snyder "The Red Prince: The Secret Lives of a Habsburg Archduke" (2008); James Longo "Hitler and the Habsburgs: The Fuhrer's Vendetta Against the Austrian Royals" (2018).</ref> V času komunizma so bili nekdanji člani reda in drugi podporniki Habsburžanov preganjani za [[Železna zavesa|železno zaveso]]. Pri padcu slednje je imela Habsburška družina vodilno vlogo. <ref>Wolfgang Mueller "Die sowjetische Besatzung in Österreich 1945-1955 und ihre politische Mission" (German - "The Soviet occupation in Austria 1945-1955 and its political mission"), 2005, p 24.</ref><ref>Otmar Lahodynsky: Paneuropäisches Picknick: Die Generalprobe für den Mauerfall (Pan-European picnic: the dress rehearsal for the fall of the Berlin Wall - German), in: Profil 9 August 2014; Thomas Roser: DDR-Massenflucht: Ein Picknick hebt die Welt aus den Angeln (German - Mass exodus of the GDR: A picnic clears the world) in: Die Presse 16 August 2018.</ref> [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in ostali pripadniki komunizma ter socializma so bili strogo protihabsburški. === 21. stoletje === 18. januarja 2008 so v Münchnu v imenu [[Otto von Habsburg|nadvojvode Otta]] in njegovega sina [[Karl von Habsburg|nadvojvode Karla]] proslavili ustanovitev evropskega reda sv. Jurija in izvolili prvi kapitelj reda. V samostanu je 30. aprila 2011 nadvojvoda [[Karl von Habsburg]] potrdil '''red sv. Jurija – evropski red hiše Habsburg-Lothringen''' kot red [[Habsburžani|Habsburške hiše]]. Na podlagi večstoletnega habsburškega gesla "Viribus Unitis" bi tako morali ljudje in narodi [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] zdaj skupaj skrbeti za svoje interese. V okviru reda naj bi se krepile in širile zgodovinske povezave in posledično izboljšalo delovanje združene Evrope. Red kot svojo nalogo vidi priznavanje in ohranjanje skupne kulturne, znanstvene in medčloveške dediščine Srednje Evrope<ref>Regarding the Habsburg tradition in this regard: Moritz Csaky "Pluralité culturelle et identité: Criteres d´ une auto-reconnaissance transnationale sous la Monarchie des Habsbourg" Les Temps Modernes 48:550 (1992), p 154.</ref> za vzor pa služi tolerantni habsburški pristop do nacionalne raznolikosti ljudstev Srednje Evrope.<ref>Paul Miller-Melamed and Claire Morelon "What the Hapsburg Empire Got Right" in New York Times, 10 September 2019.</ref><ref>Johannes Feichtinger, Gary B. Cohen "Understanding multiculturalism: The Habsburg central European experience" (2014).</ref><ref>William M. Johnston, "The Political and Cultural Background of Vienna 1900: A Golden Age of Cultural Exchange" (Melbourne 2011).</ref> [[Slika:Unterzeichnung des Blue-Shield-Memorandums, Vienna - March 2017 (14) (cropped).jpg|levo|sličica|Nadvojvoda Karel Habsburško-Lotarinški (Karl von Habsburg), trenutni veliki mojster reda sv. Jurija]] Člani reda prihajajo tudi iz držav, kjer so živele veje Habsburžanov in niso v srednji Evropi, na primer [[Italija]], [[Švica]], [[Španija]], [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Beneluks]] ter [[Orient]]. V skladu s tem je red tesno povezan z Avstrijskim romarskim hospicem Svete družine v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], ki ga je cesar Franc Jožef I. daroval za vse prebivalce habsburške monarhije.<ref>[https://www.austrianhospice.com/ Austrian Pilgrim Hospice to the Holy Family in Jerusalem]</ref> Prokurator reda Vinzenz Stimpfl-Abele se ob razmisleku pomenu reda in [[Vitez|vitezov]] v 21. stoletju ozre k [[Bernard iz Clairvauxa|Bernhardu von Clairvauxu]], po eni strani v njihovi samopodobi elitistične krščanske zaščitne sile in po drugi strani v prizadevanju za izpolnjevanje družbenih nalog. Po Stimpfl-Abelejevem mnenju to danes za viteza pomeni tudi izpovedovanje krščanskih vrednot z odprtim vizirjem, se zavedati zgodovine in njenih naukov, ohranjati tradicijo in še posebej dejavno uvajati spremembe v boju proti bedi. Po njegovi definiciji so danes vrednote meč, odločnost pa ščit sodobnega viteza.<ref>Vinzenz Stimpfl-Abele „Ritter heute – ein Anachronismus? </ref> Škof Klaus Küng je ob investituriji v [[Budimpešta|Budimpešti]] o potrebni moralni drži viteza svetega Jurija danes dejal, da „ko gre za vrednote, ki so velikega pomena za človekov razvoj, se je zanje potrebno pogumno zavzeti. Katere vrednote? - Navsezadnje so to krščanske vrednote.“ To pa tudi pomeni, da je red v habsburški tradiciji posebej posvečen miroljubnemu ravnovesju med religijami in medkulturnemu stiku med [[Krščanstvo|krščanstvom]], [[Judovstvo|judovstvom]]<ref>The House of Habsburg already vehemently opposed anti-Semitism in the 19th century. </ref> in [[Islam|islamom]].<ref>As early as 1912 (- through the annexation of Bosnia and Herzegovina under state law in 1908, 600,000 Muslims belonged to the k.u.k. Monarchy) was the guarantee of free and public religious practice of the Muslims regulated in the Habsburg monarchy. </ref><ref>On Habsburg and the diversity of religions: Pieter M. Judson "The Habsburg Empire. A New History" (Harvard 2016).</ref> Poleg lokalnih srečanj ima red velike dogodke po krajih kot so [[Dunaj]], [[Budimpešta]], [[Praga]], [[Zagreb]], [[Ljubljana]], [[Trst]], [[Milano]], [[London]], [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]], [[Salzburg]] in [[Tirolska]]. Na številnih prireditvah igra glasbena skupina [[K.u.k. Regimentskapelle IR4]]. Po domači spletni strani so člani reda pogosto znane osebnosti, pa tudi ljudje, kot je Ulrich W. Lipp, dolgoletni habsburški cesarski svetovalec, herald in ceremonialni mojster,<ref>"Der Mann, der für Otto Habsburg an der Pforte klopfen wird" In: Die Presse, 15.07.2011.</ref><ref>[https://www.wienerzeitung.at/nachrichten/politik/oesterreich/383073-Letztes-Geleit-fuer-letzten-Kaiser-Sohn.html Letztes Geleit für letzten Kaiser-Sohn]</ref> politična pomočnica Otta von Habsburga Eva Demmerle<ref>[https://www.budapester.hu/geschichte/europaeische-zukunft-im-geiste-von-otto-von-habsburg/ Eine europaeische Zukunft im Geiste von Otto von Habsburg]</ref> in Alexander Pachta-Reyhofen, kanclerka [[Red zlatega runa|Reda zlatega runa]].<ref>[https://www.georgsorden.at/struktur/die-ordensregierung/?L=0 Homepage of the "St. Georgs-Orden - Ein europäischer Orden des Hauses Habsburg-Lothringen"]</ref> Sprejem, ki poteka s priznanji, je bil in je poseben privilegij in velika čast.<ref>[https://www.nachrichten.at/nachrichten/fotogalerien/cme173414,1254131 Investitur des St. Georgs-Ordens mit Karl Habsburg]</ref><ref>[https://kurier.at/chronik/niederoesterreich/st-poelten-st-georgs-orden-feierte-im-dom/64.775.862 St. George's Order celebrated in the cathedral A mysterious ceremony caused astonishment. ]</ref><ref>See also: "Norbert Hofers elitärer Ritterorden" In. </ref> == Člani (izbor) == === Vitezi === ''Vir'' <ref>{{Navedi splet|title=Honorary Knights|url=https://www.georgsorden.at/en/honorary-knights/|website=georgsorden.at|accessdate=10 September 2021}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>  {{div col|colwidth=18em}} *{{flagicon|NLD}} [[Jan Peter Balkenende]] *{{flagicon|AUT}} [[Erhard Busek]] *{{flagicon|ITA}} [[Luis Durnwalder]] *{{flagicon|AUT}} [[Werner Fasslabend]] *{{flagicon|ITA}} [[Massimiliano Fedriga]] *{{flagicon|AUT}} [[Norbert Hofer]] *{{flagicon|SLO}} [[Aleksander Hribovšek]] *{{flagicon|MKD}} [[Gjorge Ivanov]] *{{flagicon|AUT}} [[Karlheinz Kopf]] *{{flagicon|GBR}} [[David Mackintosh (politician)|David Mackintosh]] *{{flagicon|ITA}} [[Roberto Maroni]] *{{flagicon|AUT}} [[Siegfried Nagl]] *{{flagicon|AUT}} [[Harald Ofner]] *{{flagicon|BUL}} [[Rosen Plevneliev]] *{{flagicon|AUT}} [[Erwin Pröll]] *{{flagicon|AUT}} [[Josef Pühringer]] *{{flagicon|GBR}} [[George Robertson, Baron Robertson of Port Ellen|Lord Robertson of Port Ellen]] *{{flagicon|SVK}} [[Ľubomír Roman]] *{{flagicon|ITA}} [[Luigi Roth]] *{{flagicon|AUT}} [[Franz Schausberger]] *{{flagicon|GER}} [[Peter Schmitz]] *{{flagicon|HUN}} [[Zsolt Semjén]] *{{flagicon|AUT}} [[Herwig van Staa]] *{{flagicon|GBR}} [[David Steel|Lord Steel of Aikwood]] *{{flagicon|AUT}} [[Thomas Stelzer (born 1967)|Thomas Stelzer]] *{{flagicon|CRO}} [[Bojan Šober]] *{{flagicon|SLO}} [[Ludvik Toplak]] *{{flagicon|GBR}} [[Alan Watson, Baron Watson of Richmond|Lord Watson of Richmond]] {{div col end}} === Dame === ''Vir'' <ref>{{Navedi splet|title=Honorary Dames in alphabetic order|url=https://www.georgsorden.at/en/honorary-dames/|website=georgsorden.at|accessdate=10 September 2021}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * {{Ikona zastave|AUT}} [[vojvodinja Eilika Oldenburška|Archduchess Eilika]] * {{Ikona zastave|AUT}} [[Beatrix Karl]] * {{Ikona zastave|HUN}} [[Mária Schmidt]] * {{Ikona zastave|AUT}} [[Ursula Stenzel]] * {{Ikona zastave|SLO}} [[Verica Trstenjak]] == Glej tudi == * [[Vojaški red Marije Terezije]] * [[Vojaški red|Vojaški red (verska družba)]] * [[Avstrijski cesarski red Leopolda]] * [[Red Franca Jožefa]] * [[Red železne krone]] * [[Viteški red]] * [[Plemstvo]] == Sklici == <references responsive="" /> == Zunanje povezave == * [https://www.karlvonhabsburg.at/organisationen/sankt-georgs-orden/ Zgodovina nekdanjega nacionalnega in sedanjega pooblaščenega dinastičnega reda] * [https://www.georgsorden.at/ Uradna spletna stran] * [https://www.evropskiredsvetegajurija.si/ Uradna slovenska spletna stran] * [https://www.facebook.com/georgsorden Facebook stran]{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vitezi]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Sveto rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] [[Kategorija:Redi]] [[Kategorija:Redi Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Nemško odporniško gibanje druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Red sv. Jurija (Habsburško-Lotarinški)]] asn2d4xk6rlp6cswiaweojml9su2d63 0 554087 6676103 6151975 2026-05-15T14:11:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676103 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | name = Rosenmontagsball | artist = [[Banjo Band|Hexenschuss-Band]] | cover = | length = | label = [[Eurokonzert]] | producer = Michal Rajtmajer | chronology = [[Banjo Band]]| | Name = Poslední křeč | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Banjo Band]] | Cover = Posledni krec.png | Released = [[10. marec]] [[2023]] | Recorded = 2022 | Genre = [[jazz]] | Length = | Label = [[Eurokonzert]] | Producer = | Last album = ''[[Rosenmontagsball]]'' <br /> (2012) | This album = '''''[[Poslední křeč]]''''' <br /> (2023) | Next album = | Language = [[češčina]] }} '''''Poslední křeč''''' ([[Češčina|češko]] dobesedno ''Zadnji krč'') je štirinajsti in zadnji album češke skupine [[Banjo Band]], ki je izšel leta [[2023]]. Gre za kompilacijo novo posnetih starih pesmi, ki je izšla ob osemdesetletnici ustanovitelja skupine [[Ivan Mládek|Ivana Mládka]], hkrati pa je album prva plošča skupine po letu 1991. Posnet je bil leta 2022 med turnejskimi protipandemičnimi premori,<ref>{{Navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/k-osmdesatinam-ivana-mladka-vychazeji-jeho-stare-pisne-8741169 |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-05 |archive-date=2024-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240105171624/https://cesky.radio.cz/k-osmdesatinam-ivana-mladka-vychazeji-jeho-stare-pisne-8741169 |url-status=dead }}</ref> izšel pa je kot prvi album novoustanovljene založbe Eurokonzert.<ref>https://www.discogs.com/label/3172310-Eurokonzert</ref> == Seznam skladb == {{tracklist | headline = Stran 1 | title1 = [[Jožin z bažin]] | length1 = 2:33 | title2 = Linda | length2 = 2:10 | title3 = Medvědi nevědí | length3 = 2:13 | title4 = Praha-Prčice | length4 = 2:16 | title5 = Když je v Praze hic | length5 = 2:16 | title6 = Zmalovaná | length6 = 3:18 | title7 = Neopatrný křeček | length7 = 1:39 | title8 = Prachovské skály | length8 = 2:36 }} {{tracklist | headline = Stran 2 | title1 = Rychlík jede do Prahy | length1 = 2:04 | title2 = Ve Špindlerově Mlýně | length2 = 2:26 | title3 = Zkratky | length3 = 1:58 | title4 = Brno je zlatá loď | length4 = 2:19 | title5 = U sila | length5 = 1:48 | title6 = Vánoce v Ďáblicích | length6 = 3:57 | title7 = Jez | length7 = 2:17 }} == Zasedba == * [[Ivan Mládek]] – banjo, ukulele, kazoo, vokal * Jan Mrázek – perilnik, vokal * [[Zdeněk Kalhous]] – klavir * [[Vítězslav Marek]] – solo kitara * Václav Dědina – tuba * [[Libuše Roubychová]] – bas kitara, vokal * Jindřich Hašek – kitara * [[Lenka Šindelářová]] – vokal * [[Lenka Plačková]] – vokal * Michal Šindelář – kitara, bobni == Sklici == <references />{{Banjo Band}} [[Kategorija:Albumi Banjo Banda]] [[Kategorija:Albumi leta 2023]] [[Kategorija:Albumi založbe Eurokonzert]] e9slgflvkck64og1m7tgohirlvfod01 2 556875 6676224 6674211 2026-05-15T20:19:48Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Creatim]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676224 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) frz0pnzhj71h2erd1m79azo2bpl3dp8 6676365 6676224 2026-05-16T09:20:31Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Rok Cajzek]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676365 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) 0ncr2l093x0l7nrzm1stzuujgad2ib0 6676376 6676365 2026-05-16T09:34:53Z A09 188929 Beležim odklonjen [[Osnutek:Branko Zadnik]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676376 wikitext text/x-wiki === marec 2024 === # Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov & bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET) # Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET) === april 2024 === # Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST) === maj 2024 === # Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v & context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST) === junij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST) === julij 2024 === # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v & essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST) === avgust 2024 === # Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v & context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio & npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST) === september 2024 === # Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn & custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio & npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST) === oktober 2024 === # Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST) === november 2024 === # Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo & essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v & essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v & mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v & context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET) === december 2024 === # Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v & context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET) # Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET) === januar 2025 === # Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v & context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET) # Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET) === februar 2025 === # Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET) === marec 2025 === # Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v & adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET) # Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET) === april 2025 === # Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v & adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v & essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST) === maj 2025 === # Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio & adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST) # Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v & essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST) === junij 2025 === # Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST) # Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio & ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST) # Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST) === julij 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST) === avgust 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST) === september 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn & ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp & adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST) === oktober 2025 === # Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo & adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST) === november 2025 === # Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET) === december 2025 === # Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio & lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET) === januar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai & custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music & ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET) === februar 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET) === marec 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai & bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET) # Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v & npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET) # Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET) # Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET) === april 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST) === maj 2026 === # Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio & ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST) # Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST) # Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST) es2tporzuz8s7e40s33hwnr5gjxij3n 0 556960 6676330 6673910 2026-05-16T07:39:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676330 wikitext text/x-wiki [[Slika:L1-01_D2000_SLOVENIAN_GOVERNMENT_(23946297488).jpg|sličica|Državno letalo [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], 2017 Glasgow]] '''Slovensko vladno letalo''' je letalo (trenutno samo eno) [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki zagotavlja letalski transport najvišjih državnih organov v skladu z mednarodnimi protokolarnimi standardi in predstavlja vse državljane Republike Slovenije kot državo. Predstavniki RS, ki uporabljajo letalo, ne potujejo v svojem imenu, ampak v imenu države, in s tem ima Slovenija osnovno letalsko povezljivost za delovanje države v mednarodnem okolju. Trenutno je v upravljanju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki poleg tega z njim delujejo v projektu Eurotransplant. Primarno slovensko vladno letalo je [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000EX]], [[Registracija zrakoplova|reg]].: L1-01 (MSN: 15) letnik 2003, le-to je po korporativnih standardih že staro (meja 20 let) in ga bo potrebno zamenjati, logična menjava bi bila z sodobnim naslednikom [[Dassault Falcon 7X]], ki ima [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistem upravljanja, poleg tega trenutni Falcon ne more direktno leteti recimor v [[Šanghaj]], kar se je že večrat izkazalo ob krizah ([[Covid-19]]) kot katastrofalna pomankljivost. Glede na potrebe se za VIP transport uporablja še vojaška letala: * [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], * [[Pilatus PC-6]] (za travo po sloveniji) in * [[Alenia C-27J Spartan]] Slovenija nima VIP vladnega letala kot je [[Airbus]] [[A319]] ali [[Airbus A330|A330]] s katerim bi lahko pripeljali večje število ljudi za potrebe državnih delegacij in predvsem ob krizah reševanja domačih državljanov iz kriznih območji, ko je redni letalski potniški promet prekinjen in vladna letala ostanejo edina možnost za državljane neke države, da se jih evakuira iz kriznih območji. Poleg reševanja ljudi, se takšna letala uporabljajo tudi za prevoz strateške medicinske opreme, zdravil ali katerekoli dobrine, ki ima strateški pomen za državo. Zakaj je velik doseg letala tako pomemben, če bi lahko cenejše letalo samo tankalo na vmesnem postanku, razlog je v temu, da ob krizah nobena država ne dovoli odlet letal s strateško opremo ali zdravili iz njihovega ozemlja, se pravi, če se letalo s cepivi kupljenimi v Tokio pristane vmes v tretji državi ta država za tankanje nebo dovolila vzleta s temi cepivi na krovu ampak jih bo moralo letalo izročiti državi pristanka. Po drugi strani, ko se letalo uporablja za gospodarsko politične goste je zelo nepriročno in kvari ogled Slovenije, da se mora letalo ustavljati in krade čas VIP osebam, ki ga uporabljajo, ker s tem je na slabšem na koncu država. Smisleno je uporabljati klicni znak Air Force One, ki simbolizira predsednika na krovu (vrhovnega povelnika) in klicni znak Air Force Two, ki simbolizira drugi rang državnega vodstva (predsednik ni na krovu), s tem se da jasni korporativni pomen vrhovnemu povelniku obroženih sil in neglede na to, da z njegovim letalom letijo drugi organi države, nikoli ne letijo z Air Force One, ko predsednika ni na krovu. == Upravičenci do letala == [[Slika:German_Air_Force,_Airbus_A340-300,_16+01_(15185684358).jpg|sličica|209x209px|[[Nemčija|Nemško]] vladno letalo 2x [[Airbus A380|Airbus A340]], 2014 Toronto ]][[Slika:Turkey_Government_Airbus_A330-243_Prestige_-_TC-TUR_-_ZRH_(24762534906).jpg|sličica|209x209px|[[Turčija|Turško]] vladno letalo [[Airbus A330]], 2016, Zurich]] Upravičenci do letala so:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/|title=Seznam letov letala Falcon|date=5.1.2023|accessdate=15.3.2024}}</ref> * [[predsednik Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]], * [[predsednik Vlade Republike Slovenije]], * [[predsednik Državnega sveta Republike Slovenije]], * predsednik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]], * predsednik [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovnega sodišča Republike Slovenije]], * [[varuh človekovih pravic Republike Slovenije]], * člani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ([[Minister|ministri]], sekretarji in podporni uslužbenci), * članice [[NATO]] bilateralni sporazumi, * članice [[Evropska unija|EU]] bilateralni sporazumi, * prevoz organov v sklopu projekta Eurotransplant, * protokolarni prevozi tujih državnikov (če jih povabi [[Slovenija|RS]]), * evakuacijski državni leti za varni prevoz svojih državljanov iz nevarnih območij, * [[Humanitarna pomoč|humanintarni leti]] ob [[Naravna katastrofa|naravnih katastrofah]] in množičnih nesrečah, * vsi, ki jim [[vrhovni poveljnik]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] to odredi (poseben interes države) == Vladna letala == [[Slika:Slovak_Government_Flying_Service,_OM-BYA,_Airbus_A319-115_CJ_(33998348613).jpg|sličica|199x199px|[[Slovaška|Slovaško]] vladno letalo [[Airbus A319]]|levo]] V večini držav imajo vlade za svoje potrebe svoja letala, ki jih za njih operirajo državne [[Letalska družba|letalske družbe]] - [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevozniki]], teh letal je lahko precej: Nemčija ima floto 25 vladnih letal, Francija 20 vladnih letal, Egipt 26 vladnih letal in Turčija 13 vladnih letal ter mnoge druge države. Zaradi razširjenosti je najbolj popularna družina [[Airbus A320]] v izvedenki A319 oz. ACJ319 [[Airbus Corporate Jets]] z šestimi dodatnimi rezervoarji, ki ima velik doseg do 11.000 km z osmimi VIP potniki, lahko pa prepelje do 50 potnikov. Takšnih VIP letal je v uporabi preko sto. Veliko držav uporablja tudi [[Širokotrupno letalo|širokotrupna]] VIP letala kot sta [[Airbus A330|Airbus A330-200]] Prestige z kapaciteto 60 potnikov in doletom okrog 15.400 km in šitirimotorec [[Airbus A340]] VIP ACJ340-500 s kapaciteto 75 potnikov in doletom 18.500 km, ki mu omogoča let do skoraj vsake točke na zemeljski obli. Tipično se poslovna letala menjujejo, ko dopolnijo starost 10 let, letala, ki so starejša od 20 let pa veljajo že za stara letala. Včasih država tudi pošlje letalo po svoje državljane v primeru evakuacije iz kriznih območji, ker je to dostikrat edina možna tehnična rešitev. Prednost vladnih letal je tudi, da služijo državi v času kriz (kot je bila [[pandemija covida-19]]) in lahko pripeljejo strateško opremo (npr. maske, dihalne aparate, cepiva) direktno iz države proizvajalke (Kitajska, ZDA), kajti če v takšnih kriznih razmerah letalo kje pristane zaradi premalega doleta letala, država v kateri pristane lahko prepreči odhod te strateško pomembne opreme. Neodvisnost si tako država lahko zagotovi samo s svojimi lastniškimi letali z dovolj velikim dosegom. [[Slika:Lockheed_VC-121E_Super_Constellation.jpg|sličica|209x209px|[[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerjev]] [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Super Constellation]] v uporabi 1953-61 prvi [[Air Force One]], Ohio]] === Air Force One poimenovanje === ''Glavni članek:'' ''[[Air Force One]]'' Zlasti eno od vladnih letal je postalo del popularne kulture: Air Force One, ki ga uporablja predsednik Združenih držav in ga upravljajo ameriške zračne sile. Ne gre samo za eno letalo ampak za celo floto letal. Klicni znak "Air Force One" je bil ustvarjen leta 1953, potem ko je [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]] s predsednikom [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] vstopil v isti zračni prostor kot let komercialne letalske družbe z isto številko leta in so vladnemu letalu dodelili klicni znak AF One.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|title=The White House|accessdate=29.3.2024|archive-date=2022-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220812101901/https://www.whitehouse.gov/about-the-white-house/the-grounds/air-force-one/|url-status=dead}}</ref> Air force one je postal sinonim za predsedniško letalo držav. [[Slika:Vice_President_JD_Vance_disembarking_Air_Force_Two.jpg|sličica|210x210_pik|Podpredsednik ZDA [[JD Vance]] na letalu [[Air Force Two]] [[Boeing 757|B757]], Virginija]] ==== Air Force Two ==== ''Glavni članek:'' ''[[Air Force Two]]'' Obstaja tudi letalo s katerim leti [[Podpredsednik Združenih držav Amerike|podpredsednik ZDA]] (ang. Vice President of the United States) to letalo (v praksi je to spet cela flota letal) uporablja klicno kodo [[Air Force Two]]. [[Richard Nixon]] je bil prvi podpredsenik predsednika [[Dwight David Eisenhower|Eisenhowerja]] leta 1959, ki je koristil ta pozivni znak. ==== Marine One ==== Marine One je klicni znak katerega koli zrakoplova ameriškega marinskega korpusa, ki prevaža predsednika Združenih držav. Od leta 2024 se najpogosteje uporablja za predsedniški transportni helikopter, ki ga upravlja prva eskadrilja marinskih helikopterjev "Nighthawks", najpogosteje kot VH-3D Sea King ali redkeje kot novejši VH-92A Patriot in manjši VH-60N "White Hawk". Vsako letalo marinskega korpusa, ki prevaža podpredsednika Združenih držav brez predsednika, ima klicni znak Marine Two. === Jugoslovanski Air Force One in vojaška VIP letala === ==== Iljušin Il-14S ==== Leta 1952 je na morju prenovljena jahta [[Galeb (ladja)|Galeb]] z 5377 [[Registrska tona|BRT]] začela svojo državno poslanstvo, po zraku pa je leta 1957<ref name=":0" /> sovjetska zveza z [[Nikita Hruščov|Hruščevo]] administracijo poslala ruski regionalni 18 tonski [[Iljušin Il-14|Iljušin Il-14P]] VIP model z dosegom 1.600 km (S/N: 146001121) za predsednika, ki ga niso marali iz uporabe je bil hitro umakjen leta 1963, a so ga vzdrževali do leta 1973, potem so ga upokojili, ker ni bil zanimiv za prodajo, skupaj je imel nalet ob upokojitvi zgolj 113 ur in 166 pristankov. Letalo Il-14S je danes v letalskem muzeju na letališču v Beogradu. ==== Douglas DC-6B ==== [[Slika:DC6-Redbull.jpg|sličica|231x231px|Jugoslovanski Air Force One YU-AFA [[Douglas DC-6|DC-6B&nbsp;]]VIP, msn:45563, v redni uporabi 1959-1969]] Leta 1958 je takratni premier maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] zase in za svoje slavne goste naročil poseben VIP luksuzni model 49 ton težkega [[Združene države Amerike|ameriškega]] dolgoprogaša [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] (S/N: 45563)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|title=Douglas DC-6B Reg. OE-LDM|accessdate=31.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at|publisher=Flying Bulls|archive-date=2022-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221116195604/https://www.flyingbulls.at/fileadmin/content/pdf/flotte/douglas/DC6_E_24.03.2016.pdf |date=2022-11-16 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|title=history of a specific aircraft|accessdate=15.1.2026|website=aerialvisuals.ca}}</ref> z dosegom 8.340 km, 35 sedeži in avtonomijo 23 ur, letalo je iz tovarne v ZDA poletelo za Jugoslavijo 26. oktobra 1958 z registracijo YU-AFA (S/N 45563)<ref>{{Navedi splet|title=Aerial Visuals - Airframe Dossier - Douglas DC-6B, s/n 110 ZAF, c/n 45563, c/r OE-LDM|url=https://www.aerialvisuals.ca/AirframeDossier.php?Serial=43475|website=www.aerialvisuals.ca|accessdate=2026-01-15}}</ref>. Letalo je upravljal jugoslovanski nacionalni letalski prevoznik [[JAT|JAT Jugoslovenski Aerotransport]], to je bilo eno izmed zadnjih dveh izdelanih letal DC-6 na svetu obe dve letali, je kupila Jugoslavija. To letalo je bilo prvo potniško letalo v Jugoslaviji sposobno medcelinskih letov in je bilo zelo pomebno za usposabljanje letalskega kadra predvsem pilotov, ki so jih na tip letala prešolali inštruktorji družbe [[KLM|KLM Royal Dutch Airlines]]. Drugo rezervno letalo YU-AFB (S/N 45564)<ref>{{Navedi splet|title=DC-6 Association of Africa|url=https://www.dc-6.co.za/45564.htm|website=www.dc-6.co.za|accessdate=2026-01-15}}</ref> je prišlo naslednji mesec, to letalo je uporabljal JAT tudi celo v rednem potniškem prometu. [[Slika:DC6-B_V5-NCG_(6803019507).jpg|sličica|229x229_pik|DC-6B YU-AFB msn:45564 Namibia Commercial Aviation leta 2001]] Z letalom se je za otvoritev njegove uporabe januarja 1959 Tito odpravil v: [[Indija|Indijo]], [[Etiopija|Etiopijo]], [[Sirija|Sirijo]] in [[Sudan]] vrnil se je februarja 1959.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomenikdatabase.org/post/from-red-star-to-red-bull-the-history-of-tito-s-douglas-dc-6b|title=From Red Star to Red Bull: The History of Tito's Douglas DC-6B|date=15.2.2021|accessdate=29.3.2024|website=spomenikdatabase}}</ref> Letalo se je pokazalo kot politično izjemno močno transportno sredstvo ter se je povrnilo v mesecu dni, ker je Jugoslavija dobila toliko poslovnih priložnosti, da je bila cena letala že odplačana. Letalo je bilo pomembno tudi za vodenje [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]]. DC-6B je opravil 55 odprav. Leta 1975 je predsednik prodal obe letali prijatelju [[Zambija|zambijskemu]] državnemu voditelju [[Kenneth Kaunda|Kennethu Kaundi]], uradno je so z njim opravljale zračne sile. Letali so opustili, ko je v Afriki nastopila doba reaktivnih letal, DC-6B je nato letel v letalski družbi Namibia Commercial Aviation do leta 1999 z registracijo V5-NCF. Drugo letalo V5-NCG je letelo še leta 2007. Leta 2000 je letalo (S/N 45563) kupil [[Red Bull|RedBull]] in je preletelo v Salzburg ter šlo na kompleten tri leten remont, ki je bil zaključen leta 2004 letalo je dobilo registracijo N996DM, od takrat naprej kot dragulj njihove flote redno leti v skupini ''The Flying Bulls'' in ga lahko vidimo na letalskih miting, večkrat je bil tudi v Sloveniji. Leta 2013 je letalo dobilo novo avstrisko registracijo OE-LDM. Letalo ni samo unikatni Titov DC-6, ampak je enotno mnenje strokovnjakov, da je ta leteči primerek letala v Salzburgu danes boljši, kot je bil kadark<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|title=IL-18 Crash 3.9.1978|accessdate=26.12.2025|website=Aviation Safety Network}}</ref>oli DC-6, tudi ko je bil nov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balkanwarhistory.com/2016/06/titos-douglas-dc-6-world-attraction.html|title=Tito's Douglas DC – 6 a world attraction|date=7.6.2016|accessdate=29.3.2024|website=https://www.balkanwarhistory.com/}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.flyingbulls.at/en/fleet/douglas-dc-6b|title=DOUGLAS DC-6B|accessdate=29.3.2024|website=https://www.flyingbulls.at/}}</ref>[[Slika:JAT_Caravelle_Haafke.jpg|sličica|230x230_pik|Jugoslovanska [[Sud Aviation Caravelle]] v uporabi 1969-1979]] ==== Ilyushin Il-18D ==== Leta 1967 jugoslavija kupi sovjetski 64 tonski štirimotorni turbopropelerski avion [[Iljušin Il-18|Ilyushin Il-18D]] (S/N: 187009803) , ki je bil v VIP predsedniški uporabi samo dve leti do 1969, ko je prišla Caravella. Med leti 1969 in 1978 je letalo uporabljal Zvezni izvršni svet in vojno letalstvo. Leta 1978 je Il-18 prodan letalski družbi Air Guinee. 3. septembra 1978 je letalo strmoglavilo pri pristanku v [[Gvineja|Gvineji]] in bilo odpisano, umrlo je 15 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Accident Ilyushin Il-18D 3X-GAX, Sunday 3 September 1978|url=https://aviation-safety.net/wikibase/328795|website=aviation-safety.net|accessdate=2026-01-15|first=Harro|last=Ranter}}</ref> V uporabi je bilo še eno letalo IL-18D (S/N: 187009805). ==== Caravelle ==== Leta 1969 je Tito kupil sodobno francosko 46 tonsko reaktivno letalo [[Sud Aviation Caravelle]] (S/N: 241) za regionalne lete po Evropi, ravno tega leta je Caravella postalo prvo letalo z zmogljivostmi CAT III A pristanka in [[Samodejni pristanek|autolanda]] na svetu, leta 1979 je bilo letalo prodano francoski letalski družbi Europe Aero Service.<ref name=":0" /> ==== Boeing 727 ==== [[Slika:Boeing_727-2H9-Adv,_JAT_-_Yugoslav_Airlines_AN2233243.jpg|sličica|229x229px|Dva tromotorna [[Boeing 727]] VIP sta bila uvedena v uporabo leta 1975|levo]] Leta 1975 je Tito kupil dva močna 78 tonska ameriška trimotorna reaktivca [[Boeing 727]]-2L8A VIP (S/N: 21080 in 21040)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/trans.htm|title=Yugoslavia Air Force|accessdate=29.3.2024|website=aeroflight}}</ref>, šele takrat je imel zaupanje za odprodajo štirimotornega batnega Douglasa DC-6B, iz česar se jasno vidi zaupanje v ameriški tehniko na pram vzhodni in evropski. Boeing 727 je bil eden izmed najhitrejših civilnih potniških letal tistega časa in je lahko letel z hitrostjo 0,9 [[Machovo število|Macha]] oz. 961 km/h. B727 je lahko vzletal s kratkih vzletnih stez in gorskih letališč, ki niso bila opremljena za velika letala in kljub temu letel na interkontinentalnih razdaljah. Zaradi treh motorjev B727 ni bil omejen pri dolgih progah kot so bila dvomotorna letala na eno uro leta do najbližjega letališča (za primer odpovedi motorja) in je lahko letel čez morje in ostala področja brez primernih letališč s tem je bil tudi uporabnejši kot dvomotorna letala z [[ETOPS]] odobritvijo. V repu letala je imel Airstair (t.i. zračne stopnice) in ni rabil zunanjih stopnic, če niso bile na voljo. B727 je veljal za najbolj proizvajano [[ozkotrupno letalo]] do konca 1980ih. Leta 1983 so obe letali B727 bili prodani jugoslovanski čarterski družbi [[Aviogenex]], obe letali sta bili preprodani leta 2006 ameriški družbi Pennant Aviation. {| class="wikitable" |+Državna jugoslovanska predsedniška letala !Št. letal ! Letalo !Obdobje ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] in MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |1x |[[Iljušin Il-14]] VIP |1957-1963 |71301 msn 146001121 |'''10'''/ 5 |417 |1600 |7400 |{{URS}} |- |2x | [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]] VIP |1958-1975 |YU-AFA msn 45563, YU-AFB msn 45564 | '''35'''/ 5 | style="text-align:right;" | 507 | style="text-align:right;" | 8340 | style="text-align:right;" | 7600 | {{USA}} |- |2x |[[Iljušin Il-18]] |1967-1978 |YU-AIB msn 187009803 73201 msn 187009805 |65/9 | style="text-align: right;" |625 | style="text-align: right;" |6500 | style="text-align: right;" |11800 |{{URS}} |- |1x | [[Sud Aviation Caravelle]] |1969-1979 |74101 msn 241 | '''?'''/ 4 | style="text-align:right;" | 805 | style="text-align:right;" | 1700 | style="text-align:right;" | 12000 | {{FRA}} |- |2x | [[Boeing 727]] VIP |1975-1983 |14301 msn 21080 YU-AKH, 14302 msn 21040 YU-AKD | '''30'''/ 5 | style="text-align:right;" | 961 | style="text-align:right;" | 4700 | style="text-align:right;" | 13000 | {{USA}} |} [[Slika:Yugoslav_Falcon_50_at_Basle_-_July_1984.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Dassault Falcon 50]], 1984, Basel]] Vladna letala so v času Tita imela predvsem gospodarski namen, saj je bilo sklenjenih veliko poslov po svetu za domača družbe ([[Litostroj]], [[SCT]], Gradis, Hidromontaža, [[Metalna Maribor|Metalna]], [[Đuro Đaković (podjetje)|Đuro Đaković]], [[SOKO]]), ki so jih potem izvajale na eni strani na drugi strani pa so letala služila političnemu vplivu na voditelje in urejanje cele vrste političnih vprašanj za potrebe gibanja neuvrščenih, združenih narodov in demokratizacije. Letala so segla velikokrat dlje kot je segel vpliv države po sistemu, ko so z formalnimi pristopi zavozili jim ni preostalo druga, da so poslali delegacijo z letalom, ki je potem rešila ali vsaj omilila problematiko, ki je bila takrat pereča. Letala so omogočala tudi posle izven dosega države na zahodnih trgih, kjer ni bilo uradnih sporazumov a so na takšen način lahko vodilni dostopali do praktično vsega, kar ostale države vzhodnega bloka niso imele. Takšen način delovanja se je potem razpadel z smrtjo Tita, saj naslednika s temi metodami ni bilo. [[Slika:LJ25_Yuguslav_AF_(28343790893).jpg|sličica|239x239px|Vojaški Learjet 25B, 1990, Haag]]Vsaka jugoslovanska republika (Slovenija: LS LRS, Hrvaška: LS LRH itd) je imela še svoja letala za potrebe republiških vlad. Jugoslavija je imela tudi 18 VIP vojaških reaktivnih letal, ki jih je uporabljal VIP vojaški vrh države. [[Slika:Yak-40_71504_V_i_PVO_VS,_september_01,_2012.jpg|sličica|240x240_pik|Vojaški [[Jakovljev Jak-40]], Beograd]] {| class="wikitable" |+Vojaška državna jugoslovanska VIP letala namenjena generalom in admiralom !Št. letal ! Letalo ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) ! Izvor |- |6x | Learjet 25B | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 859 | style="text-align:right;" | 2844 | style="text-align:right;" | 14000 | {{USA}} |- |6x | [[Dassault Falcon 50]] | '''8'''/ 3 | style="text-align:right;" | 915 | style="text-align:right;" | 6480 | style="text-align:right;" | 14935 | {{FRA}} |- |6x | [[Jakovljev Jak-40]] | '''14'''/4 | style="text-align:right;" | 550 | style="text-align:right;" | 1800 | style="text-align:right;" | 8000 | {{URS}} |} Tako so v Jugoslaviji operirali tri (oz. vsaka republika je imela še svojo) različne flote državnih VIP poslovnih letal: * predsedniško VIP floto * vojaško VIP floto * republiško VIP floto (Hrvaški [[North American Sabreliner]] [[North American Sabreliner|75A]] YU-BLY itd) Poleg teh treh flot letal so imela še vsa pomembnejša velika podjetja svoja zasebna VIP letala za posel: * [[Gorenje (podjetje)|gorenje]] tovarna bele tehnike iz Velenja ([[Cessna Citation|Cessna Citation I]], Cessna Citation II), * Iskra konglomerat elektro opreme iz Kranja ([[Cessna 441 Conquest II]]), * Hidromontaža iz Maribora ([[Antonov An-14]]) * [[INA (podjetje)|INA]] naftna industrija iz Zagreba ([[British Aerospace 125|Hawker-Siddeley HS.125-600B]]), * Montmontaza Zagreb ([[Cessna 402|Cessna 402C Businessliner]]) * Energoinvest inženirsko podjetje iz Sarajeva (Cessna S550 Citation II, Cessna 441 Conquest II, [[Cessna 421|Cessna 421C Golden Eagle III]]) itd. == Zgodovina slovenske republiške flote == {| class="wikitable" |+Letala LS LRS in RS ! Letalo ! Obdobje ! [[Registracija zrakoplova|Reg. št.]] MSN ! Št. potn. sedežev/<br>št. posadke ! Hitrost<br>(km/h) ! Doseg<br>(km) ! Višina<br>leta (m) !Napredek ! Izvor |- | [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] | 1953 | YU-CER msn: D-3142<ref>{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain|page=110 - Yugoslavia}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 280 | style="text-align:right;" | 1200 | style="text-align:right;" | 2500 |prvo vladno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 310|Cessna 310F]] | 1961 | YU-BAJ msn: 310-0149<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Druge reg.: SL-CAF | '''2'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 330 | style="text-align:right;" | 1600 | style="text-align:right;" | 2500 |dvomotorno letalo | {{USA}} |- | [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] | 1973 | YU-BIH | '''6'''/ 1–2 | style="text-align:right;" | 440 | style="text-align:right;" | 2750 | style="text-align:right;" | 7600 |prisilno ponjeni motorji, kabina pod tlakom, krilni de-ice (boots) | {{USA}} |- | Learjet 24D | 1975- 1999 | S5-BAB<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref>msn: 24D-320 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 2700 | style="text-align:right;" | 14000 |prvo reaktivno letalo, letenje nad vremenom, vremenski radar | {{USA}} |- | [[Learjet 35|Learjet 35A]] | 1986- 2004<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji let lear jeta|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/zadnji-let-lear-jeta.html|website=old.delo.si|date=2004-12-23|accessdate=2026-01-20|language=sl-si|last=}}</ref> | S5-BAA msn:35-618 | '''6'''/ 2 | style="text-align:right;" | 770 | style="text-align:right;" | 5300 | style="text-align:right;" | 14000 |izboljšan anti-ice sistem | {{USA}} |- | [[Dassault Falcon 2000|Dassault Falcon 2000 EX]] | 2005 | L1-01 msn:15 | '''10'''/ 3 | style="text-align:right;" | 1040 | style="text-align:right;" | 7000 | style="text-align:right;" | 14000 |glass cockpit, stojna višina, [[TCAS|TCAS II]] | {{FRA}} |}[[Slika:YU-BIA_(16232318810).jpg|sličica|250x250_pik|Poslovno letalstvo [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] - [[Cessna]] [[Cessna Citation|Citation I]] 1988 Hannover]] ==== Beechcraft Bonanza 35 ==== V 1950-ih prvo kupljeno letalo izvršnega sveta LS LRS – Ljudske skupščina Ljudske republike Slovenije je bilo enomotorno štirisedežno letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza 35]] registracije YU-CER, letalo je bilo proizvedeno leta 1953, med drugim ga je pilotiral tudi [[Branko Ivanuš]], ki je bil predsednik aerokluba pred vojno. Letalo je uporabljal [[Letalski center Maribor]] do leta 1971. ==== Cessna 310F ==== Leta 1961 je LS LRS (Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije) kupila štirisedežno [[Cessna 310|Cessna 310F]] registracije YU-BAJ. To je bilo prvo dvomotorno letalo slovenske vlade. [[Slika:Gates_Learjet_24D_AN0268924.jpg|sličica|Slovensko vladno letalo Learjet 24D 1992 Stuttgart]] ==== Cessna 421 Golden Eagle ==== Leta 1973 je LS LRS kupila osem sedežno [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]]. To je postalo drugo dvomotorno letalo in prvo letalo kabinskega razreda s kabino pod tlakom. Letelo je lahko nad vremenom do višine 9200 metrov. ==== Learjet 24D in Cessna 500 ==== Leta 1975 je LS LRS kupila [[Learjet]] 24D registracije YU-BIH<ref name=":1" /> kot prvo reaktivno slovensko vladno letalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Government Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight}}</ref> [[Slika:ZURICH_22-26_JAN_2004_GOVERNMENT_OF_SLOVENIA_LEARJET_35A_S5-BAA_(9363888671).jpg|alt=File:ZURICH 22-26 JAN 2004 GOVERNMENT OF SLOVENIA LEARJET 35A S5-BAA (9363888671).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Learjet 35|Learjet 35A]] 2004 Zurich]] Leta 1978 je podjetje [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] iz Velenja kupilo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 500 Citation I]] registracije YU-BIA za prodor na nove trge, s katerim so večkrat leteli tudi predstavniki politike. Gorenje je bilo eno redkih družb v 1970-ih s tako visokim korporativnim poslovnim nivojem, in ravno zaradi tega je lahko prodrlo na zahodne trge, kjer drugi niso bili uspešni. Poslovna letala in s tem osebni stiki so posredno Gorenju odprla marsikatero poslovno priložnost ter držali močne političnogospodarske vezi tako doma kot v tujini. ==== Learjet 35A in Cessna 550 ==== Leta 1986 je LS LRS kupila drugo reaktivno vladno letalo Learjet 35A registracije S5-BAA,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/19634|title=Naša vlada na službeno potovanje s počeno gumo|date=16.3..2002|accessdate=17.3.2024|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki je bilo v operativni rabi Slovenije do leta 2005. Leta 1989 je podjetje Gorenje kupilo drugo poslovno reaktivno letalo [[Cessna Citation|Cessna 550 Citation II]] registracije S5-BAC, ki so ga prav tako uporabljali predstavniki politike, ko ni bilo plovno vladno letalo. ==== Falcon 2000EX ==== Leta 2005 je slovenska vlada kupila [[Falcon 2000EX]] registracije L1-01 kot tretje reaktivno vladno letalo. [[Slika:L1-01_(EDDT,_2016-08-27).jpg|sličica|Slovensko vladno letalo [[Falcon 2000EX]] 2016 Berlin Tegel ]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Air Force One]], dve letali ameriškega predsednika == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|L1-01 (aircraft)}} * [https://www.gov.si/novice/2023-01-05-seznam-letov-letala-falcon-v-obdobju-20182024/ Seznam letov letala Falcon v obdobju 2018–2024], Gov.si * [https://www.instagram.com/jankokene/ Janko Kene], pilot vladnega Falcona, Instagram.com [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Letala]] 9xsj362pwhi1ib90ei511ju173dxazw 0 557679 6676287 6282192 2026-05-16T01:19:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676287 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Sevasti Qiriazi-Dako<br /><small>(Sevastia D. Kyrias)</small> | image = Sevasti Qiriazi (portrait).jpg | alt = | caption = Sevasti Qiriazi-Dako | birth_name = | birth_date = ok. 1870 | birth_place = [[Bitola|Manastir]], Manastir vilajet, [[Osmansko cesarstvo]] | death_date = 30. avgust 1949 | death_place = [[Tirana]], [[Albanija]] | body_discovered = | death_cause = | resting_place = Tirana, Varrezat e Sharrës | resting_place_coordinates = | monuments = | nationality = Albanka | citizenship = | other_names = Sevasti D. Kyrias, Sevasti Kyrias-Dako, Sevasti Qirias | known_for = | television = | education = Diploma iz umetnosti | alma_mater = American College za dekleta v Konstantinoplu (B.A.) | employer = | organization = | notable works = | style = | occupation = Vzgojitelj, misijonar | years_active = | height = | title = | term = | predecessor = | successor = | party = | movement = | opponents = | boards = | criminal_charge = | criminal_penalty = | criminal_status = | spouse = Kristo Dako | partner = | children = Aleksandër Dako, Gjergj Dako | parents = Dhimitër Qiriazi, Maria Qiriazi (Vodica) | relations = [[Gjerasim Qiriazi]], [[Gjergj Qiriazi]], Kristo Qiriazi, [[Parashqevi Qiriazi]] | callsign = | awards = [[File:Order of Skanderbeg 4.png|17px]] Skenderbegov red<br> [[File:Urdhëri i Lirisë (Klasi I).png|17px]] Red svobod<br> Red za domoljubno dejavnost<br> [[File:Titulli "Mësues i Popullit".svg|17px]] Ljudski učitelj [[File:Dekorata "Nderi i Kombit".jpg|17px]] Narodno odlikovanje<br> Simbol mesta (Tirana)<ref>{{navedi splet |title=Jeta e Sevasti Qiriazit, vjen në shqip jetëshkrimi i "Mësueses së Popullit" |url=https://www.oranews.tv/article/jeta-e-sevasti-qiriazit-vjen-ne-shqip-jeteshkrimi-i-mesueses-se-popullit |access-date=12 March 2023}}</ref><br><br> | signature = Sevasti Qiriazi (nënshkrim).svg | website = | footnotes = }} '''Sevasti Qiriazi-Dako''' (Sevasti D. Kyrias) (ok. 1871–1949) je bila albanski domoljub, pedagoginja, protestantski misijonar, avtorica, pionirka albanskega ženskega izobraževanja in aktivistka albanskega narodnega prebujenja. == Življenje in zgodnja kariera == === Zgodnje življenje === Sevasti se je rodila ok. leta 1870 domoljubni družini Qiriazi iz Tërnovë, Monastir, v današnji [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], takrat [[Osmansko cesarstvo]].<ref name="de Haan">{{navedi knjigo |title=A Biographical Dictionary of Women's Movements and Feminisms in Central, Eastern, and South Eastern Europe, 19th and 20th Centuries|last=de Haan |first=Francisca |author2=Daskalova Krasimira |author3=Loutfi Anna |year= 2006|publisher=Central European University Press |isbn=9789637326394 |pages=454–457 |url=https://books.google.com/books?id=hsgQjbgBOAkC&q=parashqevi+qiriazi&pg=PA454 |access-date=2014-10-22}}</ref> Bila je šesti od desetih otrok.<ref name="My Life">{{navedi knjigo |last1=Kyrias-Dako |first1=Sevasti |title=My Life: the Autobiography of the Pioneer of Female Education in Albania |date=2022 |publisher=IAPS |location=Tirana |isbn=978-1946244420|edition=2nd}}</ref>{{rp|41}}  Versko ozadje njene družine je bilo pravoslavno in je začela obiskovati osnovno šolo v grškem jeziku pri štirih letih. V mladosti se je naučila več jezikov (albansko, grško, bolgarsko, vlaško, turško, angleško). Ona in njena družina so prišli v tesne stike z albanskimi domoljubi in ameriškimi protestantskimi misijonarji, ki so upravljali šolo in opravljali verske obrede v bližini njihovega doma v Monastiru. Sevasti je bila vpisana v ameriško šolo in julija 1888 diplomirala z enakovrednim srednješolskim spričevalom.<ref>Diploma at: Arkivi Qendror i Shtetit, Tirana, AQSH F52 D18</ref> === Izobraževanje === Sevasti je med letoma 1888 in 1891 obiskovala American College for Girls v Konstantinoplu. Njen brat duhovnik Gjerasim Qiriazi je uredil njen vpis.<ref name="My Life"/>{{rp|63–64}} Sprejeta je bila kot študentka drugega letnika in diplomirala leta 1891 z razredom osmih žensk ter prejela diplomo iz umetnosti<ref name="ReferenceA">See diploma at: Arkivi Qendror i Shtetit, Tirana, AQSH F52 D18</ref> in postala prva Albanka, ki je dokončala visokošolsko izobrazbo.<ref name="My Life"/>{{rp|63–64}} Njen namen obiskovanja fakultete je bil, da se pripravi na pomoč svojemu bratu Gjerasimu pri odprtju dekliške šole v Albaniji. Sevasti je svoje ključne vplivneže na fakulteti opredelila kot: Clara Hamlin (ravnateljica kolidža in hči Cyrusa Hamlina), Florence A. Fensham, Mary Mills Patrick, Ida Prime, Caroline Borden in bolgarska družina Grandinaroff. Gjerasim Qiriazi je povabil vplivna albanska brata Frashëri (Abdyl Frashëri, Sami Frashëri in Naim Frashëri), da se udeležita Sevastijine diplome. Naim Frashëri je izkoristil svojo vlogo v osmanski vladi, da je uradno registriral njeno diplomo in pridobil ''irade'' (uradni odlok) za odprtje prve albanske šole za dekleta v [[Korča|Korçë]]. === Protestantska misijonska dejavnost === Čeprav je bila po rodu pravoslavna kristjanka, se je Sevasti pridružila protestantski skupnosti, ki jo je ustanovil njen brat Gjerasim.<ref>{{cite journal |title=Albania |journal=Missionary News from Bulgaria |date=March 12, 1893 |issue=43 |pages=8}}</ref> V Korčah je vodila biblijske študije in molitvena srečanja za ženske.<ref>ABCFM-B, 12 March 1893, nr. 43, 8</ref><ref>Sevasti D. Kyrias to Mrs. H. D. Hume, 29 August 1896, ABCFM 9.5.1, Woman’s Board of Missions 1873–1947, Supplementary Papers and Correspondence</ref><ref>Twenty-Third Annual Report of the New Haven Branch of the Woman’s Board of Missions (1894), 64–65</ref> Bila je "svetopisemska ženska" in sta jo financirala ABCFM's Woman's Board of Missions<ref>Woman’s Board of Missions Annual Report 1895, 7</ref><ref>ABCFM ''Missionary Herald'' 1891, 351</ref> in Bible Lands Missions' Aid Society. Ko je leta 1904 potovala v ZDA, da bi obiskala hišo Ellen Stone in Johna Henryja, se je imenovala misijonarka.<ref name="manifest">“List or Manifest of Alien Passengers for the U.S. Immigration Officer at Port of Arrival (Holland-American Line)”, 30 August 1904, ISSHP</ref> === Dekliška šola Korča (1891–1914) === ==== Ustanovitev in delovanje ==== Po končani fakulteti se je Sevasti vrnila v Monastir in nato v Korče, kjer se je pridružila bratu Gjerasimu pri odprtju šole za dekleta v albanskem jeziku. Sevasti je bila njen direktor. Šola je delovala v težkih razmerah, vključno z revščino, predsodki do izobraževanja žensk, težavami pri pridobivanju knjig, političnim nasprotovanjem lokalnih osmanskih oblasti ter političnim in cerkvenim nasprotovanjem grške pravoslavne cerkve.<ref name="School for Girls">{{navedi knjigo |last1=Kyrias |first1=Paraskevi D. |title=The School for Girls, Kortcha Albania |date=1913 |publisher=Woman's Board of Missions of the Interior |location=Chicago}}</ref>{{rp|4–6}} Kljub tem neugodnim okoliščinam je šola je v letih 1891–1913 vzdrževala povprečno letno vpis 47 učencev.<ref>{{cite journal |title=Përmbledhje Historike 1891-1931 |journal=Foleja Kombëtare: Broshurë komemorative botuar me rastin e dyzetvjetorit të Institutit Kyrias 1891–1931 |date=1931 |pages=83–85 |publisher=Gutenberg |location=Tirana}}</ref> Šola je prejela pomembne obiskovalce, kot sta Edith Durham leta 1901 in Henry Brailsford leta 1904. ==== Verski pouk ==== V času svojega obstoja je bila šola znana kot protestantska krščanska šola.<ref>Konica, Faik. "Kleri grek edhe Shkolla Protestante e Çupave në Korçë”. ''Albania'', viti 9, nr. 9, 1905, 179: "Siç e di e gjithë bota, Korça ka një shkollë protestante shqip për çupat."</ref> Njeni ustanovitelji so bili evangeličani, podpirale so jo protestantske organizacije, njen izobraževalni program je vključeval verske predmete s svetopisemskimi besedili, njeni prostori pa so bili uporabljeni za evangeličansko nedeljsko šolo in bogoslužje. Vendar je šola sprejemala učence vseh veroizpovedi in njeni učitelji niso zahtevali spreobrnitve v protestantizem.<ref>Konica, Faik. "Kleri grek edhe Shkolla Protestante e Çupave në Korçë”. ''Albania'', viti 9, nr. 9, 1905, 179: "Qëllimi i kësaj shkolle nuk është të përhapë protestantizmin por dritën e dijes dhe të lirisë."</ref> Albanci vseh ver in slojev so jo hvalili kot »narodno gnezdo« (''fole kombëtare'').<ref>“Instuti Kyrias: Përmbledhje historike, 1891–1931”, Foleja kombëtare: Broshurë komemorative (Tiranë: Gutenberg, 1931), 83–85.</ref> ==== Vodenje ==== [[File:Girls School Staff Kortcha Albania 1894.jpg|thumb|Osebje dekliške šole in evangeličanskega dela v Kortchi v Albaniji leta 1894]] Ko je leta 1894 Gjerasim Qiriazi umrl, je Sevasti Qiriazi (stara približno 23 let) prevzela polno odgovornost za dekliško šolo. V naslednjih letih si je delila vodstvo z Luko Tiro, Fanko Efthim, Thanasom Sina, Grigorjem Cilko, Gjergj Qiriazi in Gjon Ciko, in sčasoma je prosila za pomoč ameriška protestantska misijonarja Phineasa in Violet Bond Kennedy, ki sta prispela v Korčo leta 1908 (Violet je bila hči ameriškega protestantskega misijonarja v Monastiru Lewisa Bonda in bil Sevastijev tesen prijatelj v otroštvu in na fakulteti).<ref name="School for Girls"/>{{rp|6}}<ref name="My Life"/>{{rp|64}} ==== Zaključek ==== Šola je delovala do leta 1914, ko so jo zaradi vojnih razmer in grške sovražnosti v Korči zaprli.<ref name="My Life"/>{{rp|155–165}} === Prvi obisk Združenih držav Amerike === Poleti 1904, potem ko je 13 let službovala kot direktorica albanske šole za dekleta v Korči, je Sevasti Qiriazi odpotovala v Združene države. Parashqevi Qiriazi je postala direktorica šole v njeni odsotnosti. Sevastijeva je prispela v [[New York]] avgusta 1904 in obiskala prijatelje v New Yorku, Bostonu in Chicagu ter v različnih ženskih društvih govorila o Albaniji. En mesec je bivala pri Ellen Stone in obiskala Jane Addams in Hull House. Svoj obisk v ZDA je imenovala »vpogled v svobodo«.<ref name="My Life"/>{{rp|109–112}} Med vrnitvijo v Albanijo maja 1905 je obiskala London, Pariz in Dunaj, preden se je ustavila v Bukarešti, kjer je srečala Pandeli Evangjeli in njenega bodočega moža Christo Dako (1880-1941), nedavni diplomant univerze v Bukarešti in generalni sekretar albanskega društva ''Dituria''. Sevasti je rekrutirala Daka, da je pripravil prve albanske učbenike matematike. === Zgodnji nacionalni vpliv === Leta 1908 je bila Sevasti povabljena, da zastopa svojo dekliško šolo na kongresu v Monastirju, katerega namen je bil rešiti vprašanje albanske abecede. Sevasti se ni mogla udeležiti, vendar se je namesto nje udeležila njena sestra Parashqevi.<ref>{{cite journal |last1=Grameno |first1=Mihal |title=I pari Kongres Kombëtar |journal=Yll'i Mëngjezit |date=May–June 1918 |volume=3 |issue=2–3 |page=42}}</ref> Delegacija s kongresa je po zaključku kongresa obiskala dekliško šolo v Korče, vključno z Luigjem Gurakuqijem, Fehimom Zavalanijem in Nyzhet Vrioni. Leta 1909 je bila Sevastijeva kot direktorica šole povabljena k sodelovanju na kongresu v [[Elbasan]]u, katerega namen je bil obravnavati nacionalno izobraževanje v Albaniji. Udeležila se je skupaj z bratom Gjergjem Qiriazijem. === Poroka in otroci === Sevasti se je poročila s Kristo Dako 4. avgusta 1910.<ref>Oberlin College Archives, Box 234, Folder 2812 "Dako, Kristo Anastas 1913 DB."</ref> Obred je izvedel protestantski misijonar prečasni Charles Telford Erickson. Imela sta dva otroka, Aleksandra ''Skënderja'' Dako (1910–1995) in Gjergja Dako (1913–1949). Polni angleški prevod njunih imen je bil Alexander Gerasim Dako in George Charles Dako (soimenjaka njenih dveh umrlih bratov Gjerasima in Gjergja).<ref>Quinquennial Catalogue Questionnaire, Oct 15, 1925, Oberlin College Archives, Subgroup II, Theological Instruction, Special Programs, Kyrias Girls School, "Dako, Kristo Anastas".</ref> Oba fanta sta osem let študirala na Robert College.<ref>Uran Asllani, ''Studentët shqiptarë të Robert Kolegjit Amerikan të Stambollit dhe veprimtaria atdhetare e tyre''. Tiranë: Ilar, 2005, 59, 104–107.</ref> === Prijateljstvo s Charlesom Craneom === Leta 1911 je Sevasti in njenega moža Krista Daka v Monastiru obiskal ameriški poslovnež Charles Richard Crane, ki je bil v upravnem odboru American College for Girls v Konstantunoplu in je želel izvedeti več o Albaniji in Bližnjem vzhodu. Crane je za Sevasti in Krista izvedel prek Edwarda I. Boswortha, dekana semenišča Oberlin in nekdanjega profesorja K. Daka na Oberlinu. Več let sta vzdrževala prijateljske in delovne odnose,<ref>{{navedi knjigo |last1=Dako |first1=Christo |title=Albania, the Master Key to the Near East |date=1919x |publisher=E.L. Grimes |location=Boston |page=Dedication, 92–93, 215–223}}</ref> pozneje sta preživela več poletij počitnice v poletni hiši gospoda in gospe Crane v Woods Holeu v Massachusettsu. === Izgnanstvo iz Albanije in drugo potovanje v ZDA === Leta 1914 so bili zaradi sovražnosti z grškimi silami v Korči Sevasti, njen mož in njuna dva otroka prisiljeni pobegniti iz Albanije, dekliška šola pa je bila zaprta. Skoraj 12 mesecev sta živela v Bukarešti in Sofiji, preden sta leta 1915 emigrirala v Združene države Amerike in se naselila v Naticku in Southbridgeu v Massachusettsu, kjer je pomagala možu pri odprtju prve albanske šole v Ameriki pri lokalni YMCA. Ponovno sta se naselila v Bostonu (Jamaica Plain), kjer je Sevasti pomagala svoji sestri pri izdajanju polmesečne revije ''Yll'i Mëngjezit'' / Jutranja zvezda (1917–1920), in kjer sta se z možem bolj vključila v Vatro in albansko nacionalno vzrok. == Vrnitev v Albanijo in kasnejša leta == Konec leta 1921 so se Sevasti Qiriazi-Dako in njeni otroci vrnili v Albanijo, kamor se je prej vrnil njen mož, da bi delal z albansko vlado. V svojih spominih je Sevasti razmere v Albaniji opisala kot 'primitivne' in trdila, da je bila navdihnjena, da je preostanek svojega življenja posvetila pomoči pri obnovi svojega naroda. === Inštitut Kyrias (1922–1933) === Sevasti je skupaj z možem Kristom Dakom in sestro Parashqevi Qiriazi ustanovila novo institucijo za izobraževanje žensk v [[Tirana|Tirani]]. Čeprav je bila zasebno financirana, je veljala za nacionalno šolo, ki je predstavljala vsa okrožja, razrede in verska prepričanja. Leta 1926 so začeli graditi nov objekt v Kamëzu. Objekt je začel delovati do leta 1927 in dokončan leta 1929. Kralj Zog I., čigar sestri sta princesa Myzejen Zogu in princesa Maxhide Zogu obiskovali šolo v Tirani, je obiskal novi kampus. Šola je bila znana po svoji knjižnici, atletskem programu, likovnih dogodkih, sistemu dijaške vlade in uspehu svojih diplomantov. Leta 1931 je šola praznovala 40. obletnico svoje ustanovitve, pri čemer je nase gledala kot na nadaljevanje dekliške šole, ustanovljene v Korčah leta 1891. Številni dostojanstveniki, albanski in tuji, so se udeležili slovesnosti.<ref>{{navedi knjigo |title=Foleja Kombëtare: broshurë komemorative botuar me rastin e dyzetvjetorit të Institutit Kyrias 1891-1931 |date=1931 |publisher=Shtypshkronja "Gutenberg" |location=Tiranë}}</ref> Leta 1933, z nacionalizacijo zasebnega šolstva, je bil inštitut Kyrias prisiljen zapreti in se ni znova odprl kljub večkratnim zahtevam sester Qiriazi pri vladi. [[Rdeči križ]] najame za humanitarno delo ali da se uporablja za kar koli drugega kot za prvotni namen za izobraževanje žensk. Po zaprtju šole je Sevastijeva začela pisati svoje spomine v angleščini. === Pod italijansko invazijo in okupacijo === Italijanska invazija na Albanijo leta 1939 je privedla do ustanovitve italijanskega protektorata nad Albanijo (1939–1943). V tem času je Sevastijev mož Kristo Dako umrl in italijanska vojska je šolsko posest preuredila v skladišče orožja. === Internacija po nemški invaziji === Nemška invazija in okupacija Albanije sta Sevasti-Qiriazi Dako in njeno sestro Parashqevi postavili v dodatno nevarnost, saj so njun dom in nekdanje šolske prostore uporabljali kot skladišče orožja v času intenzivnega spopada med italijanskimi silami, albanskimi protifašističnimi in osvobodilnimi silami ter nemškimi zavojevalci. Leta 1943 so Nemci streljali na šolo in ubili Sevastijino prijateljico in njenega sina. Pronacistične enote, ki jih je vodil Xhaferr Deva, so Sevasti in njeno družino zaprle in deportirale v koncentracijsko taborišče Banjica pri Beogradu.<ref name="My Life"/>{{rp|217–220}} by pro-Nazi units led by Xhaferr Deva.<ref name="Keçmezi-Basha">{{citation| access-date=2014-10-22| language=sq| url=http://www.kosova-sot.info/kulture/parashqevi-qiriazi-diplomatja-e-vetme-grua-ne-konferencen-e-paqes-ne-paris| author=Sabile Keçmezi-Basha| publisher=kosova-sot.info| title=Parashqevi Qiriazi, diplomatja e vetme grua në Konferencën e Paqes në Paris| trans-title=Parashqevi Qiriazi, the only woman diplomat in the Paris Peace Conference| quote=Parashqevi Qiriazi, u kthye në atdhe më 1921, edhe më tej ajo ndoqi me interes dhe mbështeti zhvillimet politike në Shqipëri, pa pushuar së shkruari për çështjen kombëtare. Në ndërkohë u bë një nga themelueset dhe drejtueset kryesore të Institutit Femëror "Kyrias" në Tiranë e Kamëz (1922-1933), duke e shndërruar institucionin në një nga shkollat e mesme më serioze në Shqipëri. Për shkak të qëndrimit të saj antifashist, më 15 tetor 1943 u internua nga Gestapoja në kampin Anhalt (Banjicë). I mbijetoi vdekjes dhe pas mbarimit të luftës u kthye në atdhe. Më 17 dhjetor 1970, vdiq në Tiranë.| archive-date=2015-09-27| archive-url=https://web.archive.org/web/20150927111419/http://www.kosova-sot.info/kulture/parashqevi-qiriazi-diplomatja-e-vetme-grua-ne-konferencen-e-paqes-ne-paris| url-status=dead}}</ref><ref>{{citation| last1=Luarasi| first1=Skender| title= Parashqevi Qiriazi| journal= Drita |date=1980-12-14 | page=12}}</ref> === Povojna leta v komunizmu === Konec leta 1944, po bombardiranju koncentracijskega taborišča s strani zavezniških sil, so Sevasti in njeno družino izpustili in vrnili v Albanijo. Ugotovili so, da je bil njihov dom oropan, zato so ga začeli obnavljati. Različni dejavniki, kot je povezanost Krista Daka s kraljem Zogom in njegovo služenje kot minister v enem od njegovih kabinetov, ter povezanost Qiriazijev in Dakosov z ameriškimi šolami, političnimi osebnostmi in protestantskimi misijonarji, ki jih vidi vlado kot vohune<ref>{{navedi knjigo |last1=Hoxha |first1=Enver |title=The Anglo-American Threat to Albania |date=1982 |publisher=8 Nëntori |location=Tirana |pages=12–13}}</ref> — jih je pustil v nemilosti nastajajočega komunističnega režima v Albaniji. Leta 1946 so jih izselili iz doma, šolske prostore pa preuredili v komunistično partijsko šolo. Kosti Krista Daka so bile izkopane, oskrunjene in izgubljene. Leta 1946 sta bila Sevastijeva sinova Aleksandër in Gjergj aretirana in zaprta, obtožena upora, vohunjenja in protidržavnih dejavnosti. Avgusta 1949 je Sevasti umrla v revščini in z zlomljenim srcem, po neuspešnih poskusih najti Gjergjevo truplo in ko je bil Aleksandër še vedno v zaporu. Od leta 1959 in kasneje, predvsem zaradi prizadevanj Skënderja Luarasija,<ref>{{navedi knjigo |last1=Luarasi |first1=Skënder |title=The Kyrias Sisters |date=1962 |location=Tirana}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Luarasi |first1=Skënder |title=Gjerasim Qiriazi: jeta dhe vepra |date=1962 |publisher=N.SH. Botimeve "Naim Frashëri" |location=Tirana}}</ref> so Sevasti Qiriazi in njena družina v Albaniji ponovno začeli pridobivati priznanje za svoje prispevke k albanskemu izobraževanju in emancipaciji žensk, posthumno pa so bili odlikovani z redom Svoboda (1960), medaljo za domoljubno dejavnost (1962) in »Učitelj ljudstva« (1987). == Zapuščina == === Film in literatura === *Šola za dekleta Korča je bila ovekovečena v albanski kinematografiji z priljubljenim filmom ''Mësonjëtorja'' (Šola) (1979). Ime glavne junakinje, Sevasti Qiriazi, so spremenili v Dafino (igra jo Roza Anagnosti). V skladu z uradno ateistično in cenzorsko politiko Ljudske socialistične republike Albanije je bila vsa vera prikazana kot protialbanska, šola pa je bila opredeljena kot popolnoma neverska (laike).<ref>{{navedi knjigo |last1=Asllani |first1=Persida |last2=Hosaflook |first2=David |title=The Albanian Book and Protestant Enterprise: a 200-year Cultural Journey |date=2017 |publisher=National Library of Albania and IAPS |location=Tirana |isbn=978-9928-4202-7-5 |pages=160–161}}</ref> *Dramo z naslovom ''Foleja Kombëtare'' (Narodno gnezdo) o dekliški šoli in Sevasti Qiriazi so napisali osebje in študenti Instituti Kyrias pribl. 1931. Ta igra je bila izdana kot knjiga leta 2008<ref>{{navedi knjigo |last1=Skëndo |first1=Lumo |editor1-last=Delvina |editor1-first=Sherif |editor2-last=Malltezi |editor2-first=Luan |title=Foleja kombëtare: dramë historike me katër akte |date=2008 |publisher=Onufri |location=Tirana |isbn=978-99943-42-67-9}}</ref> z uvodom Ismaila Kadareja, vendar je bilo avtorstvo napačno pripisano Lumu Skendo. [[File:2017 Sola Reformation Stamp Luther Qiriazi Family.jpg|thumb|2017 kosovska poštna znamka ob obletnici protestantske reformacije]] === Spominski predmeti === *Leta 2017 je bila podoba Sevati Qiriazije med tistimi, ki so bile predstavljene na poštni znamki Pošte Kosova v počastitev 500. obletnice protestantske reformacije in njene albanske dvojnice.<ref>{{navedi splet |title=Promovohet pulla postare "500 vjet reformacion" |date=22 October 2017 |url=https://www.kultplus.com/trashegimia/promovohet-pulla-postare-500-vjet-reformacion/ |access-date=12 March 2023 |archive-date=2023-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230312182450/https://www.kultplus.com/trashegimia/promovohet-pulla-postare-500-vjet-reformacion/ |url-status=dead }}</ref> *Leta 2022 je Banka Albanije objavila svojo odločitev o kovanju spominskega kovanca s podobo Sevastija Qiriazi-Daka, ki bo izšel leta 2023.<ref>{{navedi splet |title=Vendimmarrja e Këshillit Mbikëqyrës në mbledhjen e datës 7 shtator 2022 |url=https://www.bankofalbania.org/Shtypi/Njoftimet_per_shtyp/Vendimmarrja_e_Keshillit_Mbikeqyres_ne_mbledhjen_e_dates_7_shtator_2022.html |access-date=2024-01-11 |website=www.bankofalbania.org}}</ref> === V akademskem krogu === *26. oktobra 2016 je Univerza v Korči gostila akademsko konferenco v čast Sevastiju Qiriaziju in dekliški šoli ob 125. obletnici njene ustanovitve.<ref>{{navedi splet |title=ITSHKSH bashkëorganizuese e simpoziumit në Korçë |url=https://www.itsh.edu.mk/itshksh-bashkeorganizuese-e-simpoziumit-ne-korce/ |website=ITSHKSH |access-date=17 March 2023}}</ref> *Od 7. do 11. novembra 2016 sta Narodna knjižnica Albanije in Inštitut za albanske in protestantske študije sosponzorirala simpozij in razstavo z naslovom "Sevasti Qiriazi: 125. obletnica izobraževanja albanskih žensk".<ref>{{navedi splet |title=Exhibit: Sevasti Qiriazi, përvjetori i 125-të i arsimit të gruas shqiptare |url=https://www.academia.edu/36850172 |access-date=19 March 2023 |last1=Hosaflook |first1=David }}</ref> *21. maja 2021 je Akademija znanosti Albanije gostila spominsko prireditev o Sevastijinem življenju in delu ob 150. obletnici njenega rojstva.<ref>{{navedi splet |title=Akademia e Shkencave e Shqipërisë organizoi veprimtarinë jubilare në 150-vjetorin e veprimtares Sevasti Qiriazi |url=http://akad.gov.al/ash/746-akademia-e-shkencave-e-shqiperise-organizoi-veprimtarine-jubilare-ne-150-vjetorin-e-veprimtares-sevasti-qiriazi |access-date=19 March 2023 |archive-date=2023-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319153449/http://akad.gov.al/ash/746-akademia-e-shkencave-e-shqiperise-organizoi-veprimtarine-jubilare-ne-150-vjetorin-e-veprimtares-sevasti-qiriazi |url-status=dead }}</ref> *25. novembra 2022 je Visoka šola Qiriazi (Kolegji Universitar Qiriazi) gostila zgodovinski simpozij ob 100. obletnici ustanovitve inštituta Kyrias v Kamëzu.<ref>{{navedi splet |title=Kolegji Universitar "Qiriazi" festoi përvjetorin e Tij të artë, duke glorifikuar vazhdimësinë 100 vjeçare |url=https://kohajone.com/kolegji-universitar-qiriazi-festoi-pervjetorin-e-tij-te-arte-duke-glorifikuar-vazhdimesine-100-vjecare-foto/ |website=Koha jonë |date=26 November 2022 |access-date=19 March 2023}}</ref> === V evangeličanski protestantski skupnosti === Za njeno vlogo krščanske misijonarske delavke in "biblijske žene" v Korči albanska protestantska skupnost časti Sevasti Qiriazi kot eno prvih članic albanske evangeličanske skupnosti, ki jo je ustanovil njen brat Gjerasim Qiriazi.<ref>{{navedi splet |title=Albanians celebrate 125th anniversary of the first girls' school, started by evangelicals |url=https://evangelicalfocus.com/culture/2031/albanians-celebrate-125th-anniversary-of-the-first-school-for-girls-started-by-evangelicals |access-date=2024-01-11 |website=Evangelical Focus |language=en}}</ref> === Soimenske šole, ustanove itd. === *Shkolla 9-vjeçare "Sevasti Qiriazi" v Korçi. *Shkolla Fillore e Mesme e Ulët "Motrat Qiriazi" v Klini. *Srednja šola "Sevasti Qiriazi" v Tirani. *Kolegji Universitar Qiriazi se je začel leta 2016 na posestvu prvotnega inštituta Kyrias (1922–1933) v Kamëzu v Albaniji. *Albansko-ameriška ženska organizacija (AAWO–Motrat Qiriazi) v New Yorku. *Leta 1990 je bilo v Prištini ustanovljeno združenje “Motrat Qiriazi”. *V Tirani je majhna cesta z imenom "Rr. Sevasti Qirjazi" [sic]. *Leta 2023 je vlada Severne Makedonije odobrila ustanovitev regionalnega oddelka Inštituta za duhovno in kulturno dediščino Albancev v Monastiru, ki se bo imenoval po družini Qiriazi. == Razno == Sevasti Qiriazi in njena sestra Parashqevi Qiriazi sta v Albaniji pogovorno znani kot ''sestri Qiriazi'' (albansko ''Motrat Qiriazi''). Veljata za »materi albanskega šolstva«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.botasot.info/speciale/161342/p6KXlqv/|publisher ="Bota Sot" Online|title=Nënat e kombit, historia e motrave Sevasti dhe Parashqevi Qiriazi|language=sq|trans-title=Mothers of the nation: History of sisters Parashqevi and Sevasti Qiriazi|date= 2012-03-30}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1871]] [[Kategorija:Umrli leta 1949]] [[Kategorija:Ženske v Albaniji]] [[Kategorija:Albanski učitelji]] [[Kategorija:Protestanti]] sf772v5wc8bc90f0zrbwo6ug5cv2cnu 0 560414 6676056 6506432 2026-05-15T12:11:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Playa Blanca | native_name = | native_name_lang = | settlement_type = Mesto | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = | flag_alt = | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | etymology = | nickname = | motto = | image_map = File:Lanzarote (Canary Islands) - OSM Mapnik.svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Kanarski otoki | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|28|51|54|N|13|49|50|W|type:city|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = {{flag|Kanarski otoki}} | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Las Palmas | subdivision_type3 = Otok | subdivision_name3 = [[Lanzarote]] | subdivision_type4 = Občina | subdivision_name4 = Yaiza | established_title = | established_date = | founder = | seat_type = | seat = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | unit_pref = Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags --> | area_footnotes = | area_urban_footnotes = <!-- <ref> </ref> --> | area_rural_footnotes = <!-- <ref> </ref> --> | area_metro_footnotes = <!-- <ref> </ref> --> | area_magnitude = <!-- <ref> </ref> --> | area_note = | area_water_percent = | area_rank = | area_blank1_title = | area_blank2_title = <!-- square kilometers --> | area_total_km2 = | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_rural_km2 = | area_metro_km2 = | area_blank1_km2 = | area_blank2_km2 = | length_km = | width_km = | dimensions_footnotes = | elevation_footnotes = | elevation_m = | population_as_of = | population_footnotes = | population_total = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone1 = [[Western European Time|WET]] | utc_offset1 = +00:00 | timezone1_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] | utc_offset1_DST = +01:00 | postal_code_type = [[List of postal codes in Spain|Postcode]] | postal_code = 35580 | area_code_type = | area_code = | iso_code = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | footnotes = }} [[File:Playa Blanca Town Promenade and Beach 01.JPG|thumb|300px|Playa Blanca]] [[File:Playa Blanca Nuestra Senora del Carmen 01.JPG|thumb|300px|Nuestra Señora del Carmen]] '''Playa Blanca''' ('bela plaža') je najjužnejše mesto španskega otoka [[Lanzarote]]. Je najnovejše letovišče na otoku in je del občine Yaiza. Približno 40 minut vožnje (45 km) od letališča ima državno šolo, zasebno šolo (ki poučuje angleški učni načrt),<ref>{{navedi splet|url=http://www.queensschool.es/en/|title=Queens School » en breve}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.eteachblog.com/a-job-in-the-sun-%E2%80%93-on-the-island-of-lanzarote/|title=南方双彩官网_手机版|accessdate=2024-05-04|archive-date=2017-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703201710/http://www.eteachblog.com/a-job-in-the-sun-%e2%80%93-on-the-island-of-lanzarote/|url-status=dead}}</ref> notarja, živahno marino Rubicon, cerkev, pristanišče s trajekti do Corraleja na severnem koncu [[Fuerteventura|Fuerteventure]] in industrijskega območja na vhodu v mesto. Aprila 2012 je bila odprta javna knjižnica. Avtobusna postaja ("Estacion de Guaguas") je severni rob trgovskega območja mesta, na vogalu Av. de las Canarias in Calle los Calamares. Od tu so na voljo neposredne ali povezovalne storitve do vseh delov otoka. Stavba je tudi lokacija lokalne policijske postaje in lokalne uprave (''Ayuntamiento''). V začetku oktobra 2008 je Playa Blanca postala prvo mesto na otoku, ki je imelo poseben lokalni avtobusni prevoz<ref>{{navedi splet|url=https://optimavillaslanzarote.com/lanzarote-guide/playa-blanca-bus-services|title=Lanzarote Travel Guide: Playa Blanca Bus Services {{!}} Optima Villas Lanzarote|website=optimavillaslanzarote.com|access-date=2018-06-20}}</ref> in ne samo z avtobusi. Obala okoli Playa Blance je v bistvu en velik 9 kilometrov širok zaliv, ki je nato razdeljen na tri manjše, a še vedno velike zalive. Od vzhoda proti zahodu so to Playa Dorada, Playa Blanca in Playa Flamingo. Ta osnovna geografija pomeni, da so plaže v Playi Blanci in njeni okolici zaščitene in idealne za kopanje in sončenje. [[Atlantski ocean]] je na vzhodu, zahodu in jugu. Od notranjega roba mesta do notranjosti je pokrajina ravna in vulkanska. Glavna cestna pot do Playe Blance je LZ2, ki vodi severno od mesta in nato proti vzhodu do glavnega mesta [[Arrecife]]. Druga pomembna cestna pot je gorska cesta LZ 702, ki vodi proti severovzhodu od Playa Blance preko Maciota in Femésa ter se na križišču blizu Uge poveže z LZ72. Prebivalci so eklektična mešanica Američanov, Britancev, Kanadčanov, Kanarcev, Nemcev, Ircev in Špancev. == Marina Rubikon == [[File:Playa Blanca Marina Rubicon 01.JPG|thumb|300px|Marina Rubicon]] [[File:Castillo de las Coloradas.jpg|thumb|300px|Castillo de las Coloradas]] Marina Rubicon, eno največjih pristanišč na Kanarskih otokih, je približno 15 minut sprehajalne poti od samega mesta. Ima 550 privezov s sistemom prstov za enotrupne in večtrupne čolne do 50 metrov, poleg prostora za velike dolžine na pristanišču (do 90 m) in pomožnega pristanišča za gumenjake, ki je v predportu. Vsi privezi imajo stolpiče z vodo in elektriko. Plavajoči pontoni za vkrcanje imajo aluminijasto strukturo, prekriti s tropskim lesom in zasidrani z delfini za privez. Tržnice ima dvakrat na teden, ob sredah in sobotah (oboje zjutraj). Prodano blago sega od ročno izdelanih daril do lokalnih vin.<ref>{{navedi splet|title=Marina Rubicón in Lanzarote, Canary Island in Spain|url=http://www.marinarubicon.com/en/home/|last=marinarubicon|website=Marina Rubicón Lanzarote|language=en-GB|access-date=2020-05-11}}</ref> Dvesto metrov vzhodno od Marine Rubicon, na rtu Punta del Aquila, stoji Castillo de las Coloradas. Ta stražni stolp je bil zgrajen med letoma 1741 in 1744. S svojo robustno okroglo konstrukcijo in dvižnim mostom je nudil dobro zaščito. Njegov zvon je opozoril, da se pirati približujejo obali. == Podvodni muzej == Atlantski muzej je podvodni muzej ob obali Playa Blanca. Muzej je zasnoval britanski umetnik Jason deCaires Taylor in je bil odprt leta 2016. Muzej sestavlja zbirka več kot 300 skulptur v naravni velikosti, od katerih je večina na globinah od 12 do 15 metrov pod vodo. Skulpture so izdelane iz pH-nevtralnih materialov, ki so okolju prijazni in zasnovani tako, da spodbujajo rast morskega življenja. Skulpture se razprostirajo na površini 2500 kvadratnih metrov in so postavljene v različnih položajih in pozah ter predstavljajo prizore iz vsakdanjega življenja ter družbene in politične teme. Nekatere skulpture vključujejo žensko, ki posname selfi, skupino ljudi, ki fotografirajo skupino, moškega v obleki, ki sedi za mizo z glavo zakopano v pesek, in skupino otrok, ki se držijo za roke v krogu. Cilj muzeja je ustvariti edinstven in trajnosten način vključevanja turistov in domačinov v podvodno okolje ter zagotoviti nov habitat za morsko življenje. Z ustvarjanjem podvodne galerije muzej z oceansko umetnostjo prispeva k zaščiti in ohranjanju morskega ekosistema. Za dostop do muzeja se lahko obiskovalci odpravijo na vodeno potapljanje ali potapljanje z masko, ki jo vodijo izkušeni inštruktorji, kar jim omogoča, da iz prve roke raziščejo zbirko skulptur. Podvodni muzej je viden tudi iz čolna s steklenim dnom, ki ponuja edinstveno perspektivo za tiste, ki se ne želijo potapljati. Atlantski muzej je prejel mednarodno priznanje za svoj edinstven koncept in inovativen pristop k ohranjanju morja. Predstavljen je bil v številnih publikacijah in velja za eno glavnih znamenitosti na Lanzaroteju. == Plaže == V središču mesta je majhna plaža, imenovana ''Playa Blanca'' (Bela plaža). Je mešanica peska in kamenja in je najtišja od treh glavnih plaž letovišča. Tukaj so reševalci. Zvečer so skupine za vadbo kanarske rokoborbe (otroci). Pol ure hoje zahodno od mesta po sprehajalni poti ob morju je plaža ''Playa Flamingo''. Čeprav je izven mestnega središča, ima še vedno veliko trgovin in restavracij. To je najbližja peščena plaža novejšemu razvoju okoli Montaña Roja in svetilnika v Pechigueri, kot so park Faro, park Carlos in park Shangrila. Playa Flamingo je bila novembra 2005 med orkanom Delta praktično uničena. Morski zid je bil nazadnje obnovljen v začetku leta 2011. Na tej plaži ni reševalcev. ''Playa Dorada'' je dobesedno prevedena kot 'zlata plaža' in je vzhodno od središča mesta. Morje okoli Playa Dorada je na splošno zelo mirno, ker je obdano z umetnim zalivom. Je 10 minut hoje od središča mesta Playa Blanca in je dobro dostopna s trgovinami in kavarnami v Centro Comercial Papagayo za njo. To je najbolj priljubljena plaža v Playi Blanci za uživanje v vodnih aktivnostih. Na tej plaži so reševalci. Morda najbolj znana od vseh plaž v okolici Playe Blance so zalivi Papagayo. V resnici je to skupek manjših plaž, ki so ločene z visokimi pečinami in tvorijo številne zaščitene zalive. To območje je bilo zaščiteno in je zdaj narodni park, do katerega se lahko pride po precej razgibani makadamski cesti. Za vstop vseh avtomobilov je majhna pristojbina v višini 3 € (cena pravilna za leto 2023). Do zalivov se lahko pride tudi peš, preko Los Coloradas. Znaki kažejo od hotela Papagayo Arena in se po peščeni poti spustijo do prvega od zalivov. == Trajekti za Fuerteventuro == Izbira se lahko med tremi trajektnimi linijami. Najprej je tu Fred. Trajekt Olsen Express, imenovan ''Bocayna Express'', ki opravi potovanje v 20 minutah. Drugi trajekt je Naviera Armas, imenovan ''Volcan de Tindaya'', ki opravi 7 letov dnevno v vsako smer, vsak pa traja 35 minut. Tretji je čoln ''Princesa Ico Glass Bottomed Boat''. Že nekaj časa potekajo čustvene lokalne razprave o povečanju pristanišča, da bi lahko sprejelo večje potniške ladje, kot je ''Queen Elizabeth 2'', ki je obiskala pristanišče, vendar se je morala privezati tik ob obali. == Okolica == [[File:Playa Blanca Ajache Grande 01.JPG|thumb|300px|alt=Ajache Grande|Ajache Grande]] Playa Blanca je nad spečim [[vulkan]]om Montana Roja. Hoja do in okoli roba gore ni pretežka in ponuja razgled na Playa Blanco, severno od otoka in čez Fuerteventuro. Znotraj samega [[krater]]ja je veliko ljudi kamenje razporedilo v imena in sporočila. Severno in vzhodno od Playe Blance je zavarovano območje Los Ajaches. To je trikotno območje s približno 3000 hektarji, ki ga omejujejo: gorska vasica Femés, majhna obalna ribiška vasica Playa Quemada in plaže Papagayo. Najvišja točka je Ajache Grande (''aka Hacha Grande'') na 562 metrih, ki ponuja pogled na celoten otok in tudi Fuerteventuro. Ob vstopu na območje iz Femésa so določene poti. Hoja na greben se začne s steze jugovzhodno od Femésa. Los Ajaches je bil 19. junija 1987 razglašen za 'naravni prostor' Kanarskih otokov. Vulkanska pokrajina Los Ajaches ima impresivno lepoto. Vključuje področja znanstvenega interesa s prisotnostjo [[fosil]]ov iz [[pliocen]]skega obdobja. Samo 20 minut vožnje severno od Playa Blanca je El Golfo. Plaža El Golfo je znotraj napol potopljenega stožca vulkana, ki ga je sčasoma erodiralo morje in za seboj pustilo le progasto steno kraterja. Ob vznožju stene kraterja je Lago Verde, [[laguna]] v obliki polmeseca osupljive zelene barve, ki naj bi nastala zaradi vulkanskih mineralov in mikroorganizmov, ki naj bi bili edinstveni v tem jezeru. Sama plaža je sestavljena iz črnih vulkanskih kamenčkov, posutih z drobci poldragega [[olivin]]a. Pokrajino dodatno popestri velik prst skale, ki leži tik ob plaži in povzroča, da se morje razbija okoli nje. To je bilo uporabljeno kot snemalna lokacija za pustolovski film iz leta 1966 ''One Million Years B.C.'' Laguna meji na vas El Golfo, ločena le s strmo pečino z rahlim meliščem. Ribje restavracije El Golfo so številne in strežejo izbor svežih ribjih in mesnih jedi. Približno 8 km severno od Playa Blance je Laguna de Janubio, velika laguna s slano vodo, lokacija [[Salinas de Janubio]], komercialne soline, ki še vedno deluje na otoku. Na vrhuncu so Salinas proizvedli približno 10.000 ton morske soli na leto, pri čemer je vodo prvotno v laguno črpala energija vetra, ki so jo nadomestile električne črpalke. Glavnina pridelave soli je bila uporabljena v ribji industriji za konzerviranje in predelavo, z izumom hladilnika pa se je proizvodnja močno zmanjšala in danes dosega okoli 2000 ton na leto. Manjši del proizvodnje še vedno prodajo kot visokokakovostno kuhinjsko sol. Vsako leto med festivalom ''Corpus Christi'' v juniju se na tone barvane soli tradicionalno uporabi za veličastne dekoracije na ulicah in trgih glavnega mesta Arrecife. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Playa Blanca}} *{{Wikivoyage-inline}} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Lanzarote]] f1d84g7us3tjdjv14p18b82xwpsq92o 0 565762 6676100 6368701 2026-05-15T13:55:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676100 wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione | name = Porto Cervo | image_skyline = Porto Cervo1.jpg | image_caption = Pogled na Porto Cervo | region = [[Sardinija(dežel)|Sardinija]] | province = [[pokrajina Sassari|Sassari]] | comune = [[Arzachena]] | coordinates = {{coord|41|08|N|9|32|E|type:city|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 5 | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = | population_total = 421 | population_as_of = | pop_density_footnotes = | gentilic = | saint = | day = | postal_code = 07021 | area_code = 0789 | website = | footnotes = }} '''Porto Cervo''' (ˈpɔrto ˈtʃɛrvo]; [[Italijanščina|it.]] 'Jelenovo pristanišče') je italijansko obmorsko letovišče na severu [[Sardinija|Sardinije]]. Je ''frazione'' občine [[Arzachena]], v [[pokrajina Sassari|pokrajini Sassari]]. Porto Cervo, ki ga je okoli zgodnjih 1960-ih ustanovila skupina tujih investitorjev, je glavno središče [[Costa Smeralda|Coste Smeralde]].<ref>{{Cite web |last=Riccardolore |date=2023-06-22 |title=Marina di Porto Cervo, la storia di uno degli attracchi più belli del Mediterraneo |url=https://www.consorziocostasmeralda.com/marina-di-porto-cervo-la-storia-di-uno-degli-attracchi-piu-belli-del-mediterraneo/ |access-date=2024-04-17 |website=Consorzio Costa Smeralda |language=it-IT |archive-date=2024-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240417041929/https://www.consorziocostasmeralda.com/marina-di-porto-cervo-la-storia-di-uno-degli-attracchi-piu-belli-del-mediterraneo/ |url-status=dead }}</ref> Ima 421 prebivalcev. Porto Cervo je bil imenovan za eno najdražjih letovišč na svetu, poleg tega pa je tudi magnet za luksuzne jahte in igrišče za milijarderje. == Zgodovina == Arhitekturni slog kraja združuje stare sardinske tradicije z modernimi elementi. Porto Cervo je postal priljubljena počitniška destinacija za mednarodni jet set, saj so na voljo številni hoteli s 4 in 5 zvezdicami. Karim Aga Khan IV. je mesto ustanovil sredi 1960-ih kot počitniško destinacijo za ekskluzivne počitniške goste. Tam je bil sprva pašnik, ki ga je leta 1963 poceni kupil. Naročeni arhitekt je bil Enzo Satta, sodelovali pa so tudi Jacques Couelle, Luigi Vietti in Michele Busiri Vici. Jugovzhodni del mesta (Porto Vecchio) je iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mestece je bilo zgrajeno okoli značilne piazzette z največjo arhitekturno in krajinsko načrtovalsko skrbjo. Zanj so značilne ekskluzivne restavracije in večerni bari. Kot je bilo načrtovano, je Porto Cervo hitro postal priljubljen med premožnimi popotniki. V delu marine, ki so jo v zadnjih letih razširili, sta bila ustanovljena jadralni klub in jahtni klub. == Geografija == Porto Cervo leži v severovzhodnem delu Sardinije, ob obali [[Tirensko morje|Tirenskega morja]], nekaj kilometrov južno od otoka La Maddalena. Od [[Arzachena|Arzachene]] je oddaljen 17 km, od Olbie 28 km in od Palaua 32 km. == Pristanišče == Porto Cervo ima dobro opremljeno marino, sestavljeno iz dveh pristanišč: Starega pristanišča (Porto Vecchio) in Moderne marine. Porto Vecchio (staro pristanišče) v vasi Porto Cervo je bilo zgrajeno v 1960-ih kot ribiško pristanišče. Sodobna marina leži na zahodu, obkrožena z objekti vasi marina. Marina Porto Cervo ima 700 privezov, 100 slipov je rezerviranih za megajahte in sprejema rezervacije. == Turizem == [[File:Harrods Porto Cervo.JPG|thumbnail|left|Stojnica Bugatti v Harrods Porto Cervo]] [[File:Three luxury yachts - Lady Anne, Lady Moura and Pelorus.jpg|thumb|250px|Tri luksuzne jahte - Lady Anne, Lady Moura in Pelorus v pristanišču Porto Cervo]] Vas je na južni in vzhodni obali naravnega pristanišča, kjer so trgovine, trafika, bari, restavracije in supermarketi. Ostale obale zaliva se ponašajo s staro in novo marino. Na zadnji je klubska hiša ekskluzivnega Yacht Cluba Costa Smeralda. Na koncu nove marine je ladjedelnica, ki je sposobna popravljati velike luksuzne jahte. V študiji, ki jo je objavilo evropsko posredništvo luksuznih nepremičnin, je zaliv Romazzino v Porto Cervu najdražja lokacija v Evropi. Cene hiš segajo tudi do 300.000 evrov za kvadratni meter.<ref>[https://engelvoelkers.wordpress.com/2013/04/29/europes-most-expensive-addresses-romazzino-bay-on-sardinia-leads-current-ranking/ Europe's most expensive addresses: Romazzino Bay on Sardinia leads current ranking]</ref> Leta 2011 je imela Costa Smeralda drugi, četrti in šesti najdražji hotel na svetu, Pitrizza, Romazzino in Cala di Volpe Hotel.<ref>{{cite web |title=The New Most Expensive Hotels In The World |website=Business Insider |archive-url=https://web.archive.org/web/20220925204303/https://www.businessinsider.com/most-expensive-hotels-2011-9?op=1 |archive-date=2022-09-25 |url-status=live |url=http://www.businessinsider.com/most-expensive-hotels-2011-9?op=1}}</ref> Leta 2012 je hotel Cala di Volpe, ki je predstavljen v filmu o Jamesu Bondu iz leta 1977 ''Vohun, ki me je ljubil'', uvrščen na 7. mesto na seznamu 15 najdražjih hotelskih apartmajev na svetu, ki ga je leta 2012 sestavil CNN Go. Predsedniški apartma hotela je bil zaračunan v ZDA. 32.736 $ na noč. {{wide image|Porto Cervo - The Port.jpg|800px|Pristanišče jahtnega kluba v Porto Cervu}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Porto Cervo}} * [http://www.consorziocostasmeralda.com/ Spletna stran Consorzio Costa Smeralda] * [http://www.marinadiportocervo.com/ Spletna stran Marina di Porto Cervo] * [http://travel.nytimes.com/2008/08/17/travel/17Next.html?scp=1&sq=porto%20cervo&st=cse New York Times article about Costa Smeralda and Porto Cervo] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Sardiniji]] [[kategorija:Ustanovitve leta 1962]] 6uwctp49cvaeoj5zxdpwbycnemcvlz3 0 574815 6676239 6394088 2026-05-15T21:09:44Z ~2026-29396-89 259966 Datum rojstva, datum smrti in število bratov in sester. Vir: sem hčerka. 6676239 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Ivan Černic''', slovenski zamejski [[profesor]], [[ravnatelj]] in [[kulturni delavec]], * [[20. maj]] [[1938]], [[Vrh svetega Mihaela]], † [[30. september]] [[2024]], [[Doberdob]]. == Življenje in delo == '''Ivan Černic''' se je rodil na [[Vrh svetega Mihaela|Vrhu]] (zdaj je pokrajini [[Gorica|Gorica v Italiji]], takrat je bil v občini [[Opatje selo]]), oče je bil Jožef, mati Amalija (rojena Cotič). Družinsko ime na vasi je bilo ''Mrkotinovi'', družina je bila številna, saj sta starša vzgojila sedem otrok (5 fantov in 2 hčerki). Po obveznem šolanju je bil v [[Gorica|Gorici]] v [[Alojzijevišče|Alojzijevišču]] in je obiskoval [[Klasični licej (Italija)|klasični licej]] Primoža Trubarja v Gorici. Po maturi se je vpisal na [[Univerza v Trstu|univerzo v Trstu]], kjer je zaključil študij na Fakulteti za matematiko. Nato je nekaj let poučeval na zavodu ITI in slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju v Gorici]], redno pa se je zaposlil na tržaškem klasičnem liceju Franceta Prešerna, kjer je poučeval matematiko in fiziko. Leta 1984 je postal ravnatelj slovenskega Državnega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu, ki ga je vodil vse do upokojitve leta 1996.<ref>{{Navedi splet|title=Za vedno se je poslovil Ivan Černic|url=https://www.primorski.eu/goriska/za-vedno-se-je-poslovil-ivan-cernic-FB1704986?_gl=1*12n1d9n*_up*MQ..*_ga*OTUzNDgwMjU3LjE3Mzg0MjEwMzk.*_ga_J74T3CCWXJ*MTczODQyMTAzOS4xLjAuMTczODQyMTAzOS4wLjAuNTg0Njk4NTAw|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-01|language=sl}}</ref> Ivan Černic je bil zelo aktiven na družbenem, kulturnem in političnem področju med Slovenci v Italiji. Kot predsednik goriškega [[Športno združenje Olympia|Športnega združenja Olympia]] je bil leta 1970 med ustanovitelji [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja Slovenskih Športnih Društev]] (ZSŠDI) v Italiji. Kasneje je bil med odborniki Športnega združenja Soča v [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjah]] ob Soči.<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Ivan Černic|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2024/10/umrl-je-ivan-cernic-67f1d106-31f4-4185-8cd4-b5aa3f6960d2.html#dmid=69481555-a74e-4832-acc7-47453351a60e|website=RaiNews|date=2024-10-01|accessdate=2025-02-01|language=sl|last=Ur}}</ref> Leta 1975 je bil med ustanovitelji stranke [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]] (SSk) na Goriškem in njen pokrajinski predsednik, še prej je bil na drugih deželnih volitvah v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]] leta 1969 med kandidati SSk za deželni svet. Za SSk, edino samostojno slovensko stranko v Italiji, je kandidiral tudi za pokrajinski svet v [[Gorica|Gorici]] in kot županski kandidat na lokalnih volitvah v [[Doberdob|Doberdobu]] leta 2004.<ref>{{Navedi splet|title=Ob slovesu mentorja in prijatelja |url=https://www.noviglas.eu/ob-slovesu-mentorja-prijatelja/|website=Noviglas|date=2024-10-09|accessdate=2025-02-01|language=sl-SI}}</ref> V Doberdobu je bil več let tudi v občinskem svetu.<ref>{{Citat|title=Poklon šolniku in javnemu delavcu|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/poklon-solniku-in-javnemu-delavcu-b74530e1-5cfa-4476-bf2a-344b2a2cec5c.html|date=2024-10-12|accessdate=2025-02-01|language=sl|first=Marko|last=Tavčar}}</ref> Leta 2015 mu je vodstvo stranke podelilo plaketo, na kateri je vgravirano: ''Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnim pravicam Slovencev v Italiji.''<ref>{{Navedi splet|title=“Pomembno je, da ne prenehamo sanjati!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomembno-je-da-ne-prenehamo-sanjati/|website=Noviglas|date=2015-11-18|accessdate=2025-02-24|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V osebnem življenju mu usoda ni prizanašala. Po prerani smrti prve žene Bože Pirc se je poročil s [[Franka Černic|Franko Ferletič]], s katero sta si dom uredila v [[Doberdob|Doberdobu]] in imela tri otroke, Andreja, [[Mateja Černic|Matejo]] in Ivano. Za družino je Ivan Černic ljubeče skrbel tudi po tragični izgubi druge žene, proti koncu 90-ih let prejšnjega stoletja se je poročil z Melito Valič, ki mu je bila ob strani do smrti.<ref>{{Navedi splet|title=Svetloba v oktobru, spomin na kolego Ninka Černica |url=https://www.noviglas.eu/svetloba-v-oktobru-spomin-na-kolego-ninka-cernica/|website=Noviglas|date=2024-11-03|accessdate=2025-02-01|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] obltt1mgalrh3rcsf9g1p5qstj5byag 0 576464 6676059 6398489 2026-05-15T12:19:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676059 wikitext text/x-wiki [[slika:Zürich Hauptbahnhof (Ank Kumar Infy) 20.jpg|thumb|Informacije na dveh tipih ploskih zaslonov na glavni železniški postaji v [[Zürich]]u: prikazovalnik iz oranžnih [[svetleča dioda|svetlečih diod]] (LED) zgoraj desno in [[Zaslon LCD|zaslon iz tekočih kristalov]] (LCD) spodaj]] '''Ploski zaslon''' (iz angleškega izraza ''Flat-panel display'', ''FPD'') je tip [[elektronika|elektronskega]] [[prikazovalnik]]a, ki ima vse elektronske elemente za prikazovanje grafičnih [[informacija|informacij]], kot so besedilo in slike, vgrajene na tanki ploskvi. Izraz se uporablja za razločevanje od starejše tehnologije [[Katodna cev|katodnih cevi]] (CRT), pri kateri so prikazovalniki zaradi načina delovanja zgrajeni iz bolj ali manj ploskega [[zaslon]]a, za katerim je v globino odmaknjen element, ki proizvaja [[elektronski snop]], da pada pravokotno na zaslon. Starejša in preprostejša katodna tehnika je dolgo prevladovala v industriji elektronskih prikazovalnikov, kot so [[televizija|televizorji]] in računalniški [[monitor]]ji, po izumu in razvoju različnih elektronskih svetilnih elementov, ki so z miniaturizacijo izenačili [[barvni obseg]] in [[Ločljivost zaslona|ločljivost]] katodnih cevi, pa so ploski zasloni po začetku 21. stoletja skoraj povsem izrinili katodne. Ključna prednost je predvsem kompaktnost, zaradi katere so lahko prikazovalniki zelo tanki in lahki, sodobni ploski zasloni pa imajo tudi nižjo porabo energije, boljši barvni obseg in višjo ločljivost.<ref name="pecenko">{{navedi revijo |url=https://www.monitor.si/clanek/ploski-zasloni-pod-drobnogledom/122206/?xURL=301 |title=Ploski zasloni pod drobnogledom |date=2006-04-25 |first=Nikolaj |last=Pečenko |journal=[[Monitor (revija)|Monitor]] |issue=april 2006}}</ref> Debelina ploskve, okvirno do nekaj centimetrov, za razliko od prikazovalnikov s katodnimi cevmi ni odvisna od velikosti zaslona.{{sfn|Lee|Cheng|Hua|Wu|2020|p=1}} == Tehnologija == [[slika:Home cinema 01.jpg|thumb|LCD-televizor]] Sodobni ploski zasloni temeljijo na različnih tehnologijah elementov, ki tvorijo posamezne [[piksel|piksle]] prikazane slike. V grobem jih delimo na emisijske in neemisijske: emisijski elementi sami proizvajajo [[svetloba|svetlobo]], neemisijski pa jo le prepuščajo ali odbijajo.{{sfn|Lee|Cheng|Hua|Wu|2020|p=5}} Osnovne tehnologije sodobnih ploskih zaslonov so:<ref name="pecenko"/>{{sfn|Lee|Cheng|Hua|Wu|2020|p=10–11}} * [[Zaslon LCD|zasloni s tekočimi kristali]] (LCD): v osnovi neemisijski, kot so vgrajeni v [[kalkulator]]jih, danes pa so zaradi razvitosti izvedenk z aktivno matrico, ki prepušča svetlobo svetilne plasti za elementi LCD, splošno razširjeni v vseh vrstah prikazovalnikov vključno s televizorji in monitorji. Obstajajo različne izvedenke, glede na tehnologijo osvetlitvene plasti (WLED, CCFL, RGB-LED, QLED idr.). * zasloni s [[Svetleča dioda|svetlečimi diodami]] (LED): zgrajeni iz barvnih svetlečih diod. Posamezna dioda ima več milimetrov premera, zato se uporabljajo predvsem v velikih zunanjih panojih. * zasloni z [[organska svetleča dioda|organskimi svetlečimi diodami]] (OLED): podobni kot zasloni LED, le da svetleče diode vsebujejo tanko, amorfno plast [[Elektroluminiscenca|elektroluminiscenčne]] [[organska snov|organske snovi]]. Diode so dovolj majhne, da so uporabne tudi v prikazovalnikih za osebno rabo (televizorji, [[pametni telefon]]i), hkrati je možno z njimi izdelovati upogljive zaslone. * različne tehnologije odbojnih zaslonov: na trgu v glavnem različne izvedenke »[[elektronski papir|elektronskega papirja]]«, kot so elektroforetični in holesterični tekočekristalni prikazovalniki. Vsebujejo bistabilno raztopino materiala, ki spremeni stanje med prosojnim in neprosojnim, ko dovedemo [[električni tok|tok]]. Električna energija je potrebna samo za spremembo stanja. Nekatere druge tipe odbojnih zaslonov je treba stalno osveževati tako kot LCD.{{sfn|Lee|Cheng|Hua|Wu|2020|p=245}} Tehnologija [[zasloni na poljsko emisijo|zaslonov na poljsko emisijo]], ki jo je razvijala predvsem korporacija [[Sony]], se ni uveljavila.<ref>{{navedi novice |last=Serkan |first=Toto |url=http://www.crunchgear.com/2009/03/31/fed-sony-calls-it-quits-basically-burying-the-technology-as-a-whole/ |title=FED: Sony calls it quits, basically burying the technology as a whole |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090619135913/http://www.crunchgear.com/2009/03/31/fed-sony-calls-it-quits-basically-burying-the-technology-as-a-whole/ |archivedate=2009-06-19 |work=CrunchGear |date=2009-03-31}}</ref> Še eno alternativo, [[plazemski zaslon|plazemske zaslone]], nekaj časa močneje prisotno tudi na trgu televizorjev, je sredi 2010. let izrinila tehnologija OLED.<ref>{{cite web | last=Goldman | first=David | last2=O'Toole | first2=James | title=The world is running out of plasma TVs | website=CNNMoney | date=2014-10-30 | url=https://money.cnn.com/2014/10/30/technology/plasma-tv/index.html | access-date=2025-03-06 | archive-date=2020-08-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200812134201/https://money.cnn.com/2014/10/30/technology/plasma-tv/index.html | url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo | last=Lee | first=Jiun-Haw | last2=Cheng | first2=I-Chun | last3=Hua | first3=Hong | last4=Wu | first4=Shin-Tson |year=2020 | title=Introduction to Flat Panel Displays |edition=2. | publisher=[[Wiley (založba)|John Wiley & Sons]] | publication-place=Hoboken, NJ | date=2020-09-08 | isbn=978-1-119-28227-3}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prikazovalna tehnika]] oybd57j9q78rxbb78xp1lvwgmq0wnoa 0 580875 6676121 6409855 2026-05-15T15:19:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676121 wikitext text/x-wiki '''Predor na Jadran''' (uradno '''Tunel ČSSR – Jadran''') je bil po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] načrtovani gradbeni megaprojekt, ki bi s [[predor]]om po najkrajši možni črti povezal [[Češka|Češko]] (takrat del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]) z obalo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. 410 km dolga povezava, od katere bi 350 km potekalo pod zemljo, bi od mesta [[Češke Budejovice]] prečkala ozemlje današnje [[Avstrija|Avstrije]] in [[Slovenija|Slovenije]], z izhodom med [[Trst]]om in [[Koper|Koprom]]. Po načrtu bi z izkopanim materialom graditelji nasuli [[umeten otok]] pred obalo Jadranskega morja, na delu morja, ki bi ga odkupili od takratne [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. Na otoku, imenovanem '''Adriaport''', bi stalo prvo češko pristanišče.<ref name="idnes">{{cite web | last=Kerles | first=Marek | last2=Šenkýř | first2=Miloš | title=Československo plánovalo tunel na Jadran | work= | date=2009-05-12 | url=https://www.lidovky.cz/nastaveni-souhlasu?url=https%3a%2f%2fwww.lidovky.cz%2fdomov%2fceskoslovensko-planovalo-tunel-na-jadran.A090512_080306_ln_domov_mtr | language=cs | access-date=2025-03-21}}</ref> Po predoru bi vozili hitri vlaki, ki bi razdaljo premagali v dveh urah.<ref>{{cite web | title=Czechs planned 'Adriatic tunnel' | website=BBC News | date=2009-05-13 | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/8047128.stm | access-date=2025-03-21}}</ref> Zamisel za tovrsten projekt je vzniknila že kmalu po vojni, kot način, da bi Češkoslovaška pridobila neposreden dostop do morja. Sredi 1970. letih jo je obudil praški profesor ekonomije in vizionar [[Karel Žlábek]]. V navezi z birojem Pragoprojekt je izračunal, da bi gradnja stala tri milijarde [[Češkoslovaška krona|kron]], gradnja bi se lahko začela v zgodnjih devetdesetih in trajala tri desetletja. Kljub priljubljenosti Jadrana kot turistične destinacije za Čehe in Slovake pa so finančne ter logistične ovire predstavljale nepremostljivo prepreko, zato načrt ni bil deležen večje pozornosti.<ref name="idnes"/> Žlábek tudi ni predlagal rešitve, kako bi izvedli vrtanje predora pod ozemljem Avstrije, ki je bila takrat na drugi strani [[železna zavesa|železne zavese]].<ref name="v893">{{cite web | title=1970s plan to build underground rail link to Adriatic Coast and Czechoslovak island revealed | website=Radio Prague International | date=2009-05-12 | url=https://english.radio.cz/1970s-plan-build-underground-rail-link-adriatic-coast-and-czechoslovak-island-8584827 | access-date=2025-03-21 | archive-date=2025-03-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250321131109/https://english.radio.cz/1970s-plan-build-underground-rail-link-adriatic-coast-and-czechoslovak-island-8584827 | url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.ceskatelevize.cz/porady/10209988352-zaslapane-projekty/409235100061030/ Tunel na Jadran], oddaja Češke televizije [[Kategorija:Megaprojekti]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Češkem]] acrfzn1n0p3b2tnhnhtgrwgv2m12yey 0 581868 6676423 6634516 2026-05-16T11:28:29Z ~2026-29492-81 259991 /* Diskografija */ 6676423 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Firbci | image = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]],<br>[[zabavna glasba]] | years_active = [[2021]]–danes | current_members = [[Jaka Šinkovec]]<br>[[Gašper Šinkovec]]<br>[[Gregor Janežič]]<br>[[Jakob Končina]]<br>[[Jan Gole]] <small>(nestalni)</small><br>[[Gašper Bizjak]] <small>(nestalni)</small> | past_members = | website = <!-- Wikidata --> }} '''Skupina Firbci''' so [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki deluje od leta 2021. Izvajajo narodnozabavno in [[Zabavna glasba|zabavno glasbo]] s štiriglasnim petjem. Njihova najbolj znana pesem je priredba hrvaške pesmi ''Brajde'', ki so jo kot duet s hrvaškim izvajalcem [[Lima Len|Limo Lenom]] ustvarili poleti 2024. Pesem je podrla rekord v številu ogledov na narodnozabavni sceni v 24 urah po izidu.<ref>https://veseljak.svet24.si/novice/61a5c532b38b4/novo-predstavljamo-nov-ansambel-in-njihovo-prvo-pesem</ref> == Zasedba == Ansambel sestavljajo brata vokalist Jaka Šinkovec in harmonikar Gašper Šinkovec, njun bratranec basist Gregor Janežič ter kitarist Jakob Končina, leta 2023 se jim je pridružil bobnar Jan Gole, leta 2025 pa Gašper Bizjak na baritonu. == Delovanje == Na začetku glasbene poti je bil njihov mentor Rok Švab iz narodnozabavnega [[Ansambel Modrijani|Ansambla Modrijani]], ki je tudi avtor glasbe njihovega prvenca ''A lahko?'' ter naslednjih pesmi: ''Nobena druga'', ''Ne zbudite me'', ''Ni mi žal'', ''Podnevi, ponoči'', ter avtor besedila in melodije skladb ''Ej, kozarček'' in ''Pleši''. V vlogi piscev besedil in melodij se je predstavili harmonikar Gašper Šinkovec, ki je napisal glasbo in melodijo za pesmi ''Deja vu'', ''Ideal'', ''Skupaj zaspat'' in ''Polna luna'' ter melodijo pesmi ''Mika me''. Besedilo in melodijo za pesem ''Mama Manka'' je ustvaril Jakob Končina. Pri ustvarjanju pesmi so sodelovali z veliko znanimi slovenskimi pisci besedil in glasbeniki, kot so [[Rok Lunaček]], [[Jože Umek]], [[Alen Klepčar]] in [[Rok Piletič]]. Leta 2024 so izdali prvi album z naslovom ''A lahko?'' Člani skupine na oder prinašajo obilo energije in vedno poskrbijo za novosti. Kot prvi so snemali dva videospota na enkrat iz različnih perspektiv. Sočasno so snemali zgodbi za pesmi ''Mama manka'' in ''Ona hoče'', enkrat s perspektive Mame Manke, drugič je v ospredju ljubezenska zgodba med kmečkim fantom in dekletom, ki se po diplomi vrača iz mesta. V obeh spotih se pojavljajo enaki kadri, ki se jih da opaziti ob zaporednem ogledu obeh videospotov.<ref>https://veseljak.svet24.si/novice/670a87c861727/firbci</ref> Marca 2025 so kot prvi uprizorili narodnozabavno komedijo, katere premiera je bila v Škocjanu in nosi naslov ''Komedija s Firbci''. V njej so združili narodnozabavno glasbo in zabavno zgodbo, v igranem delu, komediji, pa so kot glavni igralci nastopili [[Urška Vučak Markež]], Sašo Dobnik, ki je poznan kot komedijant Gasilec Sašo, ter Nevenka Stepan kot Zinka. To je bila prva tovrstna predstava v Sloveniji, ideja pa je nastala po tem, ko je pesem ''Brajde'' dosegla velik uspeh. Scena je postavljena pod brajdo, vsi nastopajoči igralci pa so tudi nastopajoči v videospotu za pesem ''Brajde''.<ref>https://www.vsezamojdan.si/firbci-turneja/</ref> == Sodelovanja == Firbci so posneli štiri duete, po enega s harmonikašico Tjašo Božič, hrvaškim izvajalcem Limo Lenom, [[Ansambel Nemir|Ansamblom Nemir]] ter skupino Tequila. == Uspehi == * 2023: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] - 1. nagrada občinstva, nagrada za najboljšo trio zasedbo: ''Pleši''<ref>https://veseljak.svet24.si/novice/64f9e01e86ed8/firbci-zmaga-na-festivalu-je-bila-za-nas-cisto-presenecenje</ref> * 2022: [[Festival Dolenjske Toplice|Novoletni festival narodnozabavne glasbe Dolenjske Toplice]] - nagrada za najboljšo vokalno izvedbo, plaketa Jožeta Skubica: ''Ni mi žal''<ref>https://veseljak.svet24.si/novice/63aa81883a5aa/odvil-se-je-16-festival-dolenjske-toplice</ref> == Seznam skladb == Ansambel Firbci je znan po naslednjih skladbah: * A lahko? * Ne zbudite me * Nobena druga * Ni mi žal * Deja vu * Ej kozarček * Ponoči, podnevi * Pleši * Punca * Polna luna * Mika me * Ideal * Brajde (duet z Limo Lenom) * Malo gor (duet s Tjašo Božič) * Ona hoče * Mama Manka * Skupaj zaspat * Kozolček (duet z Ansamblom Nemir) * Tinka Tonka * Frajla (duet s skupino Tequila) == Diskografija == Skupina Firbci je do sedaj izdala dva album: # ''A lahko?'' (2024) # Brjde (2024) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2021]] h2i5tukcb85qdgihm2qwyzfy7u3l8z5 0 581933 6676307 6422500 2026-05-16T06:33:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676307 wikitext text/x-wiki '''Sklad Libero in Zora Polojaz''' je nastal leta 2006 v [[Trst|Trstu]] na pobudo sorodnikov in prijateljev zakoncev Polojaz z namenom, da bi počastili spomin nanju in da bi razvijali njuna načela in nazore.<ref>{{Navedi splet|title=Fondazione Polojaz|url=https://fondazione-polojaz.org/sl/|accessdate=2025-04-09|language=sl-SI}}</ref> Zakonca Polojaz sta se rodila v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske]] v notranjosti [[Istra|Istre]], poročila sta se v [[Postojna|Postojni]], kjer sta živela več let in imela uspešno podjetje, fašistična oblast pa ju je preganjala in zaprla. Po drugi svetovni vojni sta se preselila v Trst, kjer je bil Libero Polojaz še naprej uspešen podjetnik in je z ženo Zoro (gospa Zora Polojaz je bila tudi od vsega začetka odbornica v [[Slovensko dobrodelno društvo|Slovenskem dobrodelnem društvu]] iz [[Trst|Trsta]]) vedno finančno podpiral številne dobrodelne organizacije, šolske pobude, kulturne in rekreativne dejavnosti, zlasti tiste, namenjene otrokom in slovenski narodni skupnosti. Načrti, ki sta jih podpirala, so spoštovali mešanje etničnih ter jezikovnih skupin v skladu z načelom, da je za resnično sožitje treba najprej spoznati in spoštovati drug drugega. ''Sklad Libero in Zora Polojaz'' ima med glavnimi cilji, da omogoča, podpira in razvija medsebojno spoznavanje med Italijo in slovanskimi državami, še posebno tistimi iz bližnjega balkanskega območja. Sklad med drugim podpira socialne, kulturne in znanstvene izmenjave, predvsem med Slovenijo in Hrvaško ter med različnimi jezikovnimi skupnostmi, ki so prisotne na italijanskem ozemlju.<ref>{{Navedi splet|title=Pomoč staršem otrok v slovenskih vrtcih|url=https://www.primorski.eu/trzaska/93148-pomo-starem-otrok-v-slovenskih-vrtcih-NNPR93852|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pričevanje o pomembnem delu slovenske in tržaške zgodovine|url=https://www.primorski.eu/se/254269-prievanje-o-pomembnem-delu-slovenske-in-trake-zgodovine-NHPR272906|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl}}</ref> == Delovanje Sklada == * Sklad financira kulturne, znanstvene in rekreacijske pobude ter projekte, tudi iz področja okoljevarstva.<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj 1.000 posamičnih nastopov|url=https://www.primorski.eu/sport/199580-skoraj-1-000-posaminih-nastopov-EAPR206705|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Scacchisti internazionali protagonisti dal 28 agosto nei saloni della Ginnastica|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/scacchisti-internazionali-protagonisti-dal-28-agosto-nei-saloni-della-ginnastica-j4jv8q2y|website=Il Piccolo|date=2021-08-22|accessdate=2025-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ženska toponomastika v Sloveniji|url=https://www.teaterssg.com/event/zenska-toponomastika-v-sloveniji/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-04-09}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Manjšina nima več svojega kapitala”|url=https://primorske.svet24.si/plus/na-valovih-znanja/manjsina-nima-vec-svojega-kapitala|website=Primorske Novice|accessdate=2025-04-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naši mladi odlični v Kalabriji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nasi-mladi-odlicni-v-kalabriji/|website=Noviglas|date=2016-05-25|accessdate=2025-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * Sklad razpisuje štipendije za mlade absolvente srednjih šol in univerze, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na področju izboljšanja socialnih in okoljskih razmer s prvenstvenim namenom, da bi se tako omililo kulturno in čustveno stisko ljudi, ki so doživeli vojne razmere.<ref>{{Navedi splet|title=Pensiero psicoanalistico ed esperienza di guerra|url=https://www.centrovenetodipsicoanalisi.it/pensiero-psicoanalistico-ed-esperienza-di-guerra/|website=Centro Veneto di Psicoanalisi Giorgio Sacerdoti|date=2022-07-11|accessdate=2025-04-09|language=en-US|first=Centro Veneto di|last=Psicoanalisi}}</ref> * Sklad z ustreznimi študijami in raziskavami posveča posebno pozornost čustvenim, mentalnim in socialnim posledicam mladih priseljencev, ki so se znašli v novem socialnokulturnem okolju, da bi jih na primeren način podprl. * Sklad z ustreznimi projekti pomaga pri vključevanju obveznošolskih otrok različnih narodnosti v šole s slovenskim učnim jezikom, ne da bi se morali odpovedati lastni kulturni in jezikovni identiteti.<ref>{{Navedi splet|title=Pouk slovenščine na italijanski šoli|url=https://www.primorski.eu/trzaska/264768-pouk-slovenine-na-italijanski-oli-HIPR285345#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ko je učenje slovenščine igra|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ko-je-ucenje-slovenscine-igra-FI947153#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl|first=Eva|last=Skabar {{!}}}}</ref> * Sklad spodbuja socialne, kulturne, znanstvene in rekreacijske pobude, ki povezujejo predstavnike bližnjih republik z balkanskega območja in dežele Furlanije Julijske krajine.<ref>{{Navedi splet|title=Meje mojega mesta so meje mojega duha » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/meje-mojega-mesta-so-meje-mojega-duha/|website=Noviglas|date=2013-01-30|accessdate=2025-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * Sklad podpira sodelovanje v mreži italijanskih šol, ki so posebno občutljive za multietnično okolje.<ref>{{Navedi splet|title=Trieste, lo sloveno non è più un “tabù”: boom di iscrizioni|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/trieste-lo-sloveno-non-e-piu-un-tabu-boom-di-iscrizioni-rrvu34v1|website=Il Piccolo|date=2015-05-19|accessdate=2025-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pouk slovenščine: raziskava o poučevanju slovenščine na italijanski šoli v Trstu /A scuola di sloveno: una ricerca sull’insegnamento dello sloveno in una scuola italiana di Trieste – Slori|url=https://www.slori.org/en/publications/teaching-slovene-a-research-on-slovene-language-teaching-in-an-italian-school-in-italy/|accessdate=2025-04-09|language=en-US}}</ref> Sklad Libero in Zora Polojaz podpira tudi izdajanje in tiskanje knjig ter priročnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Ura slovenščine kot ura aerobike|url=https://www.primorski.eu/trzaska/277049-ura-slovenine-kot-ura-aerobike-GJPR299906|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tridnevno romanje po stopinjah p. Placida Corteseja {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/tridnevno-romanje-po-stopinjah-p-placida-corteseja#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=Tridnevno romanje po stopinjah p. Placida Corteseja {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-04-09|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spodbujanje branja del avtorjev in avtoric iz slovenske skupnosti v Italiji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/spodbujanje-branja-del-avtorjev-avtoric-iz-slovenske-skupnosti-v-italiji/|website=Noviglas|date=2023-12-01|accessdate=2025-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Srečanje jezikov, zvokov in korenin na neki čarobni meji” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/srecanje-jezikov-zvokov-korenin-na-neki-carobni-meji/|website=Noviglas|date=2024-06-22|accessdate=2025-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruah, vetje Duha {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/ruah-vetje-duha|website=Ruah, vetje Duha {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-04-09|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenski skladi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] e872937vasaggi18m1zbks649i4xecz 118 584108 6676196 6675079 2026-05-15T19:06:52Z Raprep 220594 dopolnil Povzetek 6676196 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena decentralizacija brez odgovornosti<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform;<ref name=":0" /> nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, prepoznala enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji; terjala je ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike povsem nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve. Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo". "Izvoz" "revolucije" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu republiškemu vodstvu z "revolucijo" uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori. Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah – tudi v Predsedstvu SFRJ, ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ. Po kadrovskih zamenjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na 14. kongresu v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih volitvah v Skupščino Republike Slovenije je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank Demos, na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice Milan Kučan. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko republiško vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi; v internih krogih je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Srbsko republiško vodstvo je predlagalo, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev. Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo tovrstne pobude. Zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Izhajalo je iz ustavnega načela, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi in o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le "tekoče posle" in republikam nudijo zgolj administrativno pomoč. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS). Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije, mnogi v vladajočem Demosu pa so podpirali projekt polne samostojnosti in razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano brezoblično:<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma sklenilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Slovensko politično vodstvo je izhajalo iz stališča, da so jugoslovanske republike izvirne nosilke suverenosti, zato je že pred plebiscitom o samostojnosti Republike Slovenije zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej,<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} hkrati pa svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve ter poteze po spopadu poleti 1991, v katerem je "''kapituliralo''"<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}}<ref name=":24" />, pred domačo in tujo javnostjo opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''"<ref name=":20" /> Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}} Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref>{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Skupščina RS je ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Provociranje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === ['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvorni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogoje premirja, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{opombe|group=efn}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ dc61arr33rss2o64bwqrx82mx5os5zh 0 585268 6676311 6471739 2026-05-16T06:44:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676311 wikitext text/x-wiki [[Slika:Skupnost družin Sončnica.jpg|sličica|Logotip organizacije]] '''Skupnost družin Sončnica''' je neprofitno slovensko kulturno društvo iz [[Gorica|Gorice]], ki deluje na vrednotah družine, slovenstva ter krščanstva. Prvi zametki so iz leta 1994, ko je potekalo svetovno leto družine in so med prijateljskimi družinami z otroki to skušali udejaniti, zato so prvič organizirali dvodnevni dan družine. Sončnica kot skupnost družin je bila uradno ustanovljena 13. junija 1999.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo – Skupnost družin Sončnica|url=https://soncnica.org/kdo-smo/|accessdate=2025-06-13|language=it-IT}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Cilj društva je družbeno koristno delovanje na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem, izobraževalnem, informativnem in socialnem področju.<ref>{{Navedi splet|title=“Kot sončnica se obračamo proti soncu, polni optimizma in veselja” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kot-soncnica-se-obracamo-proti-soncu-polni-optimizma-veselja/|website=Noviglas|date=2019-06-20|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Društveno delovanje je namenjeno slovenskim družinam in posameznikom iz goriške pokrajine in celotne [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanjije Julijske krajine]].<ref>{{Navedi splet|title=Plodno delovanje Skupnosti družin Sončnica bogati našo sredo » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/plodno-delovanje-skupnosti-druzin-soncnica-bogati-naso-sredo/|website=Noviglas|date=2025-01-31|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V ta namen že vrsto let prireja predavanja o vzgojnih, verskih, socialnih in kulturnih vprašanjih, poletna središča, letovanja, izlete in druge oblike druženja, tudi v sodelovanju s sorodnimi združenji.<ref>{{Navedi splet|title=SD Sončnica, Mladinski dom in O'Klapa - zazrti v sonce! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sd-soncnica-mladinski-dom-oklapa-zazrti-v-sonce/|website=Noviglas|date=2024-06-06|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skupnost družin Sončnica – Predavanja 2016 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/dogodek/skupnost-druzin-soncnica-predavanja-2016|website=Skupnost družin Sončnica – Predavanja 2016 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Navdih za kamišibaje črpali iz ljudskih pesmi|url=https://www.primorski.eu/goriska/navdih-za-kamisibaje-crpali-iz-ljudskih-pesmi-EM1860710|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=20-letnica skupnosti družin Sončnica - video - Rai24|url=https://www.rai.it/dl/rai24/assets/template/iframe.html?/dl/rai24/tgr/fjk/video/2020/01/tdd-20-letnica-skupnosti-druzin-Soncnica-d8058c45-92eb-4c01-802f-aff6f92cdc4c.html?autoplay=false&info=false|website=www.rai.it|accessdate=2025-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Gorici že četrtič Kamišibaj dan|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-gorici-ze-cetrtic-kamisibaj-dan-FA1389456|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=Petra|last=Ciglic {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Družina je zaščitni faktor, prostor avtonomnega razvoja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/druzina-je-zascitni-faktor-prostor-avtonomnega-razvoja/|website=Noviglas|date=2022-03-30|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V sklopu društva delujeta tudi mladinska gledališka skupina O’Klapa in otroška gledališka skupina O’Klapica. Mladinska gledališka skupina O’Klapa je začela delovati jeseni 2010 (s priložnostno igrico za vsakoletno miklavževanje).<ref>{{Navedi splet|title=Zazrti v sonce bodo praznovali tri jubileje|url=https://www.primorski.eu/goriska/zazrti-v-sonce-bodo-praznovali-tri-jubileje-MC1620196|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=Aleksija|last=Ambrosi {{!}}}}</ref> Doslej je odigrala je že številne gledališke igre<ref>{{Navedi splet|title=Predstava Trije dobri možje in ljubezen {{!}} Mirenski Grad|url=https://arhiv.mirenski-grad.si/predstava-trije-dobri-mozje-ljubezen|website=arhiv.mirenski-grad.si|accessdate=2025-06-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=OBUTI MAČEK NAVDUŠIL STARO IN MLADO {{!}} Občina Vransko {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/obuti-macek-navdusil-staro-in-mlado.html|website=www.mojaobcina.si|date=2017-02-13|accessdate=2025-06-13|language=sl}}</ref> in je za svoje nastope tudi prejela pomembna odlikovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Pomembno priznanje za gledališko skupino O’Klapa » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomembno-priznanje-za-gledalisko-skupino-oklapa/|website=Noviglas|date=2012-05-03|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Prvi mentor skupine je bil [[Franko Žerjal]].<ref>{{Navedi splet|title=Uspešen nastop skupine O'Klapa » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/uspesen-nastop-skupine-o-klapa/|website=Noviglas|date=2013-11-06|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2014 je Skupnost družin Sončnica prejela nagrado [[Sklad Dušana Černeta|Sklada Dušana Černeta]].<ref>{{Navedi splet|title=27. Nagrado Dušana Černeta prejme Skupnost družin Sončnica|url=https://katoliska-cerkev.si/27-nagrado-dusana-cerneta-prejme-skupnost-druzin-soncnica|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]] py7arxbov4yr1vjm0ku9vyl4m4qjqso 0 586974 6676057 6484940 2026-05-15T12:11:58Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]; +[[Kategorija:Slovenski tekstopisci]]; +[[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676057 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{brez virov}} {{Infopolje oseba|name=KIKIFLY|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|image= |slika=|rojstno_ime=Kristijan Crnica|poklic=<!-- WD -->|obdobje_delovanja=2010–danes|znan_po=Igra življenja, koncert v Cankarjevem domu}} ''KIKIFLY'' (roj. Kristijan Crnica, 14. januar 1990) je slovenski glam pop pevec, tekstopisec, producent in vokalist. Ustvarja v slovenščini, hrvaščini in angleščini. Poleg avtorske glasbe zase piše tudi za druge izvajalce, ustvarja projekte za otroke in odrasle ter vodi kulturne dogodke. Je avtor in umetniški vodja številnih koncertov, med drugim tudi v Cankarjevem domu. == Izobrazba in umetniški razvoj == Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje Maribor (SŠOM). Glasbeno in pedagoško znanje je dopolnjeval z mentorskim učenjem pri glasbenikih, kot so Janez Križaj (zvokovanje), Žare Pak (produkcija vokala), Martin Jošt (klasična kompozicija), Nataša Nahtigal, Dada Kladnik in Maja Keuc (solopetje). V Londonu je deloval kot ulični glasbenik (busker) z uradno licenco in s tem začel svojo mednarodno glasbeno pot. == Delo z otroki in pedagoški projekti == Na Osnovni šoli Lila v Ljubljani poučuje že več kot desetletje, kjer kot mentor soustvarja številne umetniške projekte – od lutkovnih predstav in muzikalov do filmov in razstav. Z učenci je ustvaril več kot 50 otroških pesmi, iz katerih je nastal izbran album z naslovom '''Igra življenja''', posnet s simfoničnim orkestrom v sodelovanju s skladateljem Martinom Joštom in producentom Janezom Križajem. 16. maja 2024 je z otroki in povabljenimi glasbeniki (Alenka Godec, Tinkara Kovač, Domen Gracej, Peter Smerdel) v Cankarjevem domu izpeljal razprodani koncert, ki je predstavil projekt širši javnosti. Je tudi avtor glasbene pravljice »'''Veverica in medvedek'''«, ki je izšla na CD-ju in je na voljo v slovenskih knjižnicah. == Življenje in delo == KIKIFLY se je že v srednješolskih letih uveljavil z igranjem v predstavi »Showtime« v okviru EST, ki je gostovala tudi v Cankarjevem domu. Kot avtor, pevec in producent deluje na številnih slovenskih festivalih in koncertnih prizoriščih: Lent, Kavč festival, SNG Maribor, Bob leta, Cvetličarna, Zorica, KGB Maribor, Europark Maribor, Klubaru Kranj idr. Nastopal je tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ter kot finalist v oddaji Hrvaški Supertalent. Sodeloval je z mnogimi slovenskimi umetniki, med drugim z: Tinkara Kovač, Alenka Godec, Rok Terkaj, Lado Bizovičar, Omar Naber, Nuška Drašček, Žan Serčič, Anabel, Stuart Epps in drugimi. == Diskografija == === Albumi === * Igra življenja (2024) – otroški simfonični album z učenci in simfoničnim orkestrom === Singli (izbor) === * Na vseh poteh * Bela * Dvigamo se višje * Vrni se k sebi == Pomembnejši nastopi == * Koncert v Cankarjevem domu (2024) * Lent Festival (2021) * Kavč festival (2021) * Bob leta (2023) * Supertalent Hrvaška (finalist) * Rock Mulčki na Kongresnem trgu (2023) * Europark Maribor (2023) * Mednarodni reggae festival Overjam (2023) * Dunaj – koncert s skupino Tremostat (2023) == Medijska prepoznavnost == KIKIFLY je bil predstavljen v številnih medijih, kar potrjuje njegovo relevantnost: * [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/kristijan-crnica-kikifly-intervju Intervju za Metropolitan.si] * [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/kristijan-crnica-kikifly-album-otroske-pesmi/ Članek o otroškem albumu na Metropolitan.si] * [https://www.24ur.com/popin/glasba/kikifly-skupaj-z-osnovno-solo-in-znanimi-pevci-ustvaril-album-otroskih-pesmi.html Koncert v Cankarjevem domu na 24ur.com] * [https://klip.si/video/mlada-pevca-zapela-slovensko-uspesnico-njun-nastop-je-balzam-za-duso Nastop v oddaji »V petek zvečer«] * [https://ziv-zav.rtvslo.si/clanek/aktualno/kikifly-z-mnogimi-pevci-vabi-v-cankarjev-dom/708076 Oddaja Živ Žav – RTV SLO] * [https://elle.metropolitan.si/lifestyle/kikifly-pesem-vrnitev-k-sebi Elle.si – članek o osebni preobrazbi] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] 50z6wxtibn4z7e261qliwfvb5qihqb9 10 587820 6676334 6675925 2026-05-16T08:03:37Z Sporti 5955 +1 6676334 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Etapne dirke |title = [[Etapna dirka (kolesarstvo)|Etapne kolesarske dirke]] |state = {{{state|autocollapse}}} |bodyclass = hlist |group1 = [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |list1 = * [[Dirka po Italiji]] * [[Dirka po Franciji]] * [[Dirka po Španiji]] |group2 = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velikih sedem]] |list2 = * [[Pariz–Nica]] * [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] * [[Dirka po Kataloniji]] * [[Dirka po Baskiji]] * [[Dirka po Romandiji]] * [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] * [[Dirka po Švici]] |group3 = Ostale |list3 = * [[Dirka po Albaniji]] * [[Dirka po Alpah]] * [[Dirka po Avstriji]] * [[Dirka po Azerbajdžanu]] * [[Beograd–Banjaluka]] * [[Dirka po Baltiku]] * [[Dirka po Bolgariji]] * [[Dirka po Češki]] * [[Dirka okoli jezera Činghaj]] * [[Dirka po Estoniji]] * [[Dirka po Grčiji]] * [[Dirka po Hrvaški]] * [[Istrska pomlad]] * [[Dirka po Kosovu]] * [[Dirka po Madžarski]] * [[Dirka po Małopolski]] * [[Dirka po Poljski]] * [[Dirka po Rodosu]] * [[Dirka po Romuniji]] * [[Dirka po Sekleriji]] * [[Dirka po Sibiuju]] * [[Dirka po Slovaški]] * [[Dirka po Sloveniji]] * [[Dirka po Srbiji]] * [[Dirka po Turčiji]] * [[Dirka po Zgornji Avstriji]] * [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] |group4 = Nekdanje |list4 = * [[Alpe–Adria (kolesarska dirka)|Alpe–Adria]] * [[Dirka miru]] * [[Dirka po Jugoslaviji]] * [[Po poteh AVNOJ–a (kolesarska dirka)|Po poteh AVNOJ–a]] * [[Po poteh kralja Nikole]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Kolesarske predloge| ]] </noinclude> 9mcarh0bz369ncxtw2khpfdpjspuaae 0 594304 6676075 6660048 2026-05-15T12:51:27Z Gledalec 242658 pp 6676075 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Christian Bale|birth_date=[[30. januar]] [[1974]]<!--Wikidata-->|birth_place=[[Haverfordwest]]<!--Wikidata-->|image=Christian Bale-7837.jpg|caption=Bale leta 2019.|citizenship=[[Združeno Kraljestvo]], [[ZDA]]|occupation=[[igralec]]<!--Wikidata-->, [[filmski igralec]], [[televizijski igralec]]<!--Wikidata-->,|spouse(s)=|years_active=1986–danes}} '''Christian Charles Philip Bale''', angleški filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[30. januar]] [[1974]] [[Haverfordwest]], [[Pembrokeshire]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. V svoji karieri je prejel številna priznanja, med katerimi so [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]] in dva [[Zlati globus|zlata globusa]] ter štiri nominacije za filmske nagrade [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Britanske akademije]]. Leta 2014 je Bale postal eden najbolje plačanih igralcev, [[The Independent]] pa ga je pozneje razglasil za enega največjih igralcev 21. stoletja. Bale, rojen v [[Wales|Walesu]] angleškim staršem, je prvič v filmu nastopil, ko je bil star 13 let in je igral v vojnem filmu [[Cesarstvo sonca]]. Po več kot desetletju glavnih in stranskih vlog v raznoraznih filmih je Bale zaslovel z upodobitvijo serijskega morilca Patricka Batemana v filmu [[Ameriški psiho (film, 2000)|Ameriški psiho]] (2000) in glavno vlogo v trilerju [[Izginjanje (film, 2004)|Izginjanje]] (2004). Igral je superjunaka [[Batman|Batmana]] v filmih [[Batman: Na začetku]] (2005), [[Vitez teme]] (2008) in [[Vzpon viteza teme]] (2012) , eni najbolj dobičkonosnih filmskih franšiz in je z upodobitvijo Batmana dosegel še dodatno slavo. Poleg upodobitve Batmana je Bale igral glavne vloge v številnih drugih filmih. Za vlogo boksarja Dickyja Eklunda v biografskem filmu [[Borec (film, 2010)|Borec]] (2010) je prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo stransko vlogo. Nadaljnje nominacije za oskarja je prejel za njegove nastope v filmih [[Ameriške prevare (film, 2013)|Ameriške prevare]] (2013) ter [[Velika Poteza (film, 2015)|Velika Poteza]] (2015) in [[Mož iz ozadja (film, 2018)|Mož iz ozadja]] (2018). Igral je tudi v filmu [[Terminator: Odrešitev]] (2009), kjer je upodobil Johna Connorja. Za upodobitev ameriškega podpredsednika [[Dick Cheney|Dicka Cheneyja]] v slednjem je prejel še en zlati globus. Bale je od takrat igral Kena Milesa v filmu [[Izzivalca (film, 2019)|Izzivalca]] (2019) in superzlobneža [[Gorr|Gorra]] v superjunaškem filmu [[Thor: Ljubezen in grom]] (2022). Od leta 2000 je poročen s Sandro Blažić, s katero ima dva otroka. == Filmografija (izbor) == {| class="wikitable" |+ !Leto !Naslov !Vloga |- |2000 |[[Ameriški psiho (film, 2000)|Ameriški psiho]] |Patrick Bateman |- |2005 |[[Batman: Na začetku]] |[[Batman|Bruce Wayne/Batman]] |- |2008 |[[Vitez teme]] |[[Batman|Bruce Wayne/Batman]] |- |2009 |[[Terminator: Odrešitev]] |John Connor |- |2010 |[[Borec (film, 2010)|Borec]] |Dicky Eklund |- |2012 |[[Vzpon viteza teme]] |[[Batman|Bruce Wayne/Batman]] |- |2013 |[[Ameriške prevare (film, 2013)|Ameriške prevare]] |Irving Rosenfeld |- |2015 |[[Velika Poteza (film, 2015)|Velika Poteza]] |Michael Burry |- |2018 |[[Mož iz ozadja (film, 2018)|Mož iz ozadja]] |Dick Cheney |- |2022 |[[Thor: Ljubezen in grom]] |[[Gorr]] |} ==Zunanje povezave== {{Commons}} {{wikiquote}} * {{IMDb name|288}} * {{amg name|3538}} {{Oskar za najboljšega igralca v stranski vlogi}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bale, Christian}} [[Kategorija:Rojeni leta 1974]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo stransko moško vlogo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v glasbenem filmu ali komediji]] cngt195tcsajiz0otw33qyy53cqkiqe 0 595394 6676134 6675737 2026-05-15T16:47:10Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6676134 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="6"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="4"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="3"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] e30y9drbq8chyz67mybytuv2uapua3j 6676135 6676134 2026-05-15T16:49:30Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6676135 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="7"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="5"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="3"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] nvaswejujy3vrv83jw9d6bg6jruxy20 0 595919 6676285 6676044 2026-05-16T00:45:08Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6676285 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja Babnik * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] d8od90ej5cyznvzoz50xr9ac6wqq664 4 596359 6676200 6675650 2026-05-15T19:18:09Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6676200 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] k2vz9dap48rxsc7j0qyv6kc2vyp8xi6 0 597252 6676077 6644364 2026-05-15T12:53:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676077 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = | long_name = Sporazum med Združenimi državami Amerike in Dansko za prepustitev Danske zahodne Indije | image = <!-- Example.png --> | image_width = <!-- 200px --> | image_alt = <!-- alt-text here for accessibility; see [[MOS:ACCESS]] --> | caption = <!-- Example caption for either image style --> | type = | context = | date_drafted = | date_signed = {{Start date|1916|08|04|df=y}} | location_signed = [[New York]] | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = * {{flag|Danska}} * {{flag|Združene države Amerike|1912}} | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = 39 [[United States Statutes at Large|Stat.]] [https://legislink.org/us/stat-39-1706 1706]; [[United States Treaty Series|TS]] 629; 7 [[Treaties and Other International Agreements of the United States of America 1776–1949|Bevans]] [https://maint.loc.gov/law/help/us-treaties/bevans/b-dk-ust000007-0056.pdf 56] | language = <!-- OR: --> | languages = angleščina, danščina | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Pogodba o Danski zahodni Indiji''' ({{jezik-en|Treaty of the Danish West Indies}}, {{jezik-da|Vestindiens traktat}}), uradno '''Sporazum med Združenimi državami Amerike in Dansko za prepustitev Danske zahodne Indije''' ({{jezik-en|Convention between the United States and Denmark for cession of the Danish West Indies}}, {{langx|da|Konventionen mellem USA og Danmark}}) je bila mednarodna pogodba o prenosu lastništva takratne kolonije [[Danska vzhodna Indija]] v [[Karibi]]h med [[Danska|Dansko]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] v zameno za 25 milijonov [[ameriški dolar|USD]] v [[zlato|zlatu]] ({{formatnum:{{Inflation|US|25|1916|r=0}}}} milijonov USD v {{inflation/year|US}}) in ustavitev ameriških ozemeljskih teženj po [[Grenlandija|Grenlandiji]].{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}<ref>{{Cite web |website=The Arctic Institute|title=Trump Sparks Renewed Interest in Greenland: But ‘Greenland Belongs to the People of Greenland’ |url=https://www.thearcticinstitute.org/trump-sparks-renewed-interest-greenland-greenland-belongs-people-greenland/ |first1=Romain| last1=Chuffart|first2=Rachael Lorna| last2=Johnston|date=January 10, 2025|access-date=January 19, 2026}}</ref> Dogovor, sklenjen leta 1916, je pomenil eno zadnjih trajnih ozemeljskih širitev ZDA.{{efn|Zadnja širitev je bila priključitev [[Severni Marijanski otoki|Severnih Marijanskih otokov]] leta 1986.<ref>{{cite web |url=https://www.presidency.ucsb.edu/documents/proclamation-5564-united-states-relations-with-the-northern-mariana-islands-micronesia-and |title=Proclamation 5564—United States Relations With the Northern Mariana Islands, Micronesia, and the Marshall Islands |website=The American Presidency Project |publisher=[[Univerza Kalifornije, Santa Barbara]] |access-date=1 September 2019}}</ref>}} Ozemlje je zdaj znano kot [[Deviški otoki Združenih držav]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Dva od otokov, ki so tvorili kolonijo, sta bila v danski lasti od 17. stoletja, [[St. Croix]] pa od leta 1733. Do sredine 19. stoletja je kolonija cvetela na račun trgovine in proizvodnje [[rum]]a ter [[sladkor]]ja s suženjsko delovno silo.<ref name=Schepelern>{{cite web|url=http://www.netpublikationer.dk/um/7792/html/chapter09.htm|title=Dansk Vestindien: En bittersød historie|access-date=2008-05-13|last=Schepelern|first=Otto|date=2007-04-03|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Danske|language=da|archive-date=2011-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719130108/http://www.netpublikationer.dk/um/7792/html/chapter09.htm|url-status=dead}}</ref> Proizvodnja sladkorja je po tistem zašla v težave zaradi vzpona pridelave [[sladkorna pesa|sladkorne pese]]. Sužnji so bili osvobojeni leta 1848, vendar sta zemlja in trgovina ostali pod nadzorom belcev in potomci sužnjev so živeli v pomanjkanju. Od 1850. let dalje je prinašala kolonija vedno manj dobička in vse dražje ji je bilo vladati iz Evrope. V sklopu pogajanj po porazu v drugi dansko-pruski vojni leta 1864 je Danska ponudila otoke v zameno za ozemlje [[kneževina Šlezija|Južne Jutlandije]] ([[Schleswig - Holstein|Schleswig]]), toda pruske vlade ponudba ni zanimala.<ref name=Schepelern /> Tik pred izbruhom [[ameriška državljanska vojna|ameriške vojne]] so se Združene države Amerike začele zanimati za otoke kot možno lokacijo pomorskega oporišča v Karibih. Po koncu vojne, 24. oktobra 1867, je [[Rigsdagen|danski parlament]] ratificiral pogodbo o prodaji dveh otokov za 7,5 milijona USD.<ref name=transferday>{{cite web|url=http://www.dkconsulateusvi.com/TRANSFER/transfer.html|title=Transfer Day|access-date=2007-07-08|publisher=Royal Danish Consulate - Virgin Islands}}</ref>{{sfn|Wendt|1951|p=292}} Vendar pa [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški Senat]] pogodbe ni ratificiral zaradi pomislekov glede pogostih naravnih nesreč in političnega spora med predsednikom [[Andrew Johnson|Andrewom Johnsonom]] in [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]], zaradi katerega je Johnsonu grozil impičment.<ref name=transferday /> Pogajanja so se nadaljevala leta 1899 po zaslugi neuradnih diplomatskih prizadevanj Danca [[Walter Christmas|Walterja Christmasa]].<ref>{{Cite book |last=Tansill |first=Charles C. |title=The Purchase of the Danish West Indies |publisher=[[Johns Hopkins Press]] |year=1932 |location=Baltimore |pages=218–285 |language=en |chapter=A Strange Interlude—The Christmas Mission}}</ref> 24. januarja 1902 je ameriška vlada podpisala sporazum o prenosu lastništva otokov za vsoto 5 milijonov USD.{{sfn|Scavenius|1959|p=92}}<ref name=Engelstoft>{{Cite book|last=Engelstoft|first=Povl|editor=Bomholt, Jul. |editor2=Fabricius, Knud |editor3=Hjelholt, Holger |editor4=Mackeprang, M. |editor5=Møller, Andr |title=Den danske rigsdag 1849-1949 bind II - Rigsdagens historie 1866-1949|year=1951|publisher=J. H. Schultz Forlag|location=København|language=da|pages=197–199|chapter=Under grundloven af 1866}}</ref> To pogodbo je obstruirala opozicija v enem od domov danskega parlamenta, zato ni bila ratificirana do roka.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Garner|first=J. W.|date=1902|title=Record of Political Events|url=https://www.jstor.org/stable/2140775|journal=Political Science Quarterly|volume=17|issue=4|pages=720–743|doi=10.2307/2140775|jstor=2140775 |issn=0032-3195|url-access=subscription}}</ref> Novo pogodbo sta strani sklenili junija 1902 in podaljšali rok ratifikacije za eno leto.<ref name=":0" /> Predloga zgornji dom danskega parlamenta spet ni potrdil.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=http://cdnc.ucr.edu/cgi-bin/cdnc?a=d&d=LAH19021023.2.21&srpos=3&e=-------en--20--1--txt-txIN-danish+west+indies+tie-----# |title=Los Angeles Herald 23 October 1902 — California Digital Newspaper Collection |publisher=Cdnc.ucr.edu |date=1902-10-23 |access-date=2013-10-03}}</ref><ref>{{cite web|url=http://cdnc.ucr.edu/cgi-bin/cdnc?a=d&d=SFC19021023.2.16&srpos=10&e=-------en--20--1--txt-txIN-danish+west+indies+tie-----# |title=San Francisco Call 23 October 1902 — California Digital Newspaper Collection |publisher=Cdnc.ucr.edu |date=1902-10-23 |access-date=2013-10-03}}</ref> Nasprotovala mu je predvsem konzervativna stranka Højre z obrazložitvijo, da pogodba ne predvideva referenduma o tej zadevi med prebivalstvom in da jim ne zagotavlja ameriškega državljanstva ali oprostitve [[carina|carin]] na izvoz sladkorja v Združene države.<ref name=Schepelern /><ref name=Engelstoft /> To je ustavilo dogovarjanje. ===Pogajanja 1915–16=== Maja 1915 je Dansko obiskal [[D. Hamilton Jackson]], predsednik sindikata in aktivist na otokih, ter govoril z voditelji države o vedno hujših socialnih razmerah na otokih. To je pomagalo prepričati večino v danskem parlamentu, da se mora danska oblast na otokih končati.{{sfn|Lidegaard|2006|p=80}} Dodatno je položaj spremenila [[prva svetovna vojna]]. Odnosi med [[Nemško cesarstvo|Nemčijo]] in ZDA so se slabšali zaradi nemške podmorniške vojne in ameriško vlado je začelo skrbeti, da bo nemčija po zavzetju Danske poskušala dobiti nadzor nad otoki.<ref name=lidegaard81>{{harvnb|Lidegaard|2006|p=81}}</ref> Po [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] bi bilo to nesprejemljivo. Danska vlada je bila prepričana, da mora otoke prodati zaradi dobrobiti prebivalcev in svoje varnosti, pa tudi da mora biti transakcija opravljena preden ZDA vstopijo vojno, da ne bi bila sprejeta kot kršitev danske nevtralnosti.{{sfn|Scavenius|1959|p=92}}{{sfn|Lidegaard|2006|p=80}} Maja 1915 je takratni danski zunanji minister [[Erik Scavenius]] poslal ameriški vladi sporočilo, da meni, da bi morali biti otoki prodani ZDA. Uradno ni dal ponudbe, je pa v sporočilu namignil, da bi na ameriški predlog bila prodaja mogoča.{{sfn|Tansill|1966|p=468}} 29. oktobra 1915 je uspelo ameriškemu notranjemu ministru [[Robert Lansing|Robertu Lansingu]] ponovno odpreti pogajanja.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Scavenius|1959|p=93}} Da bi ohranili dansko nevtrlanost, so potekala v popolni tajnosti do avgusta 1916.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Wendt|1951|p=293}} Vse govorice, ki so pricurljale v medije, so danski politiki kategorično zanikali.{{sfn|Wendt|1951|p=293–294}} Arhivska gradiva kažejo, da je Lansing med pogovori namignil, da bi lahko ameriška vojska zavzela otoke v primeru neuspeha pogajanj in s tem preprečila, da bi prišli pod nemški nadzor.<ref>{{Cite web|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwi/107293.htm|title = Purchase of the United States Virgin Islands, 1917|date = 21 July 2008}}</ref> Leta 1916 sta se strani dogovorili o ceni 25 milijonov USD. ZDA so sprejele tudi dansko zahtevo po deklaraciji, da ZDA ne bodo nasprotovale vladi Danske pri širitvi političnih in gospodarskih interesov na celotno Grenlandijo.{{sfn|Lidegaard|2006|p=81}}{{sfn|Tansill|1966|p=537}} Kljub ozemeljskim zahtevam po severu Grenlandije na osnovi raziskav [[Charles Francis Hall|Charlesa Francisa Halla]]<ref name="emmerson2010">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=-shpr5oosd8C&pg=PA89 |title=The Future History of the Arctic |last=Emmerson |first=Charles |date=2010 |publisher=PublicAffairs |isbn=978-0786746248 |pages=89-90,105-106 |access-date=2019-08-27}}</ref> in [[Robert Peary|Roberta Pearya]] je ameriška vlada sklenila, da je nakup pomembnejši, posebej zaradi bližine [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref name=jones2016>{{cite book |last1=Jones |first1=Halbert |title=Governing the North American Arctic: Sovereignty, Security, and Institutions |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-1137493910 |pages=107–116 |url=https://books.google.com/books?id=bLPtCwAAQBAJ&q=egan&pg=PA107}}</ref> V času sklenitve pogodbe kolonija ni vključevala otoka Water, ki ga je Danska že leta 1905 prodala zasebnemu ladjarju [[East Asiatic Company]]. Podjetje je leta 1944, med nemško okupacijo Danske, prodalo otok Združenim državam.<ref>{{Cite web|url=http://www.waterislandhistory.com/militaryhistory.html|title=Water Island History - the Military History of Water Island}}</ref> ===Ratifikacija=== [[slika:The Virgin islands of the United States of America; historical and descriptive, commercial and industrial facts, figures, and resources (1918) (14780439341).jpg|thumb|Lansing izdaja poroštvo za kupnino]] Pogodbo sta 4. avgusta 1916 v hotelu Biltmore v [[New York]]u podpisala danski minister Constatine Brun in ameriški notranji minister Robert Lansing.<ref name="citations">39 [[United States Statutes at Large|Stat.]] [https://legislink.org/us/stat-39-1706 1706]; 7 [[Treaties and Other International Agreements of the United States of America 1776–1949|Bevans]] 56.</ref> Ameriški senat jo je potrdil 7. septembra 1916. Na danskem je 14. decembra 1916 potekal referendum o tem vprašanju in 22. decembra je pogodbo ratificiral še danski parlament.<ref name=wendt314>{{harvnb|Wendt|1951|p=314}}</ref> Ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]] jo je ratificiral 16. januarja 1917. Ratifikacije so formalno izmenjali v Washingtonu 17. januarja 1917. 25. januarja je Wilson izdal razglas o pogodbi, 9. marca pa še danski kralj [[Kristijan X. Danski|Kristijan X.]] 31. marca 1917 je danski minister Constatine Brun od Lansinga prejel poroštvo za 25 milijonov dolarjev v zlatu. Na Danskem sicer prodaja ni doživela opaznejšega odziva, saj so ljudje obravnavali danska ozemlja v Karibih kot investicijo, ne kot del države (kljub temu, da so jih imeli v lasti več kot dvesto let).<ref name="jwh20190903">{{Cite web |url=http://theconversation.com/how-donald-trumps-proposal-to-buy-greenland-really-went-down-in-denmark-122160 |title=How Donald Trump's proposal to buy Greenland really went down in Denmark |last=Wendel-Hansen |first=Jens Lei |website=The Conversation |date=23 August 2019 |language=en |access-date=2019-09-03}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{Cite book|last=Lidegaard|first=Bo|title=Dansk udenrigspolitiks historie 4: Overleveren 1914-1945|orig-year=2003|edition=2.|year=2006|publisher=Gyldendal|location=København|language=da|isbn=87-02-04976-7}} * {{Cite book|last=Scavenius|first=Erik |title=Dansk udenrigspolitik under den første verdenskrig|year=1959|publisher=Forlaget Fremad|location=København|language=da}} * {{Cite book |last=Tansill |first=Charles C. |series=The Albert Shaw lectures on diplomatic history|title=The Purchase of the Danish West Indies |orig-year=1932 |year=1966 |publisher=Peter Smith |location=Gloucester, Massachusetts}} * {{Cite book|last=Wendt|first=Frantz|editor=Bomholt, Jul. |editor2=Fabricius, Knud |editor3=Hjelholt, Holger |editor4=Mackeprang, M. |editor5=Møller, Andr. |title=Den danske rigsdag 1849-1949 bind II - Rigsdagens historie 1866-1949|year=1951|publisher=J. H. Schultz Forlag|location=København|language=da |chapter=Rigsdagen 1915-40}} [[Kategorija:1916 v politiki]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Pogodbe Danske|Danska zahodna Indija]] [[Kategorija:Pogodbe Združenih držav Amerike|Danska zahodna Indija]] pwg5qemoentmk1shaenheyychma066k 0 597422 6676110 6621601 2026-05-15T14:55:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676110 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = {{langx|hr|Požeški sandžak}} <br />{{langx|tr|Pojega Sancağı}} |conventional_long_name = ''Požeški sandžak'' |common_name = Požega |continent = Evropa |region = Vzhodna Evropa |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo]] |year_start = 1538 |event_start = Ustanovitev [[Budimski pašaluk|Budimskega pašaluka]] |event_end = Prenehanje turške okupacije Slovanije |year_event1 = |year_end = 1699 |date_start = |date_event1 = |date_end = |event1 = |p2 = |flag_p2 = |flag_s1|s1 = |image_flag = Flag of the Ottoman Empire.svg |image_coat = Osmanli-nisani.svg |common_languages = hrvaščina, srbščina, turščina |title_leader = [[sandžak-beg]] |leader1 = Arslan-beg |image_map = Pozega_pakrac_1606_en.png |image_map_caption = Zemljevid Požeškega sandžaka v letu 1606 |image_map_size = 280px |government_type = Turško cesarstvo<!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |p1 = Kraljevina Slavonija (1699–1868) |flag_p1 = Flag_of_the_Kingdom_of_Slavonia.svg |flag_s1 = |s2 = Avstro-Ogrsko cesarstvo |flag_s2 = Flag_of_the_Kingdom_of_Slavonia.svg |capital = [[Požega]] |stat_area1 = |stat_year1 |stat_pop2 = |stat_year2 = |stat_area2 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop3 = |stat_year3 = |stat_area3 = |today = {{Zastava|Hrvaška}} }} '''Požeški sandžak''' ({{langx|tr|Pojega Sancağı}}; {{langx|hr|Požeški sandžak}}) je bila upravna administrativna teritorialna enota v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]], ki je nastala po tem, ko so osmanske sile leta 1537 med valom osvajanj vzhodne Hrvaške osvojile Požego in ubranile osvojeno območje med Dravo in Savo, oblikovana spomladi leta 1538. Sandžak obsegal celotno območje med [[Drava|Dravo]] in [[Sava|Savo]] od Ivankova do Kobaša. Obstajal je do leta 1699, ko je bil po določilih mirovnega sporazuma [[Karlovški mir|karlovškega mira]] oziroma pogodbe iz Sremskih Karlovcev (1699), predan [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]]. Sandžak je bil na območju današnje vzhodne [[Hrvaška|Hrvaške]], v regiji [[Slavonija|Slavonije]]. Glavno mesto je bilo [[Požega, Hrvaška|Požega]]. ==Zgodovina== [[Slika:Church of the All Saints - former mosque - Đakovo.jpg|thumb| Cerkev Vseh svetih (nekdanja mošeja iz osmanskega obdobja) v [[Đakovo|Đakovem]]]] Mesto Požego je osvojil Yahyapaşazâde Mehmet Paša, smederevski sandžakbeg, najverjetneje 15. januarja 1537, citadelo pa nekaj dni kasneje.<ref>{{Cite book |last=Strbašić |first=Marijan |title=Požega 1227-1977. Zbornik radova izdan povodom 750 godina Požege, |publisher=Grafički zavod Hrvatske |year=1977 |editor-last=Mažuran |editor-first=Ive |location=Zagreb |pages=161 |language=hr |chapter=Požega i Požeška kotlina za turske vladavine}}</ref> Po [[Bitka pri Gorjanih|bitki pri Gorjanih]] leta 1537 z vojsko kranjskega deželnega glavarja [[Ivan Kacijanar|Ivana Kacijanarja]], je bil v začetku leta 1538 je bil ustanovljen Požeški sandžak. Za prvega sandžakbega je bil imenovan Arslan paša, sin Mehmed Paše.<ref>{{Cite book |last=Géza |first=Dávid |title=Life on the Ottoman Border. Essays in Honour of Nenad Moačanin |publisher=FF Press |year=2022 |editor-last=Kursar |editor-first=Vjeran |location=Zagreb |pages=33 |language=en |chapter=The Sancakbegiṡ of Pozsega (Požega, Pojega) in the 16th Century}}</ref> <ref>{{cite web |url=http://www.ibn-sina.net/bs/component/content/article/1412-posjedi-zvaninika-i-njihovih-porodica.html |title=POSJEDI ZVANIČNIKA I NJIHOVIH PORODICA |website=www.ibn-sina.net |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505202320/http://www.ibn-sina.net/bs/component/content/article/1412-posjedi-zvaninika-i-njihovih-porodica.html |archive-date=2012-05-05}} </ref> Prvi [[defter]] (urbar) v sandžaku je bil napisan leta 1540.<ref>{{cite web |url=http://www.ibn-sina.net/bs/component/content/article/1412-posjedi-zvaninika-i-njihovih-porodica.html |title=POSJEDI ZVANIČNIKA I NJIHOVIH PORODICA |website=www.ibn-sina.net |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505202320/http://www.ibn-sina.net/bs/component/content/article/1412-posjedi-zvaninika-i-njihovih-porodica.html |archive-date=2012-05-05}} </ref> Požeški sandžak je bil sprva del [[Rumelijski pašaluk|Rumelijskega pašaluka]]. Leta 1541 pa so ga priključili novoustanovljenemu [[Budimski pašaluk|Budimskemu pašaluku]]. Turki so na mejo s Hrvaško in Slavonijo naselili številne krščanske Vlahe, ki so jih pripeljali iz osmanskih območij s srbskim prebivalstvom.<ref name="Klaić1974">{{cite book|last=Klaić|first=Vjekoslav|authorlink=Vjekoslav Klaić|title=Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. stoljeća|url=https://books.google.com/books?id=5GmFrgEACAAJ|year=1974|publisher=Nakladni zavod Matice hrvatske|page=4|quote= Med temi mesti in okoli njih so naselili številne krščanske Vlahe, ki so bodisi že živeli tam bodisi so bili tja pripeljani iz notranjih turških (srbskih) dežel.|language=hrvaško}}</ref> Turki so na zapuščeno območje [[Požeška dolina|Požeške doline]] naselili pravoslavne Vlahe iz Bosne. Del Hrvatov, ki so ostali na tem območju, se je spreobrnil v islam, drugi del pa je sprejel osmansko oblast, ne da bi se spreobrnil v islam.<ref name="library.foi.hr">{{Cite web|url=http://library.foi.hr/lib/knjiga.php?sqlid=31&H=&E=&lok=&zbi=&sqlx=43014|title=Slavonija|first=Mirko|last=Marković|date=January 17, 2002|website=library.foi.hr|accessdate=2026-01-24|archive-date=2021-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210807115417/http://library.foi.hr/lib/knjiga.php?sqlid=31&H=&E=&lok=&zbi=&sqlx=43014|url-status=dead}}</ref> Avtohtono hrvaško prebivalstvo in Madžari kot davkoplačevalci v Sremu in Slavoniji leta 1555 se imenujejo Vlahi. Del kolonistov je prišel z območja južno od Save, zlasti iz območij [[Tuzla|Soli]] [[Občina Usora|Usore]], s čimer se je nadaljeval proces, ki se je začel že po letu 1521. Na začetku 17. stoletja se zdi, da je prišlo do novega vala kolonizacije, približno 10.000 družin, za katere se domneva, da prihajajo iz [[Kliški sandžak|Kliškega sandžaka]] ali z manjšo verjetnostjo iz območja [[Bosanski sandžak|Bosanskega sandžaka]].<ref>{{Cite web|url=http://baza.gskos.hr/cgi-bin/unilib.cgi?form=D1430506006|title=CROLIST - Pretrazivac|website=baza.gskos.hr}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi velikega števila Vlahov so bili deli [[Pakraški sandžak|Pakraškega sandžaka]] in Požeškega sandžaka imenovani ''Mala Vlaška''.<ref name="Klaić1974" /> Ocenjuje se, da je bilo leta 1600 na tem območju 15.000 muslimanov. Po akademiku Mirku Markoviću večina požeških muslimanov izvira iz islamiziranih Hrvatov.<ref name="library.foi.hr"/> Leta 1580 je bil Požeški sandžak vključen v [[Bosanski pašaluk]], nato leta 1596 [[Segedinski pašaluk]] in končno leta 1600 v [[Kaniški pašaluk]]. Vendar je zaradi zadnjih upravnih sprememb leta 1611 v [[Požega, Hrvaška|Požegi]] izbruhnil upor. Uporniki so zahtevali, da se Požeški sandžak vrne pod jurisdikcijo Bosanskega pašaluka. Zaradi upora je bila odločitev iz leta 1600 spremenjena in Poješki sandžak je postal [[kondominij (mednarodno pravo)|kondominij]], ki sta si ga delila Bosanski in Kaniški pašaluk.<ref name="Hercegovine1952">{{cite book|author=Društvo istoričara Bosne i Hercegovine|title=Godišnjak: Annuaire|url=https://books.google.com/books?id=LyQSAAAAIAAJ|accessdate=10 March 2013|year=1952|page=190|quote=Zadnji požeški sandžak-beg je bil Ibrahim-paša.|language=bs}}</ref> Po osmanskem porazu v [[Bitka pri Slankamnu|bitki pri Slankamnu]] leta 1691, je po [[Karlovški mir|Karlovški mirovni pogodbi]] iz leta 1699 ozemlje sandžaka pripadlo Habsburški monarhiji. Požeški sandžak je prenehal obstajati. Zadnji sandžakbeg Požeškega sandžaka je bil Ibrahim-paša.<ref name="Hercegovine1952" /> ==Glej tudi== *[[Upravne delitve Osmanskega cesarstva]] ==Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Požeški sandžak}} [[Kategorija:Zgodovina Slavonije]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Zgodovina Avstro-Ogrske]] [[Kategorija:Sandžaki Osmanskega cesarstva]] e1b0vvbl4vrs743we3yilemopm24d6l 0 597718 6676260 6624144 2026-05-15T22:10:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Rustak | other_name = | nickname = | native_name = {{transliteration|ar|Ar-Rustāq}} ({{lang|ar|ٱلرُّسْتَاق}}) | settlement_type = Okrožje in mesto | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = Al Rustaq Fort (2) (27255509348).jpg | image_size = 250px | image_caption = Pogled na mesto s trdnjave Rustak, v ozadju gorovje Zahodni Hadžar | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = Oman | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = 250 | pushpin_map_caption = Lokacija Rustaka v Omanu | pushpin_relief = 1 <!-- Location ------------------> | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{OMN}} | subdivision_type1 = Governorat | subdivision_name1 = Batina Jug | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = |<!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> | leader_name1 = | established_title = <!-- Settled --> | established_date = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | unit_pref = Imperial <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> | area_footnotes = | area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> | area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> <!-- Population -----------------------> | population_as_of = 2017 | population_footnotes = | population_note = | population_total = 120.000 | population_density_km2 = | population_density_sq_mi = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_density_metro_sq_mi = | population_blank1_title = Ethnicities | population_blank1 = | population_density_blank1_km2 = | population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|23|23|27|N|57|25|28|E|region:OM|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> | elevation_m = | elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> | postal_code = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = | footnotes = }} '''Rustak''' (arabsko: الرستاق, DMG: ar-Rustāq) je zgodovinsko mesto v [[Oman]]u, ki leži na severnem robu gorovja [[Gorovje Hadžar|Hadžar]]. Mesto ima dobre povezave z rodovitno obalno ravnico al-Batina. Ime mesta je perzijskega izvora in pomeni "obmejno območje", ker je bil v 7. stoletju pod perzijsko oblastjo. Leta 1624 je Nasir ibn Muršid, prvi vladar dinastije Jaruba, Rustak izbral za sedež svoje vlade. V tem obdobju je bila zgrajena trdnjava Kalat al-Kasra. Leta 1784 je Hamad ibn Said sedež vlade preselil v [[Maskat]]. Do 50. let 20. stoletja je mesto, tako kot druga mesta v Omanu, ostalo neodvisno. Zdaj je glavno mesto vilajeta Rustak in glavno mesto governorata Džanub al-Batina. Rustak ima vroče in suho puščavsko podnebje s poletnimi temperaturami preko 40°C. Letna količina padavin je okoli 100 mm. ==Mestne zanimivosti== ===Trdnjava Rustak=== [[Slika:Rustaq Fort 02.jpg|thumb|250px|Trdnjava Rustak]] Trdnjava Rustak je ena najmogočnejših trdnjav v Omanu. Za prvotno zgradbo se domneva, da jo je zgradila dinastija Džulanda petdeset let pred prihodom [[islam]]a, se pravi v začetku 7. stoletja. Leta 670 in ponovno leta 1698 je bila razširjena. Dodatne stolpe je zgradil sultan Fejsal bin Turki leta 1906.<ref>''The Rough Guide to Oman'', 2024, str. 127</ref> Trdnjava je zgrajena na treh nivojih in vsebuje ločene bivalne zgradbe, orožarno, mošejo in štiri stolpe. Najvišji stolp je visok več kot 18,5 m in ima premer 6 m. ===Grad Rustak=== Grad Rustak (arabsko: قَلْعَة ٱلرُّسْتَاق, latinizirano: Qalʿat Ar-Rustāq) stoji na pobočjih Zelene gore. Zgrajen je bil okoli leta 1250 na ruševinah perzijske trdnjave. Sedanjo impresivno zgradbo so obnovili prvi imami dinastije Jaruba v letih 1624 do 1649. V pritličju gradu so glavni vhod, bivalni prostori, orožarna, sprejemnice, mošeja, zapori, vodnjaki in drugo.<ref>{{Cite web |date=9 August 2023 |title=Rustaq Fort |url=https://www.omaninfo.om/mainsections/52 |access-date=9 August 2023 |website=Oman Info}}</ref> Grad ima štiri stolpe, zgrajene v letih 1477 in 1906. Prvi je Rdeči stolp s premerom devet metrov in pol in višino več kot 16 metrov. Drugi stolp je Vetrni stolp, ki ga je zgradil imam Saif bin Sultan al-Jarubi. V zahodnem kotu gradu je njegova grobnica. Vetrni stolp je visok 12 metrov in ima premer 12 metrov. Tretji stolp je Hudičev stolp ali Podzemni stolp. Tudi tega je zgradil Saif bin Sultan al-Jarubi. Visok je 18 metrov in pol in ima premer približno šest metrov. Četrti stolp je Moderni stolp, zgrajen v času vladavine imama Ahmeda bin Saida. Visok je 11 metrov. Vrhovi stolpov so okrašeni z okrasnimi trikotniki. V gradu Rustak je bilo deset topov: štirje v Modernem stolpu, trije v Vetrnem stolpu, preostali trije pa v spodnjem delu gradu. Grad ima štiri vrata: Jaruba, al-Ala, osrednja vrata in Sarha. Grad kot celota je dolg 60 metrov, širok 60 metrov in ima površino 2.700 kvadratnih metrov. ===Grad al-Hazm=== [[Slika:Al_Hazm_Fort_(2)_(41115551771).jpg|thumb|250px|al-Hazm]] [[Slika:Al_Hazm_Fort_(5)_(40405009214).jpg|thumb|Lesena vrata]] Grad je velika pravokotna zgradba z dvema utrjenima okroglima stolpoma na južnem in vzhodnem vogalu. Ima velika, umetniško izrezljana lesena vrata.<ref name=":1">{{Cite news|title=Oman- Al Hazm Castle to host a variety of entertainment shows from April 24|url=https://menafn.com/1098419055/Oman-Al-Hazm-Castle-to-host-a-variety-of-entertainment-shows-from-April-24|date=April 24, 2019|website=menafn}}</ref> Leta 1708 ga je zgradil imam Sultan bin Saif II.<ref name=":1"/> kot rezidenco imamov.<ref>{{Cite web|title=Travel Oman: Visit Al Hazm Castle in Rustaq|url=https://timesofoman.com/article/2183867/Oman/Tourism/Travel-Oman-Visit-Al-Hazm-Castle-in-Rustaq|access-date=2021-06-24|website=Times of Oman|language=en|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509083646/https://timesofoman.com/article/2183867/Oman/Tourism/Travel-Oman-Visit-Al-Hazm-Castle-in-Rustaq|url-status=dead}}</ref> Grad je imel tudi zapor, mošejo in verske učilnice. Sultan bin Saif je bil po smrti leta 1718 pokopan v gradu.<ref>{{Cite book|last=Publications|first=Jpm|url=https://books.google.com/books?id=K8nMCRYnKn8C|title=Gulf States|publisher=Hunter Publishing, Inc|year=2000|isbn=978-2-88452-099-7|pages=85|language=en}}</ref> Grad al-Hazm je bil leta 1988 vpisan na predhodni [[Unescova svetovna dediščina|seznam Unescove svetovne dediščine]]<ref name=":0">{{Cite web|title=The forts of Rostaq and al-Hazm|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/497/|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20070611095641/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/497/ |archive-date=2007-06-11 }}</ref> in se od leta 2020 obnavlja.<ref>{{Cite web|last=Davids|first=Gavin|date=2020-05-04|title=Oman completes restoration work on tourism landmarks|url=https://meconstructionnews.com/41172/oman-completes-restoration-work-on-tourism-landmarks|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=meconstructionnews.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513024549/https://meconstructionnews.com/41172/oman-completes-restoration-work-on-tourism-landmarks |archive-date=2020-05-13 }}</ref> ===Vroči vrelci=== [[Slika:عين الكسفة.jpg|thumb|250px|Ajn al-Kasfa]] Med turistične znamenitosti Rustaka spadajo vroči vrelci Ajn al-Mas (Diamantne oči), kot so al-Khor, al-Hvajt, al-Khadra, al-Zurka in Ajn al-Kasfa, kjer temperatura vode doseže 45 stopinj Celzija. V okolici je tudi več tradicionalnih namakalnih sistemov (faladž). ===Druge zanimivosti=== V mestu s tradicionalnimi ulicami je še več kot 22 drugih stolpov, edinstvene stare mošeje in molilnice. Znane so predvsem mošeje al-Ulaja, al-Biada, ki se nahajata znotraj gradu Rusta, ter mošeja Kasri.<ref>{{Cite web |date=2019-07-27 |title=ولاية الرستاق في عمان |url=https://read.opensooq.com/%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%82-%D9%81%D9%8A-%D8%B9%D9%85%D8%A7%D9%86/ |access-date=2023-08-09 |website=اقرأ - السوق المفتوح |language=ar}}</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Omanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] 3d2vfpnx5cgicyzrwwr9vo70pfv6l6c 4 599018 6676339 6676019 2026-05-16T08:05:28Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6676339 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 623jhpwspajtv0bglvmswjpun1i8f2u 118 599323 6676305 6643981 2026-05-16T06:24:34Z Predrag Šainović 255641 /* Reference */ 6676305 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> == Reference == <references />7. Alarmni znaki povečane prostate, ki jih moški spregledajo, N1 Slovenija. <nowiki>https://n1info.si/zdravje/zdravje-z-alenko-kesar/alarmni-znaki-povecane-prostate-ki-jih-moski-spregledajo/</nowiki> 8. Inovativna terapija, ki povsem spreminja pogled na zdravljenje povečane prostate, N1 Slovenija. <nowiki>https://n1info.si/oglas/inovativna-terapija-ki-povsem-spreminja-pogled-na-zdravljenje-povecane-prostate/</nowiki> 9. Predrag Šainović – video intervju, YouTube. <nowiki>https://m.youtube.com/watch?v=lG81h_gYsEk</nowiki> fcoqk7d165y0c7fvpfvvmf459kxs153 6676306 6676305 2026-05-16T06:32:42Z Predrag Šainović 255641 /* Reference */ 6676306 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> == Referenc == <references /> * Alarmni znaki povečane prostate, ki jih moški spregledajo, N1 Slovenija. <nowiki>https://n1info.si/zdravje/zdravje-z-alenko-kesar/alarmni-znaki-povecane-prostate-ki-jih-moski-spregledajo/</nowiki> * Inovativna terapija, ki povsem spreminja pogled na zdravljenje povečane prostate, N1 Slovenija. <nowiki>https://n1info.si/oglas/inovativna-terapija-ki-povsem-spreminja-pogled-na-zdravljenje-povecane-prostate/</nowiki> * Predrag Šainović – video intervju, YouTube. <nowiki>https://m.youtube.com/watch?v=lG81h_gYsEk</nowiki> 3jmhko3tq71ev6cu0xalx79mt0m6lp6 6676308 6676306 2026-05-16T06:34:18Z Predrag Šainović 255641 /* Referenc */ 6676308 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> 7. Alarmni znaki povečane prostate, ki jih moški spregledajo, N1 Slovenija. https://n1info.si/zdravje/zdravje-z-alenko-kesar/alarmni-znaki-povecane-prostate-ki-jih-moski-spregledajo/ 8. Inovativna terapija, ki povsem spreminja pogled na zdravljenje povečane prostate, N1 Slovenija. https://n1info.si/oglas/inovativna-terapija-ki-povsem-spreminja-pogled-na-zdravljenje-povecane-prostate/ 9. Predrag Šainović – video intervju, YouTube. https://m.youtube.com/watch?v=lG81h_gYsEk tin75629p3n8rlvkxxoz6mo9o0wbcfi 0 599329 6676362 6675995 2026-05-16T09:18:11Z Anzet 118843 6676362 wikitext text/x-wiki Sklepni, tekmovalni večer '''45. [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]''' bo 4. julija 2026 v Amfiteatru [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]]. Umetniški vodja je Andrea F. Festival je s petinštirideseto izvedbo dobil novo celostno grafično podobo in prvič potekal pod sloganom »Bodi tam, ko nastane ...« (oz. »Bodi tam, ko nastane pesem poletja«). Predstavitveni večer, na katerem bodo tekmovalci ob spremljavi festivalskega benda v živo peli pretekle uspešnice s festivala, bo 30. junija v Portorožu. ==Javni poziv za udeležbo== Javni poziv za udeležbo je bil objavljen 6. marca 2026, zbiranje prijav pa je trajalo do 7. aprila. Pravila poziva so med drugim določala naslednje: * avtorji lahko prijavijo največ dve avtorski deli (glasba, besedilo), * skladba je lahko dolga največ tri minute in pol (3:30), * biti mora v slovenskem ali italijanskem jeziku, * na odru lahko nastopi največ 5 nastopajočih, * vsi izvajalci morajo do 4. julija 2026 dopolniti najmanj 17 let, * skladbe, ustvarjene ali posnete z umetno inteligenco, niso dovoljene, * skladbe ne smejo biti predhodno javno predvajane ali kako drugače objavljene. Na festivalu bo predstavljenih 14 skladb: * 11 jih je izmed prijav, prispelih na poziv, izbrala petčlanska strokovna komisija, * 3 pa so prispevali povabljeni avtorji oz. izvajalci, ki jih je izbral oz. povabil organizacijski odbor festivala v sestavi Andrea F, Borut Bažec (predstavnik Avditorija Portorož, ki je producent in organizator festivala), Klavdija Žnidarič, Tomi Purich, Matej Knep (predstavnik Občine Piran, ki je lastnica blagovne znamke MMS) in Alesh Maatko na predlog umetniškega vodje. Ti trije so tudi prejemniki treh posebnih nagrad (MMS legenda, MMS avtor, MMS bodočnost). Izborno komisijo, ki je poslušala 95 prijavljenih skladb, so sestavljali Chantal Sèverine van Mourik Guštin (predsednica), Andrea Flego, Aljaž Novak, Jari Jarc in Rok Smolej. Poleg enajstih od štirinajstih tekmovalnih skladb je izbrala tudi dve rezervi: {| class="wikitable" ! # !! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | R1 || Gemini || »Jaz in ti« || Jaka Dolinšek <small>(gb)</small>, Maks Dolinšek <small>(b)</small>, David Vučković <small>(b)</small>, Leandro Ariel Zilberberg <small>(a)</small> |- | R2 || Ninnay || »V globine« || Nina Bužanin Simčič <small>(gb)</small>, [[Alex Volasko]] <small>(a)</small> |} ==Tekmovalne skladbe== {| class="wikitable" ! Izvajalec !! Naslov !! Avtorji glasbe, besedila in aranžmaja |- | Anna || »Reci da imaš me rad« || Krešimir Tomec <small>(ga)</small>, Ana Grdadolnik <small>(gb)</small>, Martin Lesjak <small>(gb)</small> |- | [[Balladero]]|| »Za naju« || Dominik Bagola − Balladero <small>(gb)</small>, Krešimir Tomec <small>(a)</small> |- | Daniel Popović || »Sogno d'amore« || Daniel Popović <small>(ga)</small>, Pietro Pocecco <small>(b)</small> |- | Eva Kovačič || »Dve naravi« || Eva Kovačič <small>(gb)</small>, Roman Sarjaš <small>(ga)</small>, Dragica Šteh <small>(b)</small> |- | [[Gal Gjurin]]|| »Pred vetrom in dežjem« || Gal Gjurin <small>(gba)</small> |- | [[Gašper Rifelj]]|| »Naj ne bo hladno« || Gašper Rifelj <small>(gb)</small>, Miha Gorše <small>(a)</small> |- | [[IL Divji|Il Divji]]|| »Morje mi« || Goran Šarac <small>(g)</small>, Žiga Šraml <small>(gb)</small>, Nino Krznar <small>(a)</small>, Dario Mihić <small>(a)</small> |- | Kavč || »Dopust« || Matej Mittendorfer <small>(gba)</small>, Tine Farkaš <small>(b)</small> |- | [[KIKIFLY|Kikifly]] & Maja Prašnikar || »Spomin poletnih dni« || [[Kristijan Crnica]] <small>(gb)</small>, Goran Sarjaš <small>(ga)</small> |- | Lean Kozlar Luigi || »Na repeat« || Lean Kozlar <small>(gba)</small>, Gabrijel Juriševič <small>(a)</small> |- | [[Mef]] in [[Marina Martensson]]|| »Drugačna je le noč« || [[Drago Mislej - Mef|Drago Mislej]] <small>(gb)</small>, Andrea Flego <small>(a)</small> |- | [[Oto Pestner]]|| »Naj morje naju ljubi« || Oto Pestner <small>(ga)</small>, Darja Furek <small>(b)</small> |- | Poveri ma belli || »Millenovecentosettantotto (1978)« || Giancarlo Nisi <small>(g)</small>, Alberto Zeppieri <small>(b)</small>, Roberto Cetoli <small>(a)</small> |- | RANR || »Valovi« || Neli Lalović <small>(gba)</small>, Marko Bera <small>(gba)</small>, Dominik Širovnik <small>(gba)</small>, Marko Matjašič <small>(gba)</small>, Tadej Klojčnik <small>(gba)</small> |} Nastopajoči pojejo v živo ob spremljavi MMS benda (spremljevalna skupina / festivalski bend). ==Nagrade== * velika nagrada MMS 2026 ** telefonsko glasovanje, občinstvo v Avditoriju, žirija izbranih radijskih postaj, strokovna žirija (tričlanska) ** finančno ovrednotena: denarna nagrada in kritje stroškov snemanja videospota + spominska plaketa ** prejme izvajalec skladbe ** V primeru izenačenja v skupnem seštevku točk ima prednost skladba, ki se je v glasovanju občinstva v Avditoriju uvrstila višje. * nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja ** finančno ovrednotena: denarna nagrada + spominska plaketa ** tričlanska strokovna žirija * posebne nagrade: MMS legenda, MMS avtor in MMS bodočnost ** dodeli jih umetniški vodja festivala − povabljeni izvajalci oz. avtorji ** podeljujejo jih festival MMS, Avditorij Portorož in Občina Piran ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture * nagrada festivalskega banda ** posebno priznanje v obliki spominske plakete oz. skulpture ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/162 |title=Javni poziv za prijavo skladb na 45. festival MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/pages/163 |title=Pravilnik 45. festivala MMS 2026 |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/javni-poziv-s-pogoji-za-udelezbo-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=Javni poziv s pogoji za udeležbo na 45. festivalu Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/velika-novost-na-mms-nova-pravila-tudi-glede-uporabe-umetne-inteligence/ |title=Velika novost na MMS: nova pravila tudi glede uporabe umetne inteligence |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/glasbeniki-vabljeni-da-se-prijavijo-na-melodije-morja-in-sonca/775767 |title=Glasbeniki vabljeni, da se prijavijo na Melodije morja in sonca |accessdate=13. 3. 2026 |date=9. 3. 2026 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/novice/znani-so-nastopajoci-na-45-festivalu-melodije-morja-in-sonca |title=14 SKLADB IN NASTOPAJOČI NA 45. FESTIVALU MELODIJE MORJA IN SONCA |accessdate=15. 5. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/znanih-14-izvajalcev-ki-bodo-julija-prepevali-na-melodijah-morja-in-sonca/782250 |title=Znanih 14 izvajalcev, ki bodo julija prepevali na Melodijah morja in sonca |accessdate=16. 5. 2026 |date=15. 5. 2026 |format= |work= }} {{Melodije morja in sonca}} [[Kategorija:Melodije morja in sonca]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v glasbi]] jcd5cvprvn5u1r0g5982iaa993lae9t 0 600972 6676159 6662913 2026-05-15T17:13:18Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom razdelka »Estonian Crusade: The Middle Ages« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1349142804|History of Estonia]]« 6676159 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == &nbsp; Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) == Estonska križarska vojna: srednji vek ==   === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine <nowiki><i id="mwWw">Lammasmäe</i></nowiki> v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije.fdsafdas Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla quertz pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severniquertz Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.quertz V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje quertz zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobitiquertz lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da quertz bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja.quertz Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to niquertz bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. quertz Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III.quertz Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjquertz ena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore,quertz ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland jequertz mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livoquertz nskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o quertz močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in quertz meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvomquertz in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združquertz ile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podquertz piralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] quertz proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od mosquertz kovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je quertz z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Poquertz lock]] . Med drugo, leta 1580, je z 2quertz 9.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevquertz anjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je quertz podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|quertz Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napquertz adla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlquertz andija]], Fquertz riderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] isdmco6d6mewg5h3oo04hus96rsdzzz 6676269 6676159 2026-05-15T22:48:44Z TadejM 738 rv ; odstranjena podvojitev teksta 6676269 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == &nbsp; Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] 6mk4eknyyulsk3bw7rqedk2bosqkdta 6676271 6676269 2026-05-15T22:49:49Z TadejM 738 /* Razdelitev Estonije v livonski vojni */ --prazna vrstica 6676271 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] gyili82orlureyulwzhpbgu0idywwl1 0 601989 6676341 6673921 2026-05-16T08:06:28Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]]; ±[[Kategorija:Športne prireditve v Grčiji]]→[[Kategorija:Kolesarske dirke v Grčiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676341 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Grčiji | image = | image_caption = | date = april-maj | region = [[Grčija]] | english = | localnames = Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος {{in lang|el}} | nickname = ToH | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Gčije]] | director = | first = {{Start date|1968}} | number = 22 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}} | mostwins = ''brez večkratnih zmagovalcev'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Václav Ježek (kolesar)|Václav Ježek]]|CZE}} | website = https://www.hellas-tour.gr/ }} '''Dirka po Grčiji''' ({{jezik-el|Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Grčija|Grčiji]]. Sestavlja jo pet etap in običajno poteka aprila ali maja.<ref>{{cite web |title=International Tour of Hellas (Grè) - Cat.2.1 |url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |accessdate= |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325195547/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |url-status=dead }}</ref> Organizira jo [[Kolesarska zveza Gčije]] in poteka od leta 1968 z več prekinitvami. Od leta 2005 je del koledarja [[UCI Europe Tour]]<ref name="historical">{{cite web|url=https://firstcycling.com/race.php?r=513|title=Tour of Hellas|website=FirstCycling|access-date=20 April 2022}}</ref>, od leta 2022 z oznako 2.1.<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|title=ΔΕΗ International Tour of Hellas|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|access-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420164050/https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|archive-date=20 April 2022}}</ref><ref>{{Cite web |title=Palmares International Tour of Hellas |url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2023/history/palmares |access-date=2023-03-18 |website=www.procyclingstats.com}}</ref> Nobeden od kolesarjev v zgodovini dirke ni zmagal več kot enkrat. Prvi slovenski kolesar z zmago na dirki je postal [[Robert Vrečer]] leta 2012.<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2022/gc/history|title=Top-3 per edition|publisher=ProCyclingStats|access-date=20 April 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.hellas-tour.gr/portal/en/media-toh-2/history|title=History|publisher=International Tour of Hellas|access-date=2 May 2022}}</ref></small> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- ! 1968 | {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}} | {{flagathlete|[[Noël Vantyghem]]|BEL}} | {{flagathlete|[[Břetislav Souček]]|CZE}} |- ! 1969–1980 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 1981 | {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Evaggelos Papadakis]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Ilias Kelesidis]]|GRE}} |- ! 1982 | {{flagathlete|[[Henri Manders]]|NED}} | {{flagathlete|[[Pascal Kolkhuis Tanke]]|NED}} | {{flagathlete|[[Dragić Borovičanin]]|YUG}} |- ! 1983 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 1984 | {{flagathlete|[[Asiat Saitov]]|URS}} | {{flagathlete|[[Jevgenij Korolkov]]|URS}} | {{flagathlete|[[Vasilij Ždanov]]|URS}} |- ! 1985 | {{flagathlete|[[Jonas Romanovas]]|URS}} | {{flagathlete|[[Marat Ganejev]]|URS}} | {{flagathlete|[[Vasilij Špundov]]|URS}} |- ! 1986 | {{flagathlete|[[Roland Königshofer]]|AUT}} | {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Stančo Stančev (kolesar)|Stančo Stančev]]|BUL|1971}} |- ! 1987 | {{flagathlete|[[Olaf Jentzsch]]|DDR}} | {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}} |- ! 1988 | {{flagathlete|[[Gintautas Umaras]]|URS}} | {{flagathlete|[[Michel Zanoli]]|NED}} | {{flagathlete|[[Dan Radtke]]|DDR}} |- ! 1989 | {{flagathlete|[[Frank Kühn]]|DDR}} | {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}} | {{flagathlete|[[Andreas Wartenberg]]|DDR}} |- ! 1990–1997 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 1998 | {{flagathlete|[[Thomas Liese]]|GER}} | {{flagathlete|[[Hristo Zaikov]]|BUL}} | {{flagathlete|[[Matthew Stephens (kolesar)|Matthew Stephens]]|GBR}} |- ! 1999–2001 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 2002 | {{flagathlete|[[Fraser MacMaster]]|NZL}} | {{flagathlete|[[Philippe Schnyder]]|SUI}} | {{flagathlete|[[Adam Gawlik]]|POL}} |- ! 2003 | {{flagathlete|[[Vasilis Anastopoulos]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Svetoslav Tčanliev]]|BUL}} | {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}} |- ! 2004 | {{flagathlete|[[Asan Bazajev]]|KAZ}} | {{flagathlete|[[André Schulze]]|GER}} | {{flagathlete|[[Maksim Iglinski]]|KAZ}} |- ! 2005 | {{flagathlete|[[Valerij Dmitrijev]]|KAZ}} | {{flagathlete|[[Aleksander Dimovskih]]|KAZ}} | {{flagathlete|[[Nebojša Jovanović]]|SRB|2004}} |- ! 2006 | {{flagathlete|[[Pavel Brutt]]|RUS}} | {{flagathlete|[[Vladimir Koev]]|BUL}} | {{flagathlete|[[René Andrle]]|CZE}} |- ! 2007–2010 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 2011 | {{flagathlete|[[Stefan Schäfer]]|GER}} | {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}} | {{flagathlete|[[Markus Fothen]]|GER}} |- ! 2012 | {{flagathlete|[[Robert Vrečer]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Davide Rebellin]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}} |- ! 2013–2021 | align="center" colspan="3" | ''ni potekala'' |- ! 2022 | {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}} | {{flagathlete|[[Lennert Teugels]]|BEL}} | {{flagathlete|[[Mark Stewart (kolesar)|Mark Stewart]]|GBR}} |- ! 2023 | {{flagathlete|[[Iúri Leitão]]|POR}} | {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}} | {{flagathlete|[[Stanisław Aniołkowski]]|POL}} |- ! 2024 | {{flagathlete|[[Riccardo Zoidl]]|AUT}} | {{flagathlete|[[Hermann Pernsteiner]]|AUT}} | {{flagathlete|[[Valerio Conti]]|ITA}} |- ! 2025 | {{flagathlete|[[Harold Martín López]]|ECU}} | {{flagathlete|[[Anton Schiffer]]|GER}} | {{flagathlete|[[Adrien Maire]]|FRA}} |- ! 2026 | {{flagathlete|[[Václav Ježek (kolesar)|Václav Ježek]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Domenico Pozzovivo]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Nikiforos Arvanitou]]|GRE}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Grčiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1968]] 25ms7uvv36ft9rsqd89ehkmgqp4157u 0 602008 6676283 6670377 2026-05-16T00:20:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676283 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Sassari | official_name = Comune di Sassari | native_name = {{native name|sdc|Sàssari}}<br />{{native name|sc|Tàtari}} | image_skyline = {{multiple image | perrow = 1/2/2/1 | border = infobox | total_width = 300 | image1 = Sassari collage nuovo.png }} | image_caption = '''levo''': vodnjak Rosello; glavna stavba univerze; Faradda di li Candareri; park Monserrato; '''v sredini''': pogled na staro mestno jedro; '''desno''': vladna palača; Cavalcata sarda; Narodni arheološki muzej; cerkev sv. Marije v Betlemu | image_flag = Flag of Sassari.svg | image_shield = Sassari-Stemma.svg | shield_alt = | shield_size = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = Italy#Sardinia#Europe | coordinates = {{coord|40|43|30|N|8|33|31|E|region:IT_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Sardinija]] | metropolitan_city = [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]] | mayor_party = | mayor = Giuseppe Mascia | area_footnotes =<ref name="area">{{cite web|url=https://www.istat.it/it/archivio/156224|title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011|language=it|publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> | area_total_km2 = 547.04 | population_footnotes = {{Italian municipality|P}} | population_total = {{Italian municipality|p}} | population_as_of = {{Italian municipality|y}} | population_demonym = Sassaresi or Turritani | elevation_footnotes = | elevation_m = 225 | istat = | saint = [[Sveti Nikolaj]] | day = 6. december | postal_code = 07100 | area_code = 079 | website = {{official website|http://www.comune.sassari.it}} | footnotes = }} '''Sassari''' (sasarsko: ''Sassari''; [[Sardščina|sardinsko]]: ''Tàtari/Tàttari/Tàthari'') je drugo največje mesto na [[Sardinija|Sardiniji]], ki leži na severnem delu otoka in je glavno mesto [[Pokrajina Sassari|pokrajine Sassari]]. Njegove sosednje občine so [[Alghero]], Muros, Olmedo, Osilo, Ossi, [[Porto Torres]], Sennori, Sorso, Stintino, Tissi, Uri in Usini . == Zgodovina == {| align="right" |[[Slika:Proclamazione_della_Repubblica_sassarese_-_Giuseppe_Sciuti,_1880_-_Sassari,_Palazzo_della_Provincia.png|sličica| Razglasitev Sasarske republike leta 1294 ([[Giuseppe Sciuti]], 1880)]] |} Mesto Sassari so v [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanovili prebivalci [[Antika|antičnega]] mesta ''Turris Libysonis'' (današnji [[Porto Torres]]), ki so se tja pogosto zatekli pred napadi [[Saraceni|Saracenov]]. Prvi pisni vir o mestu sega v leto 1131. V visokem srednjem veku je pripadal judikatu Torres, nato pa prešel pod oblast [[Pisa|Pise]], ki jo je po bitka pri Melorii leta 1288 nadomestila [[Genova]]. Leta 1294 je Sassari postal prvo svobodno mesto na otoku z lastno ustavo, ''Statuti Sassaresi'', ki je veljala do leta 1771. Po osvojitvi Sardinije s strani kralja [[Jakob II. Aragonski|Jakoba II. Aragonskega]] leta 1325 je mesto prišlo pod oblast [[Aragonska krona|aragonske krone]], ki je oblast dokončno utrdila leta 1410. Od leta 1479 je Sardinija pripadala kraljevini [[Španija|Španiji]], leta 1718 pa je bila s [[Savoja|Savojsko]] vojvodino združena v kraljestvo. Njeni vladarji so leta 1861 postali kralji nove nacionalne države [[Kraljevina Italija|Italije]], v katero je bil Sassari od tedaj vključen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Sassari-Italy|title=Sassari|accessdate=2026-05-03|website=Britannica}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=History of Sassari, the Giudicato Torres, Pisa and Genoa, the Aragonese and Spanish domination, the Savoy, economic growth|url=https://sardegna.italiaguida.it/en/storia-sassari|website=Sardinia|accessdate=2026-05-03|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sassari: storia, tradizioni e itinerari tra natura e cultura|url=https://www.sardegnacountry.eu/en/schede/sassari-cosa-vedere-tradizioni-storia-itinerari/|website=Sardegna Country. Visita la Sardegna|date=2023-10-24|accessdate=2026-05-03|language=en-GB}}</ref> Med drugo svetovno vojno je bilo v mestu med britanskim zračnim napadom 17. maja 1943 ubitih 12 ljudi.<ref>[https://web.archive.org/web/20140202213215/http://rcslibri.corriere.it/bombardatelitalia/bombardate1943.pdf „1943“], in: Marco Gioannini, Giulio Massobrio: ''Bombardate l’Italia. Storia della guerra di distruzione aerea 1940-45.'' Rizzoli 2007.</ref> Ime mesta Sassari v italijanski vojski od leta 1915 nosi brigada mehanizirane (oklepne) pehote, imenovane [[Mehanizirana brigada Sassari|Brigata Sassari]]. Od leta 2009 jo sestavljajo trije polki. Brigada je bila napotena v [[Iraška vojna|Irak]], sodelovala pa je tudi v mednarodnih silah v [[Afganistan|Afganistanu]], zlasti v zahodni provinci Herat.<ref name=":0" /> == Znamenitosti == * Nacionalni muzej GA Sanna * Nekropola v Montalèju * Arheološko najdišče [[Monte d’Accoddi|Monte d'Accoddi]] * Rumunjski [[Nuragi|nuraghi]] {{Široka slika|Sassari piazzaItalia.jpg|1000|Die Piazza d’Italia von Sassari}}<gallery> Slika:Sassari_-_Palazzo_Ducale_(01).JPG|link=Datei:Sassari_-_Palazzo_Ducale_(01).JPG|alt=Palazzo Ducale, jetzt das Rathaus| Palazzo Ducale, danes mestna hiša Slika:Sassari,Particol.Del_Duomo_-_panoramio.jpg|link=Datei:Sassari,Particol.Del_Duomo_-_panoramio.jpg|alt=Kathedrale di San Nicola| [[Sobor (cerkev)|Katedrala]] svetega Nikole Slika:Museo_sanna,_ingresso_02.JPG|link=Datei:Museo_sanna,_ingresso_02.JPG|alt=Museo Nazionale G. A. Sanna| Nacionalni muzej GA Sanna Slika:Sassari,_Fontana_di_Rosello.jpg|link=Datei:Sassari,_Fontana_di_Rosello.jpg|alt=Fontana di Rosello| Vodnjak Rosello Slika:Sassari_-_Necropoli_di_Montalè_(14).jpg|link=Datei:Sassari_-_Necropoli_di_Montalè_(14).jpg|alt=Nekropole von Montalè| Nekropola v Montalèju Slika:Sassari_-_Complesso_prenuragico_di_Monte_d'Accoddi_(27).JPG|link=Datei:Sassari_-_Complesso_prenuragico_di_Monte_d'Accoddi_(27).JPG|alt=Monte d’Accoddi| Monte d'Accoddi Slika:Sassari,_nuraghe_Rumanedda_(07).jpg|link=Datei:Sassari,_nuraghe_Rumanedda_(07).jpg|alt=Nuraghe Rumanedda| Nuraghe Romanedda </gallery> == Izobraževanje == [[Slika:Università_Sassari.png|sličica|Univerza v Sassariju]] [[Slika:Sasstram.jpg|sličica|Tramvaj Sassari]] V Sassariju deluje Univerza v Sassariju, ustanovljena leta 1617. Sprva je bila znana predvsem po pravni [[Fakulteta|fakulteti]], danes pa obsega 11 fakultet, razdeljenih na 24 oddelkov. Od konca leta 2020 je njen rektor Gavino Mariotti.<ref>{{cite web|url=http://www.uniss.it/ateneo/il-nostro-ateneo|title=Il nostro Ateneo - Università degli Studi di Sassari|website=Uniss.it|date=4 August 2015|access-date=17 November 2017}}</ref> == Gospodarstvo == Poleg trgovine se v Sassariju in okolici proizvajajo [[Oljčno olje|olivno olje]], zelenjava, vino in sir. Razvita je tudi tekstilna industrija, v mestu pa ima sedež podjetje Difarma, ki se ukvarja z zdravstveno logistiko. == Promet == 27. oktobra 2006 je bila v Sassariju odprta približno 2,5 kilometra dolga tramvajska proga s sedmimi postajališči. Leta 2009 so jo podaljšali za skoraj dva kilometra vzdolž ozkotirne železnice do Sorsa.<ref>{{in lang|it}} [http://web.tiscali.it/sardegnavapore/storia.htm Historical chronicles of the Sardinian railways] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220419185416/http://web.tiscali.it/sardegnavapore/storia.htm |date=2022-04-19 }}</ref><ref>[http://www.bueker.net/trainspotting/map.php?file=maps/italy/italy.gif An Italian railway map showing electrified and non-electrified lines]</ref> == Znani meščani == * Domenico Alberto Azuni (1749–1827), zgodovinar in pravni strokovnjak * Adelasia Cocco (1885–1983), zdravnica; ena prvih zdravnic v Italiji in prva ženska, ki je opravljala zdravniški poklic v Italiji. * Mario Sironi (1885–1961), slikar futurizma in novecenta * [[Antonio Segni]] (1891–1972), politik, italijanski premier 1955–1957 in 1959–1960 ter predsednik republike od 1962 do 1964. * Luigi Polano (1897–1984), komunistični politik * Gavino Matta (1910–1954), boksar * Vittore Bocchetta (1918–2021), borec upora, kipar, slikar in literarni znanstvenik * [[Enrico Berlinguer]] (1922–1984), politik, generalni sekretar Italijanske komunistične partije (PCI) od 1972 do 1984 * Antonio Siddi (1923–1983), atlet * Giovanni Berlinguer (1924–2015), politik in strokovnjak za socialno medicino * [[Francesco Cossiga]] (1928–2010), politik Krščanskih demokratov (DC), italijanski premier 1979–1980, predsednik senata 1983–1985 in predsednik republike 1985–1992 * Maria Frau (* 1930), filmska igralka * Luigi Berlinguer (1932–2023), pravni zgodovinar in politik * Mariotto Segni (* 1939), sin Antonia Segnija, politik in profesor zasebnega prava na Univerzi v Sassariju * Enrico Costa (* 1944), astrofizik * Enzo Calzaghe (1949–2018), britanski boksarski trener * Riccardo Lay (* 1949), jazzovski basist * Guido Melis (* 1949), upravni znanstvenik in politik * Francesco Pigliaru (* 1954), ekonomist, univerzitetni profesor in politik * Antonello Grimaldi (* 1955), filmski režiser * Gabriele Manca (* 1957), skladatelj * Pietro Paolo Virdis (* 1957), nogometaš * Domenico Brigaglia (* 1958), motociklistični dirkač * Maria Teresa Camoglio (* 1961), filmska režiserka * Paola Antonelli (* 1963), kustosinja muzeja * Giovanni Puggioni (* 1966), šprinter * Elisabetta Canalis (* 1978), igralka in manekenka * Federico Serra (* 1994), boksar * Andrea Agrusti (* 1995), atlet == Literatura == * Erwin Schollmayer, Socialna antropologija sardinskih mest s posebnim poudarkom na Cagliariju in Sassariju, 1979 (mikrofiši) * Ercole Contu – Maria Luisa Frongia, Il nuovo Museo Nazionale "Giovanni Antonio Sanna" di Sassari, Rim 1982 * Antonello Mattone - Marco Tangheroni (ur.), Gli Statuti Sassaresi: economia, social, istituzioni a Sassari nel Medioevo nell'Eta Moderna, Sassari 1986 * Attilio Mastino (ur.), Storia della Sardegna antica, 2. izdaja, Nuoro 2009 == Zunanje povezave == {{Commonscat|Sassari}} {{Wikivoyage|Sassari}} * [https://www.comune.sassari.it/ Spletna stran mesta Sassari] (v italijanščini) == Sklici == <references /> [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta na Sardiniji]] lvfhkv0x4tn8t3euj66lejzi5cwxz4m 0 602306 6676380 6673556 2026-05-16T10:06:17Z Anzet 118843 6676380 wikitext text/x-wiki '''3. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 3. do 5. decembra 1993 v [[Portorož|Portorožu]]. Priredilo ga je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (predsednik izvršnega odbora katerega je bil Marcel Buh). ==Nagrade== * zlata nagrada Metoda Badjure:{{efn|Poimenovanje se pojavlja v različnih oblikah: nagrada/diploma Metoda Badjure, nagrada/diploma Metod Badjura (Baza slovenskih filmov, Slovenski filmski center) ali Badjurova nagrada/diploma.}}{{efn|Prejemniki zlate, srebrne in bronaste nagrade so prejeli tudi diplomo.}} avtorska ekipa filma ''Ko zaprem oči'' ter Petra Govc in Pavle Ravnohrib, igralca iz tega filma * srebrna nagrada Metoda Badjure (za fotografijo): ** Radovan Čok (''Maruška'') ** [[Valentin Perko]] (''[[Morana (film)|Morana]]'') * bronasta nagrada Metoda Badjure (za režijo): [[Miran Zupanič]] (''Oči Bosne...'') * diplomi Metoda Badjure: ** [[Radko Polič]] (za igro) in [[Damjan Kozole]] (za režijo) (''Rojevanje Leara'') ** [[Vinci Vogue Anžlovar]] (''Oko za oko'') − za režijo * Badjurova nagrada za študentski film: Mitja Novljan (''Maruška'') * Stopov igralec leta: [[Pavle Ravnohrib]] (''[[Ko zaprem oči]]'') * Stopova igralka leta: [[Nataša Ralijan]] (''Nasmeh pod pajčolanom'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/21/3-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=3. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/slovenski-filmski-maraton/#festivalske-izdaje-3-slovenski-filmski-maraton|title=3. Slovenski filmski maraton (1993) |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> * nagrada Janka Travna:{{efn|Podeljena prvič.}} Slovenski muzej gledališke in filmske umetnosti [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] in [[Jane Kavčič]] sta prejela jubilejni nagradi ob svoji 80- oziroma 70-letnici. Žirijo, ki je podelila Badjurove nagrade in diplome, so sestavljali Jasna Hribernik (predsednica), Karpo Godina in Jože Dolmark.<ref>{{navedi revijo |last1=Marinčič |first1=Vesna R. |last2= |first2= |year=1993 |title=Zmagali so skoraj vsi |journal=Delo |volume=35 |issue=283 |pages=7 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PXALIMKW/686561d1-3e0a-456e-b3bc-fa0a5861269b/PDF |accessdate=16. 5. 2026 }}</ref> ==Filmski program== ;Petek, 3. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija !! Opombe |- | ''[[Maja in vesoljček]]''|| [[Jane Kavčič]]|| rowspan=4|igrani || ob režiserjevi 70-letnici |- | ''[[Družinski dnevnik]]''|| [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]|| ob režiserjevi 80-letnici; odlomek iz filma |- | ''[[Ko zaprem oči]]''|| [[Franci Slak]] || |- | [[Morana (film)|''Morana'']]|| Aleš Verbič || otvoritveni film |} ;Sobota, 4. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Obrti na Slovenskem: Medičarji in svečarji, Pletarji, Apnarji in oglarji''|| Igor Košir || dokumentarni |- | ''Rojevanje Leara''|| [[Damjan Kozole]] || dokumentarni |- | ''[[Oko za oko (film, 1993)|Gypsy Eyes <small>/ Oko za oko</small>]]''|| [[Vinci Vogue Anžlovar]] || igrani |- | ''Porabje − Kak nejga zelenega konja, tak nejga čednoga Slovenca''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Nasmeh pod pajčolanom''|| [[Tugo Štiglic]] || igrani |} ;Nedelja, 5. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Krik nemega Indijanca''|| Tomislav Aleksov || (študijski) |- | ''Čudenja in zrenja'' <small>(pesnik Jože Snoj)</small>|| [[Filip Robar Dorin]] || dokumentarni |- | ''Komu zvoni''|| [[Tone Frelih]] || študijski |- | ''[[Krka - poročilo o zdravju reke|Krka – poročilo o zdravju reke]]''|| Filip Robar Dorin || dokumentarni |- | ''HI & FI''|| Zdravko Barišič || animirani |- | ''Oči Bosne ...''|| [[Miran Zupanič]] || dokumentarni |- | ''Razgledi slovenskih vrhov: Peca, Ojstrica'' <small>(oddaja)</small> || [[Igor Likar]] || |- | ''Še en dan''|| Urška Kos || študijski |- | ''Srečno!''|| Petra Hauc || rowspan=6|študijski |- | ''Maruška''|| Mitja Novljan |- | ''Good Rockin' Tonight''|| Brane Bitenc |- | ''V soju noči''|| Primož Meško |- | ''Rodef Gloria de Žigi''|| Primož Meško |- | ''Zgodba, ki je''|| Zoran Živulovič |- | ''Štala''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Ognjišče molka''|| [[Matjaž Klopčič]] || dokumentarni |- | ''France Balantič''|| [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] || dokumentarno-igrani |- | ''Hribci: Prava pot''|| [[Marjan Manček]] || animirani |- | ''Minute za film''|| Dušan Prebil || dokumentarni |- | ''[[Zrakoplov (film)|Zrakoplov]]''|| [[Jure Pervanje]] || igrani |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=3. slovenski filmski maraton: program prireditve |publisher=Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev |isbn= |cobiss=430347 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1993 v Sloveniji]] [[Kategorija:1993 v filmu]] 8cr2lfedtnszl7jn0ryley92dv2w5r2 6676384 6676380 2026-05-16T10:18:58Z Anzet 118843 6676384 wikitext text/x-wiki '''3. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 3. do 5. decembra 1993 v [[Portorož|Portorožu]]. Priredilo ga je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (predsednik izvršnega odbora katerega je bil Marcel Buh). ==Nagrade== * zlata nagrada Metoda Badjure:{{efn|Poimenovanje se pojavlja v različnih oblikah: nagrada/diploma Metoda Badjure, nagrada/diploma Metod Badjura (Baza slovenskih filmov, Slovenski filmski center) ali Badjurova nagrada/diploma.}}{{efn|Prejemniki zlate, srebrne in bronaste nagrade so prejeli tudi diplomo.}} avtorska ekipa filma ''[[Ko zaprem oči]]'' ter [[Petra Govc]] in [[Pavle Ravnohrib]], igralca iz tega filma * srebrna nagrada Metoda Badjure (za fotografijo): ** Radovan Čok (''Maruška'') ** [[Valentin Perko]] (''[[Morana (film)|Morana]]'') * bronasta nagrada Metoda Badjure (za režijo): [[Miran Zupanič]] (''Oči Bosne...'') * diplomi Metoda Badjure: ** [[Radko Polič]] (za igro) in [[Damjan Kozole]] (za režijo) (''Rojevanje Leara'') ** [[Vinci Vogue Anžlovar]] (''Oko za oko'') − za režijo * Badjurova nagrada za študentski film: Mitja Novljan (''Maruška'') * Stopov igralec leta: Pavle Ravnohrib (''Ko zaprem oči'') * Stopova igralka leta: [[Nataša Ralijan]] (''Nasmeh pod pajčolanom'')<ref>{{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/21/3-slovenski-filmski-maraton-portoroz/|title=3. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/slovenski-filmski-maraton/#festivalske-izdaje-3-slovenski-filmski-maraton|title=3. Slovenski filmski maraton (1993) |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> * nagrada Janka Travna:{{efn|Podeljena prvič.}} Slovenski muzej gledališke in filmske umetnosti [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] in [[Jane Kavčič]] sta prejela jubilejni nagradi ob svoji 80- oziroma 70-letnici. Žirijo, ki je podelila Badjurove nagrade in diplome, so sestavljali Jasna Hribernik (predsednica), [[Karpo Godina]] in [[Jože Dolmark]].<ref>{{navedi revijo |last1=Marinčič |first1=Vesna R. |last2= |first2= |year=1993 |title=Zmagali so skoraj vsi |journal=Delo |volume=35 |issue=283 |pages=7 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PXALIMKW/686561d1-3e0a-456e-b3bc-fa0a5861269b/PDF |accessdate=16. 5. 2026 }}</ref> ==Filmski program== ;Petek, 3. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija !! Opombe |- | ''[[Maja in vesoljček]]''|| [[Jane Kavčič]]|| rowspan=4|igrani || ob režiserjevi 70-letnici |- | ''[[Družinski dnevnik]]''|| [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]|| ob režiserjevi 80-letnici; odlomek iz filma |- | ''[[Ko zaprem oči]]''|| [[Franci Slak]] || |- | [[Morana (film)|''Morana'']]|| Aleš Verbič || otvoritveni film |} ;Sobota, 4. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Obrti na Slovenskem: Medičarji in svečarji, Pletarji, Apnarji in oglarji''|| Igor Košir || dokumentarni |- | ''Rojevanje Leara''|| [[Damjan Kozole]] || dokumentarni |- | ''[[Oko za oko (film, 1993)|Gypsy Eyes / Oko za oko <small>/ Cigankine oči</small>]]''|| [[Vinci Vogue Anžlovar]] || igrani |- | ''Porabje − Kak nejga zelenega konja, tak nejga čednoga Slovenca''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Nasmeh pod pajčolanom''|| [[Tugo Štiglic]] || igrani |} ;Nedelja, 5. december {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Krik nemega Indijanca''|| Tomislav Aleksov || (študijski) |- | ''Čudenja in zrenja'' <small>(pesnik Jože Snoj)</small>|| [[Filip Robar Dorin]] || dokumentarni |- | ''Komu zvoni''|| [[Tone Frelih]] || študijski |- | ''[[Krka - poročilo o zdravju reke|Krka – poročilo o zdravju reke]]''|| Filip Robar Dorin || dokumentarni |- | ''HI & FI''|| Zdravko Barišič || animirani |- | ''Oči Bosne ...''|| [[Miran Zupanič]] || dokumentarni |- | ''Razgledi slovenskih vrhov: Peca, Ojstrica'' <small>(oddaja)</small> || [[Igor Likar]] || |- | ''Še en dan''|| Urška Kos || študijski |- | ''Srečno!''|| Petra Hauc || rowspan=6|študijski |- | ''Maruška''|| Mitja Novljan |- | ''Good Rockin' Tonight''|| Brane Bitenc |- | ''V soju noči''|| Primož Meško |- | ''Rodef Gloria de Žigi''|| Primož Meško |- | ''Zgodba, ki je''|| Zoran Živulovič |- | ''Štala''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Ognjišče molka''|| [[Matjaž Klopčič]] || dokumentarni |- | ''France Balantič''|| [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] || dokumentarno-igrani |- | ''Hribci: Prava pot''|| [[Marjan Manček]] || animirani |- | ''Minute za film''|| Dušan Prebil || dokumentarni |- | ''[[Zrakoplov (film)|Zrakoplov]]''|| [[Jure Pervanje]] || igrani |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=3. slovenski filmski maraton: program prireditve |publisher=Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev |isbn= |cobiss=430347 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1993 v Sloveniji]] [[Kategorija:1993 v filmu]] mb0gmtg5jbpken5sy42o2ev4zie5qj7 0 602496 6676092 6674959 2026-05-15T13:25:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676092 wikitext text/x-wiki {{short description|Društvo poljskih matematikov.}} {{infopolje Organizacija | name = Poljsko matematično društvo | image = logo-PTM.jpg | image_border = | image_size = 150x150 | caption = | formation = 2. april 1919 | type = | headquarters = [[Varšava|Ulica Śniadeckich 8, 00-956 Varšava, Poljska]] | location = {{POL}} | num_members = | language = poljščina, angleščina | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Jacek Miękisz]] | key_people = [[Tomasz Downarowicz]], [[ Klaudiusz Wójcik]], [[Krystyna Jaworska]], [[ Piotr Kowalczyk]], [[ Leokadia Białas-Cież]], [[ Małgorzata Makiewicz]], [[ Dorota Mozyrska]], [[ Jan Poleszczuk ]] | num_staff = | budget = | website = {{URL|http://www.ptm.org.pl/|ptm.org.pl}} }} '''Poljsko matematično društvo''' ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Matematyczne}}, PTM) je glavno profesionalno [[znanstveno društvo]] [[Poljaki|poljskih]] [[matematik]]ov in predstavlja poljsko matematiko v sklopu [[Evropsko matematično društvo|Evropskega matematičnega društva]] (EMS) in [[Mednarodna matematična zveza|Mednarodne matematične zveze]] (IMU). == Zgodovina == === Ustanovitev PTM === Društvo je bilo ustanovljeno v [[Krakov]]u 2. aprila 1919 v dvorani Filozofskega seminarja, ki se je nahajal v stavbi [[Kolegij Nowodvorskega Jagelonske univerze|Kolegija Nowodvorskega]] na [[Ulica świętej Anny, Krakov|Ulici świętej Anny]] 12.{{r|urba-2014}} Izvirno se je imenovalo '''Matematično društvo v Krakovu''' ({{langx|pl|Towarzystwo Matematyczne w Krakowie|links=no}}) in je ime spremenilo v Poljsko matematično društvo 21. aprila 1920.{{r|spl04}} Ustanovilo ga je 16 [[krakovska matematična šola|krakovskih matematikov]] in astronomov: {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stefan Banach]] (1892&ndash;1945) * Julian Chmiel * Mirosław Gibas * {{medjezikovna povezava|Leon Chwistek|en}} (1884&ndash;1944) * {{medjezikovna povezava|Antoni Maria Emilian Hoborski|lt=Antoni Hoborski|pl}} (1879&ndash;1940) * {{medjezikovna povezava|Ludwik Hordyński|pl}} (1882&ndash;1920) * Ludwig Kaszycki * {{medjezikovna povezava|Franciszek Leja|en}} (1885&ndash;1979) * {{medjezikovna povezava|Otton Nikodym|en|Otto M. Nikodym}} (1887&ndash;1974) * {{medjezikovna povezava|Alfred Rosenblatt|pl}} (1880&ndash;1947) * Antoni Rozmus * {{medjezikovna povezava|Jan Sleszyński|en}} (1854&ndash;1931) * Xawery Stankiewicz * {{medjezikovna povezava|Antoni Wilk|pl}} (1876&ndash;1940) * {{medjezikovna povezava|Stanisław Zaremba (matematik)|lt=Stanisław Zaremba|en|Stanisław Zaremba (mathematician)}} (1863&ndash;1942) * {{medjezikovna povezava|Kazimierz Żorawski|en}}{{r|cies-2019a}}{{r|spl09}}{{r|cies-2019b}} (1866&ndash;1953) }} Statut novo ustanovljenega združenja je njegov cilj opredelil kot celovito gojenje čiste in uporabne matematike z organiziranjem znanstvenih srečanj s predavanji.{{r|leja-1969}}{{r|spl09}} Imenovan je bil upravni odbor društva, ki so ga sestavljali: predsednik Zaremba, podpredsednik Hoborski, tajnik Leja in blagajnik Hordyński. Upravni odbor društva je ostal v Krakovu, članom s stalnim prebivališčem drugje pa je bilo {{snd}} z odobritvijo upravnega odbora {{snd}} dovoljeno ustanoviti podružnice v drugih mestih. Prva od teh, podružnica v [[Lvov]]u, je bila ustanovljena leta 1921 {{snd}} podružnice v [[Varšava|Varšavi]], [[Poznanj]]u in [[Vilna|Vilni]] so bile ustanovljene leta 1923.{{r|spl04}} V enem letu se je število članov društva povečalo na 40, kmalu zatem pa na 50. Pridružili so se tudi matematiki zunaj Krakova, med njimi [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]], [[Zygmunt Janiszewski]], [[Kazimierz Kuratowski]], [[Stefan Mazurkiewicz]], [[Wacław Franciszek Sierpiński]], [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in Stanisław Zakrocki.{{r|spl18}}{{r|cies-2019b}} Do leta 1928 je imelo društvo 165 članov. Steinhaus je o začetkih društva zapisal:{{r|stei-1970}}{{r|spl18}}{{r|domo-2018}}{{r|urba-2014}} {{citatni blok|Čeprav je bil Krakov formalno trdnjava, se je bilo mogoče zvečer sprehajati po Plantyh. Med enim takim sprehodom sem po naključju zaslišal besedi »Lebesguova mera«. Približal sem se klopi v parku in se predstavil dvema mladima navdušencema nad matematiko. Povedala sta mi, da imata še enega tovariša po imenu [[Witold Wilkosz]], ki ga še posebej hvalita. Mladeniča sta bila Stefan Banach in Otto Nikodym. Od tedaj naprej smo se redno srečevali in ... odločili smo se ustanoviti matematično društvo.}} Na izredni generalni skupščini, ki je bila 14. marca 1936 v Lvovu, je bila izvedena še ena organizacijska prenova, s katero se je PTM preoblikovalo v zvezo okrožnih podružnic. Te podružnice so imele svoje upravne odbore, katerih predsedniki so hkrati delovali kot člani glavnega odbora {{snd}} izvršnega organa, ki so ga vodili predsednik, tajnik in blagajnik. Glasovalne pravice na generalni skupščini so bile dodeljene delegatom podružnic sorazmerno s številom članov v njihovih podružnicah. Poleg tega se je sedež društva preselil v Varšavo, leta 1937 pa je bila ustanovljena podružnica v Krakovu (s čimer se je skupno število podružnic PTM tedaj povečalo na pet). === Dejavnosti PTM v medvojnem obdobju === ; Publikacije PTM Da bi dosegli svoje cilje, je Društvo začelo izdajati ''Rozprawy Polskiego Towarzystwa Matematycznego''. Prvi zvezek je bil objavljen v Krakovu leta 1921. Naslednji zvezek je izšel leto kasneje pod naslovom ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' in je vseboval osem znanstvenih člankov. Zaremba je bil urednik ''Annales''. Do izbruha druge svetovne vojne je bilo objavljenih sedemnajst zvezkov. Revija je izhajala v glavnih mednarodnih jezikih; vendar so bili ''Dodatki'', ki so bili priloženi nekaterim zvezkom, natisnjeni v poljščini. Ti dodatki so med drugim vključevali dokumente, ki se nanašajo na življenje Društva, kot so njegovi statuti, poročila in zapisniki. ; Kongresi in srečanja PTM Društvo je organiziralo poljske matematične kongrese, pred letom 1939 pa so potekali trije taki kongresi. Prvi kongres je bil v Lvovu od 7. do 10. septembra 1927 in se ga je udeležilo približno 200 ljudi, med njimi več znanstvenikov iz tujine. Naslednji kongres je bil v Vilni od 23. do 26. septembra 1931, tretji pa v Varšavi (28. september {{snd}} 3. oktober 1937). V medvojnem obdobju je bilo na srečanjih Poljskega matematičnega društva predstavljenih 1143 prispevkov, med njimi: * v varšavski podružnici {{snd}} 446 * v lvovski podružnici {{snd}} 373 * v krakovski podružnici {{snd}} 184 * v poznanjski podružnici {{snd}} 76 * v vilnski podružnici {{snd}} 64 === Dejavnost po letu 1945 === Prvi povojni sestanek podružnice je bil v Krakovu 27. marca 1945. Marca 1946 se je sestal upravni odbor {{snd}} še vedno v sestavi članov iz leta 1939, čeprav je opazno manjkal predsednik Banach (ki je umrl v Lvovu leta 1945) {{snd}} in le dva meseca pozneje, maja istega leta, je bil izvoljen nov glavni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Kuratowski, blagajnik Borsuk in tajnik [[Andrzej Mostowski|Andrzej Stanisław Mostowski]]. Decembra 1946 je bil v Vroclavu 4. poljski matematični kongres, ki se ga je udeležilo 48 delegatov. [[Edward Marczewski]] je ta dogodek leta 1969 opisal takole:{{r|marc-1969}} {{citatni blok|Jeseni 1946 smo se lotili organizacije srečanja matematikov z vse države v Vroclavu. Skromno smo ga poimenovali Konferenca poljskih matematikov, vendar ga je PTM pozneje ex post priznal kot 4. poljski matematični kongres. (...) Kongres je potekal od 12. do 14. decembra 1946 in je poleg znanstvenih predstavitev vključeval tudi spominsko slovesnost v čast Stefana Banacha ter zasedanje, posvečeno spominu na vse poljske matematike, ki so padli med vojno. Poleg tega je 12. decembra profesor Wacław Sierpiński imel predavanje za študente matematike.}} Na generalni skupščini, ki je bila del tega kongresa, so bile ustanovljene tri nagrade (poimenovane po Stefanu Banachu, Stefanu Mazurkiewiczu in Stanisławu Zarembi), ki se podeljujejo za najboljša matematična dela, objavljena v preteklih dveh letih. Posamezne regionalne podružnice so začele ponovno delovati. Ustanovljene so bile tudi nove podružnice: v [[Lodž]]u leta 1946, v [[Lublin]]u leta 1947, v [[Gdansk]]u leta 1949, v [[Torunj]]u leta 1952, v [[Gliwice|Gliwicah]] leta 1954 in v [[Szczecin]]u leta 1956. Med 6. forumom poljskih matematikov (7.&ndash;12. september 2015) se je skupina članic PTM {{snd}} Urszula Foryś, Krystyna Jaworska, Stanisława Kanas, Małgorzata Migda in Ewa Schmeidel {{snd}} odločila ustanoviti združenje z imenom Poljsko društvo žensk v matematiki ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Kobiet w Matematyce|links=no}}, okrajšano PTKM). 2. aprila 2016 je bil v [[Rzeszow]]u ustanovni kongres PTKM, ki se ga je udeležilo 25 udeležencev. PTKM je bilo uradno registrirano 5. julija 2016.{{r|spl14}} Od leta 1990 je PTM član Evropskega matematičnega društva.{{r|spl05}} == Predsedniki PTM == {{glavna kategorija|Predsedniki Poljskega matematičnega društva}} Funkcijo predsednika PTM so zaporedoma opravljali:{{r|kowa-2004}} {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (1919&ndash;1921, 1936&ndash;1937) * [[Wiktor Staniewicz]] (1921&ndash;1923) * [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]] (1923&ndash;1926) * [[Zdzisław Krygowski]] (1926&ndash;1928) * [[Wacław Franciszek Sierpiński]] (1928&ndash;1930) * [[Kazimierz Bartel]] (1930&ndash;1932) * [[Stefan Mazurkiewicz]] (1932&ndash;1936, 1937&ndash;1939) * [[Stefan Banach]] (1939&ndash;1945) * [[Karol Borsuk]] (1946) * [[Kazimierz Kuratowski]] (1946&ndash;1953) * [[Stefan Straszewicz]] (1953&ndash;1957) * [[Edward Marczewski]] (1957&ndash;1959) * [[Tadeusz Ważewski]] (1959&ndash;1961) * [[Władysław Ślebodziński]] (1961&ndash;1963) * [[Franciszek Leja]] (1963&ndash;1965) * [[Roman Sikorski]] (1965&ndash;1977) * [[Władysław Orlicz]] (1977&ndash;1979) * [[Jacek Szarski]] (1979&ndash;1981) * [[Zbigniew Ciesielski]] (1981&ndash;1983) * [[Wiesław Żelazko]] (1983&ndash;1985) * [[Stanisław Balcerzyk]] (1985&ndash;1987) * [[Andrzej Pelczar]] (1987&ndash;1991) * [[Julian Musielak]] (1991&ndash;1993) * [[Kazimierz Goebel]] (1993&ndash;1999) * [[Bolesław Szafirski]] (1999&ndash;2003) * [[Zbigniew Palka]] (2003&ndash;2005) * [[Stefan Jackowski]] (2005&ndash;2013) * [[Wacław Marzantowicz]] (2014&ndash;2019) * [[Jacek Miękisz]] (2020&ndash;2025){{r|spl03}}{{r|spl07}} * {{medjezikovna povezava|Armen Edigarian|pl}} (2026&ndash;''2028''){{r|spl08}} }} == Člani PTM == {{glavna kategorija|Člani Poljskega matematičnega društva}} Člani PTM so razdeljeni na individualne, podporne in častne.{{r|spl15}} == Publikacije PTM == V skladu s statutom so cilji društva: zastopanje interesov poljske matematične skupnosti; podpiranje matematičnega izobraževanja in popularizacija matematike; podpiranje matematičnih raziskav; varovanje poljskih matematičnih tradicij; spodbujanje povezovanja poljske matematične skupnosti {{snd}} vključno z vzdrževanjem vezi s poljskimi matematiki, ki delajo v tujini; in zagotavljanje ustrezne organizacije in delovnih pogojev za poljske matematike.{{r|spl06}} Vse od ustanovitve je bila glavna dejavnost društva združevanje matematikov z organizacijo konferenc in predavanj. Druga glavna dejavnost je objavljanje [[letopis]]ov in revij. Letne publikacije ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' so izhajale do leta 1952 (izšlo je 25 zvezkov). Izdajanje te revije je prevzel [[Inštitut za matematiko Poljske akademije znanosti]] in se nadaljuje pod imenom ''[[Annales Polonici Mathematici]]''. Leta 1955 je PTM začel izdajati nove revije {{snd}} Društvo izdaja sedem periodičnih publikacij, skupaj znanih kot ''Annales Societatis Mathematicae Polonae'' (»''Letne publikacije Poljskega matematičnega društva''«), Serije od 1 do 6, ki so: * Serija 1: ''[[Commentationes Mathematicae]]'' ({{langx|pl|Prace Matematyczne|links=n}}, »''Matematična dela''«){{r|spl11}} * Serija 2: ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (»''Matematične novice''«), v poljščini * Serija 3: ''[[Mathematica Applicanda]]'' (»''Uporabna matematika''«, nekdaj [https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/matematyka-stosowana ''Matematyka Stosowana''] do leta 2012) * Serija 4: ''[[Fundamenta Informaticae]]'' (»''Osnove računalništva''«) * Serija 5: ''[[Didactica Mathematicae]]''{{r|spl12}} (»''Didaktika matematike''«, nekdaj ''Dydaktyka Matematyki'') * Serija 6: ''[[Antiquitates Mathematicae]]''{{r|spl13}} (»''Matematične starine''«) Letopisi so znani tudi s poljskim imenom ''Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego'' in angleškim imenom ''Polish Mathematical Society Annals''. Poleg tega Poljsko matematično društvo skupaj s [[Poljsko fizikalno društvo|Poljskim fizikalnim društvom]], [[Poljsko astronomsko društvo|Poljskim astronomskim društvom]] in [[Poljsko računalniško društvo|Poljskim računalniškim društvom]] sodeluje z Inštitutom za matematiko [[Univerza v Varšavi|Univerze v Varšavi]] pri izdajanju [[mesečnik|mesečne]] [[poljudnoznanstvena revija|poljudnoznanstvene revije]] ''[[Delta (revija)|Delta]]''.{{r|spl10}}{{r|spl16}} Od leta 2018 so Serije 1, 3, 5 in 6 na voljo na portalu [[Virtualna knjižnica znanosti|Virtualne knjižnice znanosti]].{{r|spl17}} == Nagrade PTM == Poljsko matematično društvo podeljuje mnoge nagrade in priznanja za matematične dejavnosti.{{r|spl19}}{{r|spl20}} === Glavne nagrade PTM === ==== Nagrada Stefana Banacha ==== Poljsko matematično društvo je podelilo [[nagrada Stefana Banacha|nagrado Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Stefana Banacha|links=no}}) za dosežke na področju matematičnih raziskav naslednjim prejemnikom:{{r|spl00}} {{columns-list |colwidth=25em| * 1946: [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in [[Wacław Franciszek Sierpiński]] * 1947: [[Mieczysław Biernacki]] * 1948: [[Władysław Orlicz]] * 1949: [[Stanisław Mazur]] * 1950: [[Jan Mikusiński]] * 1951: [[Adam Bielecki (matematik)|Adam Bielecki]] * 1952: [[Andrzej Alexiewicz]] * 1953: [[Stanisław Hartman]] * 1954: [[Tadeusz Leżański]] * 1955: [[Witold Wolibner]] * 1956: [[Zofia Szmydt]] * 1957: [[Andrzej Grzegorczyk]] * 1958: [[Mieczysław Altman]] * 1959: [[Józef Meder]] * 1960: [[Krzysztof Maurin]] * 1961: [[Czesław Bessaga]] in [[Aleksander Pełczyński]] * 1962: [[Edward Sąsiada]] * 1963: [[Bogdan Bojarski]] * 1964: [[Zbigniew Ciesielski]] * 1965: [[Jan Mycielski]] * 1966: [[Włodzimierz Mlak]] * 1967: [[Wiesław Żelazko]] * 1968: [[Władysław Narkiewicz]] * 1969: [[Danuta Przeworska-Rolewicz]] in [[Stefan Rolewicz]] * 1970: {{medjezikovna povezava|Roman Duda|pl}} * 1971: {{medjezikovna povezava|Stanisław Kwapień|pl}} * 1972: [[Andrzej Pelczar]] * 1973: [[Adam Henryk Toruńczyk]] * 1974: {{medjezikovna povezava|Leszek Pacholski|pl}} * 1976: [[Tadeusz Figiel]] * 1977: [[Lech Drewnowski]] * 1979: [[Przemysław Wojtaszczyk]] * 1982: [[Lech Maligranda]] * 1983: {{medjezikovna povezava|Tomasz Byczkowski|pl}} * 1984: {{medjezikovna povezava|Marek Bożejko|pl}} * 1985: [[Wojciech Banaszczak]] * 1986: {{medjezikovna povezava|Henryk Hudzik|pl}} * 1987: {{medjezikovna povezava|Jarosław Zemanek|pl}} * 1988: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 1990: {{medjezikovna povezava|Marek Lassak|pl}} * 1991: {{medjezikovna povezava|Paweł Domański|pl}} * 1992: {{medjezikovna povezava|Marek Nawrocki|pl}} * 1993: {{medjezikovna povezava|Ryszard Szwarc|pl}} * 1997: {{medjezikovna povezava|Mariusz Lemańczyk|pl}} * 2001: {{medjezikovna povezava|Mieczysław Mastyło|pl}} * 2002: {{medjezikovna povezava|Rafał Latała|pl}} in {{medjezikovna povezava|Krzysztof Oleszkiewicz|pl}} * 2003: {{medjezikovna povezava|Jerzy Jezierski|pl}} in [[Wacław Marzantowicz]] * 2007: [[Grzegorz Świątek]] * 2008: [[Lech Tadeusz Januszkiewicz]] * 2009: {{medjezikovna povezava|Tomasz Downarowicz|pl}} * 2010: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 2011: [[Tomasz Komorowski]] * 2012: [[Jacek Świątkowski]] * 2013: [[Henryk Woźniakowski]] * 2014: [[Krzysztof Frączek]] * 2015: [[Jan Okniński]] * 2016: [[Adrian Langer]] * 2017: {{medjezikovna povezava|Krzysztof Bogdan|pl}} * 2018: {{medjezikovna povezava|Wojciech Kucharz|pl}} in [[Maksym Radziwill]] * 2019: [[Yuriy Tomilov]] * 2020: [[Jerzy Weyman]] * 2021: {{medjezikovna povezava|Damian Osajda|pl}} * 2022: {{medjezikovna povezava|Piotr W. Nowak|pl}} * 2023: {{medjezikovna povezava|Mariusz Mirek|pl}} * 2024: [[Mikołaj Frączyk]] in {{medjezikovna povezava|Adam Kanigowski|en}} * 2025: {{medjezikovna povezava|Jacek Jendrej|pl}} }} ==== Nagrada Samuela Dicksteina ==== [[Nagrada Samuela Dicksteina]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Samuela Dicksteina|links=no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za prispevke k poučevanju matematike, njeni popularizaciji in raziskovanju zgodovine te discipline. Je ena od več nagrad PTM, označenih kot »glavne nagrade«, ki se podeljujejo 1970-ih. Prvo nagrado so podelili leta 1979 [[Stefan Straszewicz|Stefanu Straszewiczu]]. ==== Nagrada Huga Steinhausa ==== [[Nagrada Huga Steinhausa]] ({{langx|pl|Nagroda im. Hugona Steinhausa|links= no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za dosežke na področju uporabne matematike. Je ena od štirih glavnih nagrad društva. Sprva (od leta 1979) je bila nagrada podeljena neredno; od leta 2015 se podeljuje vsako leto. Prvi je prejel nagrado [[Jerzy Baksalary]]. ==== Nagrada za mlade matematike ==== Nagrada za mlade matematike (ne starejše od 28 let) za raziskovalne dosežke. === Študentske nagrade PTM === * nagrada na tekmovanju [[Józef Marcinkiewicz (matematik)|Józefa Marcinkiewicza]] za najboljši študentski članek na katerem koli področju matematike * nagrada na tekmovanju za najboljši študentski članek s področja teorije verjetnosti in uporabe matematike * nagrada na tekmovanju [[Anna Zofia Krygowska|Anne Zofie Krygowske]] za najboljši študentski članek s področja matematičnega izobraževanja * nagrada na tekmovanju [[Witold Wilkosz|Witolda Wilkosza]] za najboljši študentski članek s področja popularizacije matematike === Druge nagrade in tekmovanja === ==== Mednarodna nagrada Stefana Banacha ==== [[Mednarodna nagrada Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Międzynarodowa Nagroda im. Stefana Banacha|links=no}}, {{langx|en|The International Stefan Banach Prize for a Doctoral Dissertation in the Mathematical Sciences}}) je letna nagrada, ki jo Matematično društvo podeljuje matematikom za najboljše doktorske disertacije s področja [[matematične znanosti|matematičnih znanosti]].{{r|spl01}} Njen cilj je »spodbujati in finančno podpirati najobetavnejše mlade raziskovalce« na področju matematike. Ustanovljena je bila leta 2009 in je poimenovana v čast priznanega poljskega matematika [[Stefan Banach|Stefana Banacha]]. Nagrajenci prejmejo tudi denarno nagrado v višini 25.000 [[poljski zlot|zlotov]] (približno 5.810 [[evro]]v). Seznam nagrajencev: {{columns-list |colwidth=25em| * 2009: [[Tomasz Elsner]] * 2010: {{medjezikovna povezava|Jakub Gismatullin|pl}} * 2011: {{medjezikovna povezava|Łukasz Pańkowski|pl}} * 2012: {{medjezikovna povezava|Andras Mathe|pl}} * 2013: [[Marcin Pilipczuk]] * 2014: [[Dan Petersen (matematik)|Dan Petersen]] * 2015: [[Joonas Ilmavirta]] * 2016: [[Adam Kanigowski]] * 2017: [[Anna Szymusiak]] * 2018-2020: ''ni podeljena'' * 2021: [[Michał Miśkiewicz (matematik)|Michał Miśkiewicz]] * 2022: [[Marcin Sroka]] * 2024: [[Dalimil Peša]]{{r|spl02}} }} * tekmovanje Wacława Sierpińskega (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi) * tekmovanje Władysława Orlicza (skupaj s Fakulteto za matematiko in informatiko [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerze Adama Mickiewicza v Poznanju]]) * [[nagrada Kazimierza Kuratowskega|tekmovanje Kazimierza Kuratowskega]] (skupaj z Inštitutom za matematiko Poljske akademije znanosti) * tekmovanje v študentskih matematičnih projektih (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi in uredniškim odborom mesečne revije ''Delta'') === Nagrade, ki jih je prej podelilo PTM{{r|iwin-1975}}{{r|spl20}} === * nagrada Stefana Mazurkiewicza za dosežke na področju matematičnih raziskav * nagrada Stanisława Zarembe za dosežke na področju matematičnih raziskav == Status organizacije za javno korist == Leta 2007 je PTM pridobilo status [[organizacija za javno korist|organizacije za javno korist]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Evropsko matematično društvo|en|European Mathematical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko kemijsko društvo|en|Polish Chemical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko fizikalno društvo|en|Polish Physical Society}} * {{medjezikovna povezava|nagrada Kazimierza Kuratowskega|en|Kuratowski Prize}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="cies-2019a">[[#SKL-cies-2019a|Ciesielski (2019a)]].</ref> <ref name="cies-2019b">[[#SKL-cies-2019b|Ciesielski (2019b)]].</ref> <ref name="domo-2018">[[#SKL-domo-2018|Domoradzki; Stawiska (2018)]].</ref> <ref name="iwin-1975">[[#SKL-iwin-1975|Iwiński (1975)]].</ref> <ref name="kowa-2004">[[#SKL-kowa-2004|Kowalski (2004)]].</ref> <ref name="leja-1969">[[#SKL-leja-1969|Leja (1969)]].</ref> <ref name="marc-1969">[[#SKL-marc-1969|Marczewski (1969)]].</ref> <ref name="stei-1970">[[#SKL-stei-1970|Steinhaus (1970)]].</ref> <ref name="urba-2014">[[#SKL-urba-2014|Urbanek (2014)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Laureates of Stefan Banach Prize | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm/nagroda-glowna-ptm-im-stefana-banacha | accessdate= 2019-06-01}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= THE INTERNATIONAL STEFAN BANACH PRIZE | website= ibp.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://ibp.ptm.org.pl/en/ | accessdate= 2024-12-07}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Polish Mathematical Society Awards a Graduate from Matfyz | date= 2024-09-19 | website= mff.cuni.cz | lang= en | url= https://www.mff.cuni.cz/en/public/news/polish-mathematical-society-awards-a-graduate-from-matfyz | accessdate= 2024-12-04}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Władze Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate= 2020-02-23 | archive-date= 2020-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201022034545/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Polskie Towarzystwo Matematyczne ma 100 lat | website= gov.pl | lang= pl | url= https://www.gov.pl/web/nauka/polskie-towarzystwo-matematyczne-ma-100-lat | accessdate= 2020-04-10}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= European Mathematical Society — Corporate Member List | website= euro-math-soc.eu | lang= en | url= https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201230124631/https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | archivedate= 2020-12-30 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Statut PTM | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200803172853/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | archivedate= 2020-08-03 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Zarząd Główny PTM | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate= 2020-02-01 | archive-date= 2020-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201022034545/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Wyniki wyborów w PTM 2025 - władze PTM na kadencję 2026-2028 | date= 2025-11-24 | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wyniki-wybor%C3%B3w-w-ptm-2025-w%C5%82adze-ptm-na-kadencj%C4%99-2026-2028 | accessdate= 2025-11-25}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | last1= Piórek | first1= Józef | title= Z protokołów PTM | website= msn.ap.siedlce.pl | lang= pl | url= http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | accessdate= 2018-09-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140820212553/http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | archivedate= 2014-08-20}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= delta {{!}} Strona główna | website= deltami.edu.pl | publisher= [[Delta (revija)|Delta]] | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/ | accessdate= 2026-05-07}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Commentationes Mathematicae &ndash; rocznik Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20100807105055/http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archivedate= 2010-08-07}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Didactica Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/didactica-mathematicae }}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Antiquitates Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/antiquitates-mathematicae}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= PTKM - Historia | website= ptkwm.org.pl | lang= pl | url= https://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | accessdate= 2020-08-09 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170223150559/http://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | archivedate=2017-02-23}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | title= Członkostwo | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/czlonkostwo | accessdate= 2024-07-19}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | website= deltami.edu.pl | publisher= Delta | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2021-08-21 | archive-date= 2021-09-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= Czasopisma PTM | website= [[Virtualna knjižnica znanosti]] | lang= pl, en | url= https://bibliotekanauki.pl/publishing-companies/552/journals | accessdate= 2021-11-03}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= The Polish Mathematical Society | date= avgust 2004 | work= Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours | publisher= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] | lang= en | url= http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | accessdate= 2005-06-26 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20051214221824/http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | archivedate= 2005-12-14}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= Konkursy o nagrody PTM | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/konkursy/| accessdate=2008-05-05}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= Nagrody główne PTM {{!}} Polskie Towarzystwo Matematyczne | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm | accessdate= 2025-02-22}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= Krzysztof Ciesielski (matematik) | title= The calendar of the first two years of PTM | journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | date= 2019a | volume= 55 | issue= 1 | pages= 7&ndash;14 | publisher= Poljsko matematično društvo | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/article/view/7038/6474 | accessdate= 2022-05-03 | ref= SKL-cies-2019a}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= | title= Sto lat temu w Krakowie, czyli o początkach Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= [[Delta (revija)|Delta]] | date= 2019b | volume= 45 | issue= 9 (544) | pages= 1&ndash;2 | issn= 0137-3005 | url= https://www.deltami.edu.pl/media/issues/2019/09/delta-2019-09.pdf | accessdate= 2026-05-07 | ref= SKL-cies-2019b}} * {{citat | last1= Domoradzki | first1= Stanisław | authorlink1= Stanisław Domoradzki | last2= Stawiska | first2= Małgorzata | title= Polish Mathematicians and Mathematics in World War I | date= 2018-04-04 | arxiv= 1804.02448 | ref= SKL-domo-2018}} * {{citat | last1= Iwiński | first1= Tadeusz | title= Ponad pół wieku działalności matematyków polskich. Zarys historii Polskiego Towarzystwa Matematycznego 1919-1973 | date= 1975 | publisher= [[Państwowe Wydawnictwo Naukowe]] | location= Varšava | ref= SKL-iwin-1975}} * {{citat | last1= Kowalski | first1= Janusz | title= Polish Mathematical Society (PTM) | journal= EMS | date= december 2004 | pages= 24&ndash;29 | url= http://www.emis.de/newsletter/54/page24.pdf | accessdate= 2006-04-10 | format= PDF | ref= SKL-kowa-2004}} * {{citat | last1= Leja | first1= Franciszek | authorlink1= Franciszek Leja | title= Powstanie Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 3&ndash;8 | ref= SKL-leja-1969}} * {{citat | last1= Marczewski | first1= Edward | authorlink1= Edward Marczewski | title= Początki matematyki wrocławskiej | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 67 | ref= SKL-marc-1969}} * {{citat | last1= Steinhaus | first1= Hugo Dyonizy | authorlink1= Hugo Dyonizy Steinhaus | title= Reminiscences | date= 1970 | location= Krakov | ref= SKL-stei-1970}} * {{citat | last1= Urbanek | first1= Mariusz | authorlink1= Mariusz Urbanek | title= Genialni. Lwowska szkoła matematyczna | date= 2014 | publisher= Wydawnictwo Iskry | location= Varšava | isbn= 978-83-244-0381-3 | ref= SKL-urba-2014}} * {{citat | title= Wiadomości Matematyczne | website= wiadmat.wmid.amu.edu.pl | lang= pl, en | url= http://wiadmat.wmid.amu.edu.pl/English | accessdate= 2009-01-09}}. Revijo ureja Poljsko matematično društvo. {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto PTM: {{uradno spletno mesto|http://www.ptm.org.pl|name=ptm.org.pl}} {{v jeziku|pl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska društva]] [[Kategorija:Matematična društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] f37fg63p43qulislwosdlilqw3f7t0s 0 602515 6676393 6675171 2026-05-16T10:37:13Z A09 188929 msgr 6676393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožko Pirc''', [[Slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] [[monsignor]], [[univerzitetni profesor]], [[publicist]], * [[28. marec]] [[1948]], [[Idrija]], † [[11. maj]] [[2026]]. Rodil se je 28. marca 1948 očetu Janku, rudarskemu uradniku, in materi Mariji, gospodinji ({{abbr|roj.|rojena}} Rejec). V Idriji je obiskoval osnovno šolo in [[gimnazija Jurija Vege Idrija|gimnazijo Jurije Vega]], kjer je leta 1966 maturiral. Zgled vere je prejel od staršev, domačega župnika Stanka Medveščka ter njegovega strica, prav tako duhovnika. V letih 1966–1972 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] študiral bogoslovje. 29. junija 1972 je skupaj s tremi drugimi novomašniki v [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|idrijski župnijski cerkvi]] prejel [[duhovniško posvečenje]], za duhovniško geslo pa si je izbral »Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« ({{bibl|Mt 13,46}}). Kot pomožni kaplan je za eno leto služboval na [[Knežak]]u, zatem pa v letih 1973–1976 kot kaplan v Kopru. Sledil je študij [[fundamentalka|fundamentalke]] na [[Papeška lateranska univerza|Lateranski univerzi]], kjer je leta 1982 doktoriral s tezo ''Aleš Ušeničnik in znamenja časov – Katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. stoletja do srede 20. stoletja''. Zatem je do leta 1984 v Kopru vodil pastoralni urad, kjer je kot prilogo škofijskim sporočilom obnovil rubriko ''Pastoralna gradiva''. Leta 1984 je na prošnjo nadškofa [[Alojzij Šuštar|Alojzija Šuštarja]] postal podravnatelj Slovenika – [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Papeškega slovenskega zavoda v Rimu]], kasneje pa še rektor. Na [[Papeška univerza Urbaniana|Papeški univerzi Urbaniani]] je bil na povabilo [[Janez Vododpivec|Janeza Vodopivca]] asistent za [[ekleziologija|ekleziologijo]], tekom kariere pa je objavil več strokovnih člankov. Z upokojitvijo od profesure leta 2016 je deloval kot župnik [[župnija Bertoki|župnije Bertoki]]. 10. julija 2022 je v Idriji praznoval zlato mašo ob 50. obletnici duhovništva. ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * {{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}} * {{Navedi splet|title=Msgr. dr. Jožko Pirc - Strmine in veličastvo stvarstva (1. del)|url=https://www.druzina.si/clanek/msgr-dr-jozko-pirc-strmine-velicastvo-stvarstva-1-del|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=21. 10. 2025}} *{{SloBio|941670|avtor=Požar, Tone}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pirc, Jožko}} [[Kategorija:Slovenski rimokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Idrijčani]] [[Kategorija:Umrli za rakom]] 8gnzkl61ns7oknfcn7zvfmdxth6vqfr 0 602576 6676112 6675447 2026-05-15T14:55:37Z Rastofan 255314 /* Galerija oborožitve */ s 6676112 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin|name=Saab 18|image=Saab_S_18.jpg|caption=Saab 18A leti nad Švedsko, cca. 1946}}{{Infobox aircraft type|type=[[Bombnik]]|manufacturer=|designer=SAAB|first flight=19. 6. 1942|introduced=1944|retired=1959|status=Upokojen|primary user=[[Švedske letalske sile]]|more users=|produced=1944–1948|number built=245|unit cost=|developed from=|variants with their own articles=}} |} '''Saab 18''' je bil dvomotorni [[bombnik]] in [[izvidniško letalo]], ki ga je zasnovalo in izdelalo podjetje [[Saab|Svenska Aeroplan AB]] (SAAB) za uporabo v švedskih zračnih silah kot odgovor na natečaj za oblikovanje leta 1938. Zaradi zamud je bil sprejet v uporabo šele leta 1944, a je hitro postal standardno švedsko bombno letalo. Služil je v vlogah bombnika, izvidnika in jurišnika, sodeloval pa je tudi pri razvoju [[Katapultni sedež|katapultnih sedežev]] in [[Samopogonski izstrelek|vodenih raket]] zrak-zemlja, dokler ga ni konec petdesetih let prejšnjega stoletja nadomestil [[Saab 32 Lansen|Saab Lansen]]. == Oblikovanje in razvoj == Zahteva za zamenjavo Junkers Ju 86, ki je bil v uporabi v švedskih zračnih silah, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je zahtevala trisedežno hitro izvidniško letalo. Podjetja AB Svenska Järnvägsverkstädernas Aeroplanavdelning (ASJA), SAAB in AB Götaverken (GV) so švedskim letalskim silam predložila načrte v obravnavo.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Zdelo se je, da je GV-jev [[Götaverken GP 8|GV8]] najbolj primeren za zahteve, vendar so njegovi stroški in odhod njihovega glavnega konstruktorja privedli do tega, da je SAAB &#x2014; podjetje, ki se je medtem združilo z ASJA &#x2014; dobil pogodbo za razvoj njihovega načrta.<ref name="Canit" /> Ker je bilo v oblikovalski ekipi podjetij SAAB in ASJA več Američanov, je imela zasnova Saaba 18 nekaj podobnosti z ameriškimi modeli.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Izbruh [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939 je privedel do spremembe prioritet švedskih zračnih sil in proizvodnja [[Saab 17|Saaba 17]] se je pospešila na račun dela na Saabu 18, <ref name="Canit" /> kar je skupaj s spremembo zahtev, ki je specifikaciji dodala vlogo srednjega [[Bombnik|bombnika]], povzročilo, da je bil prvi polet letala prestavljen na 19. junij 1942. Prototip Saab 18 je bil enokrilno letalo s srednjim krilom in dvema [[Vertikalni stabilizator|vertikalnima stabilizatorjema]] , poganjala pa sta ga dva [[Zvezdasti motor|zvezdasta motorja]] [[Pratt & Whitney R-1830]] Twin Wasp. <ref name="DD" /> Oborožitev so sestavljali trije 13,2 milimetrski mitraljezi, eden fiksno usmerjen naprej in ga je upravljal pilot, druga pa v fleksibilnih obrambnih nosilcih za uporabo navigatorja in bombnika. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> V notranjem bombnem prostoru je bilo mogoče prevažati do 1000 kg bomb, osem 50 kilogramskih bomb pa so lahko nosili na podvozjih pod krili. <ref name="Canit" /> Letalski testi so pokazali, da je letalo imelo premalo moči, ker pa ni bilo takojšnje možnosti za pridobitev močnejših motorjev, je bil Saab 18 naročen v proizvodnjo tako v bombniški (B 18A) kot v izvidniški (S 18A) različici. <ref name="DD" /> == Zgodovina delovanja == B 18A je vstopil v uporabo junija 1944 <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> in je hitro postal švedski standardni srednji bombnik. Ko so postali na voljo licenčno izdelani vodno hlajeni V-12 motorji [[Daimler-Benz DB 605]], so jih vgradili v izboljšani Saab 18B, ki je prvič poletel 10. julija 1944. Naročen za proizvodnjo kot B 18B [[strmoglavec]], je bila zasnova 18B nadalje razvita v T 18B, ki je bil načrtovan kot različica [[Torpedni bombnik|torpednega bombnika]]. Zaradi težav s torpedi je bil <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> T 18B namesto tega razvit v težko jurišno letalo z 57 mm m/47 [[Avtomatski top|topom]] pod nosom. <ref name="DD" /> Do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je bilo mesto tretjega člana posadke ukinjeno, s čimer se je posadka letala zmanjšala na dva; z raketami zrak-zemlja in izboljšanimi bombnimi merilniki ni bilo več potrebe po bombarderju. Do takrat si je Saab 18 ustvaril sloves letala, ki se je soočalo z veliko stopnjo izčrpanosti, kar je privedlo do odločitve, da se vsa preživela letala opremijo z [[Katapultni sedež|izmetnimi sedeži]] za pilota in navigatorja/strelca. <ref>Fredriksson, Urban. (1996) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm "Early Swedish Ejection Seats"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716195219/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm|date=2012-07-16}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Proizvodnja Saab 18 je obsegala skupno 245 primerkov, zadnji T 18B pa je bil dobavljen leta 1948. Saab 18, ki je bil uporabljen v preizkusih zgodnjih švedskih raket zrak-zemlja, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je ostal ena od švedskih platform za napad in izvidništvo na kopnem do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je nadomestil reaktivni [[Saab 32 Lansen]] s [[Puščičasto krilo|puščičastimi krili]], B 18B in T 18B je leta 1958 nadomestil A 32A, <ref name="Canit" /> zadnje S 18A pa so leta 1959 nadomestili s S 32C. <ref name="Canit" /> == Različice == [[Slika:ASJA_L-11_(P-8A).jpg|sličica|Pogled s treh strani na ASJA L 11]] ; Saab 18 : Prototip B 18A z motorjem SFA STWC-3. Isti prototip je bil kasneje predelan z motorji SFA DB 605B kot prototip za B 18B. ; B 18A : Prva proizvodna različica, bombnik, ki sta ga poganjala dva zvezdasta batna motorja SFA STWC-3 Twin Wasp in je bil oborožen s tremi 13,2 mm avtomatskimi topovi akan m/39A, enim fiksnim in dvema premičnima za obrambo. Izdelanih jih je bilo 62. B 18A je bil hitro v uporabi, opremljen z bombnimi vilicami za strmoglavljenje. Vsa letala so bila v letih 1946–47 predelana v izvidniška letala S 18A. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; S 18A : Foto-izvidniška predelava letala B 18A, opremljena z radarjem PS-18/A in drugimi modifikacijami. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18B : Različica strmoglavca, ki sta jo poganjala dva motorja Daimler-Benz DB 605B. Na začetku je bil oborožen z istimi tremi avtomatskimi topovi kot B 18A, vendar so število kmalu zamnjšali na dva, ker je bil nižji obrambni top zaradi omejenega vrtenja in omejenega pogleda za strelca skoraj neuporaben. Leta 1946 se je začel švedski program razvoja raket in B 18B je bilo eno od letal, ki so se uporabljala za testiranje raket različnih tipov. V letih 1949–1950 so bila vsa letala preimenovana v jurišna letala in so lahko nosila 12 lahkih raket ali 8 lahkih raket in 2 težki raketi. V istem obdobju so dobila tudi [[Katapultni sedež|izmetne sedeže]] za pilota in radijskega operaterja. Zaradi tega je bilo treba odstraniti bombnika, radijski operater pa je izgubil obrambni top. Obrambni top je zaradi reaktivne dobe tako ali tako postal zastarel. Številna letala, ki so dobila izmetne sedeže, so bila spremenjena tudi z novim zaobljenim vetrobranskim steklom. Zelo pozno v svoji življenjski dobi se je učinkovito uporabljal kot izvidniško letalo, kjer je predvsem odmetaval signalne bombe in dobil enak radar PS-18/A kot S 18A. Zgrajenih je bilo 119. ; T 18B : Jurišna različica (prvotno zasnovana kot torpedni bombnik), ki so jo poganjali isti motorji kot B 18B. Oborožena je bila z istim fiksnim in zgornjim obrambnim avtomatskim topom kot B 18B, vendar je imela v nosu nameščena dva [[Hispano-Suiza HS.404#Švedska|20 mm topa akan m/41]]. Imela je večji bombni prostor, prvotno zasnovan za torpedo, vendar se je lahko letalo poleg originalne bombne obremenitve B 18B opremilo tudi s 1000 kg bombo m/47 srednje zmogljivosti za splošno uporabo ali 57 mm avtomatskim topom akan m/47 z 41 izstrelki. Na začetku uporabe je bila testirana tudi s protiladijskim izstrelkom RB 302, ki ni nikoli prišel v uporaboi. Leta 1949 je prejel enake nadgradnje raket in izmetnega sedeža kot B 18B, vendar je lahko nosil le 8 lahkih raket. Leta 1949 so ga preizkusili tudi z dvema topovoma Bofors 40 mm L70 namesto 57 mm, vendar je povratni udarec razbil nosno steklo, kar je končalo preizkuse. Izdelanih je bilo 52. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18A ''Dubbelkommando'' : Vadbena različica, kjer je bil sedež radijskega operaterja obrnjen za inštruktorja. Oklepni ščit med sedežema je zakrival inštruktorjev pogled, vendar se je predelava na koncu izkazala za vredno, saj ni bilo treba kupiti novih vadbenih letal in je bilo letalo mogoče enostavno predelati za bojno uporabo.B 18B ''Dubbelkommando'' : Ista ideja kot zgoraj omenjen, vendar implementirana na B 18B. === Načrtovane različice in neuporabljene oznake === * '''ASJA L 11 (P8A)''' - Zgodnja konceptna risba asje iz aprila 1939. Imela je nosno kolo in je bila brez načrtovanih nosilcev za bombe na krilih. * '''S 18B''' - S 18B je bilo prvotno načrtovano kot izvidniško letalo, saj je B 18A ravnokar vstopil v uporabo. Zaradi odličnih zmogljivosti so se odločili, da vlogi zamenjajo in B 18A postane izvidniško letalo. * '''A 18B''' - Neuporabljena oznaka za B 18B, ko je postal uradni jurišnik. * '''T 18''' - Prvotni načrt za T 18B. Prvotno je bilo predlagano, da bi bil zgrajen na osnovi B 18A. * '''T 18C''' - Prvotna načrtovana oznaka za T 18B. * '''T 18B-1''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene za torpedno bombardiranje. * '''T 18B-2''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene s 57 mm topovi. * '''BJ 18B''' - Načrtovana različica nočnega lovca, oborožena s topovskim podvozjem s 4x 20 mm Akan M/45 avtomatskimi topovi s 180 izstrelki. Predlagano je bilo tudi, da bi ga opremili z {{Cvt|2000|hp|kW}} motorji Double Wasp ali za motorji DB 605B z 100-oktanskim gorivom za povečanje njihove moči. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. * '''J 18C''' - Druga predlagana oznaka za različico nočnega lovca. * '''B 18R''' - Predlagana reaktivna različica, opremljena z reaktivnimi motorji STAL. Projekt je precej napredoval in leta 1945 je bilo izbrano letalo, ki ga je bilo treba predelati v prototip. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. == Uporabniki == ; {{SWE}} * Švedske zračne sile == Preživeli == [[Slika:Saab_B18B_18172_D_red_(8292047964).jpg|desno|sličica|Saab B 18B na ogled v Muzeju švedskih letalskih sil]] Do danes je ohranjen le en primerek Saaba 18: B 18B z oznako ''Red David''. Je del zbirke ''Flygvapenmuseum'', švedskega muzeja letalskih sil blizu Linköpinga na Švedskem. Kot eno od osmih letal, izgubljenih v snežni nevihti leta 1946, so ga leta 1979 našli in restavrirali. <ref>Braunstein, Christian: ''Svenska Flygvapnets förband och skolor under 1900-talet''. {{V jeziku|sv}} Christina von Arbin, 2005. p. 96. {{ISBN|91-971584-8-8}}</ref> Domneva se, da je preživelo še eno letalo. Eno letalo iz iste skupine, ki se je izgubilo v zgoraj omenjenem snežnem metežu, ni bilo nikoli najdeno. Zaradi novih zračnih fotografij, ki so jih objavili švedski vremenski in podnebni raziskovalci se je pojavila nova teorija o tem, kje je strmoglavilo. Letalo je imelo kodo ''Red Niklas'' in po teoriji bi moralo biti dobro ohranjeno, če leži na domnevnem mestu strmoglavljenja. Švedske zračne sile so pokazale zanimanje za zadevo, ker treh članov posadke letala niso nikoli ne našli n pokopali. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.svt.se/nyheter/lokalt/vasternorrland/har-ligger-rod-niklas-barkman-saker-pa-sin-sak|title="Här ligger Röd Niklas!" – Barkman är säker nu|work=SVT Nyheter|date=December 2017|last=Lindblom|first=Hans}}</ref> == Specifikacije (B 18B) == {{Aircraft specs|ref=<ref name="saab 18 manual">Fpl 18 fastställd 1949 Accessed 2018-08-07.</ref>|prime units?=met|genhide=|crew=3: pilot/navigator, radio operater/strelec, izvidnik|capacity=|length m=13.23|length ft=|length in=|length note=|span m=17.4|span ft=|span in=|span note=|height m=4.35|height ft=|height in=|height note=|wing area sqm=43.75|wing area sqft=|wing area note=|aspect ratio=|airfoil=|empty weight kg=6093|empty weight lb=|empty weight note=|gross weight kg=|gross weight lb=|gross weight note=|max takeoff weight kg=8793|max takeoff weight lb=|max takeoff weight note=|fuel capacity={{convert|1700|L}}|more general=|eng1 number=2|eng1 name=[[Volvo Aero|SFA]] [[Daimler-Benz DB 605|DB-605]]B|eng1 type=batni motor|eng1 kw=|eng1 hp=1475|eng1 note=(1700 with modifications)|power original=|more power=|prop blade number=3|prop name=VDM-33 (nemški propeler, narejen na Švedskem)|prop dia m=|prop dia ft=|prop dia in=|prop dia note=|perfhide=|max speed kmh=575-590|max speed mph=|max speed kts=|max speed note=odvisno od višine|max speed mach=|cruise speed kmh=550|cruise speed mph=|cruise speed kts=|cruise speed note=|stall speed kmh=80|stall speed mph=|stall speed kts=|stall speed note=|minimum control speed kmh=|minimum control speed mph=|minimum control speed kts=|minimum control speed note=|range km=2600|range miles=|range nmi=|range note=|combat range km=|combat range miles=|combat range nmi=|combat range note=|ferry range km=|ferry range miles=|ferry range nmi=|ferry range note=|endurance=|ceiling m=9800|ceiling ft=|ceiling note=|g limits=|roll rate=|glide ratio=|climb rate ms=|climb rate ftmin=|climb rate note=|time to altitude=|lift to drag=|wing loading kg/m2=|wing loading lb/sqft=|wing loading note=|disk loading kg/m2=|disk loading lb/sqft=|disk loading note=|fuel consumption kg/km=|fuel consumption lb/mi=|power/mass=|thrust/weight=|more performance=|guns=<br>1 × 13.2 mm fiksen [[Automatkanon m/39|akan m/39A]] naprej usmerjen mitraljez s 300 naboji<br>1 × 13.2 mm premičen akan m/39 obrambni mitraljez s 300 naboji<br>''Zgodnji B 18B so imeli dodaten 13.2 mm mitraljez,a je bil ta kmalu odstranjen. *'''Oborožitev:'''<br>Uradno: do 1400 kg bomb ali do 1500 kg bomb in raket <!-- :Its biggest loadout was 2 × 600 kg bombs and 12 × rockets simultaneously. -->|bombs=<!-- <br>''Bomb bay:'' ≈1228 kg max :*10 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*10 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*10 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*10 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*10 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*10 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) :*3 × 250 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with bent fins) :*3 × 250 kg minbomb m/40 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with straight fins) :*3 × 250 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose & central fuze with straight fins) :*2 × 500 kg minbomb m/41 medium-capacity/general-purpose bomb (2 central fuzes with straight fins) :*2 × 600 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose fuze & 2 central fuzes with straight fins) :''Inner wings:'' ≈472 kg max :*8 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*8 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*8 × 50 kg Brandbomb m/42 [[incendiary bomb]]s :*8 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*8 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*8 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*8 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) -->|rockets=<!-- <br>''Outer wings:'' ≈299 kg max :*8 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*8 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*8 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*8 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :''Belly:'' ≈240 kg :*4 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*4 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*4 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*4 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :*2 × 18 cm halvpansarraket m/49A & B APHE-rocket (Bofors 18 cm rocket with 18 cm APHE head. At the start used primarily against ships but in the end against basically everything else.) -->|missiles=|avionics=}} === Galerija oborožitve === <gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_B_18_bombgafflar.png|alt=Bomb bay with 500 kg bombs (+ bomb forks)| Bombni prostor s 500 kg bombami (+ bombne vilice) Slika:Saab_B_18_250_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 250 kg bombs| Bombni prostor s 250 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 50 kg bombs| Bombni prostor s 50 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber_vingar.png|alt=Wings with 50 kg bombs| Krila s 50 kg bombami </gallery><gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_18_rockets_english.png|alt=The rocket ramps of the B 18B. (The T 18B used the same wing ramps)| Raketne rampe letala B 18B. (T 18B je uporabljal enake rampe kril) Slika:Saab_18_signalistkanon.jpg|alt=The signalist's akan m/39A autocannon. The magazine moves up as the gun shots to feed properly| Signalistov avtomatski top akan m/39A. Nabojnik se med streljanjem premika navzgor, da se pravilno napolni. Slika:Saab_B_18_signalist_akan.png|alt=The observer's 13.2 mm akan m/39 on B 18A and early B 18B| Opazovalčev 13,2 mm akan m/39 na B 18A in zgodnjem B 18B Slika:Saab_T_18B_kanon.png|alt=T 18B with the 57 mm akan m/47| T 18B s 57 mm akan m/47 </gallery>{{Aircontent||related=|similar aircraft=*[[Douglas A-20 Havoc]] *[[de Havilland Mosquito]] *[[Dornier Do 17]] *[[Messerschmitt Bf 110]] *[[Mitsubishi G3M]] *[[Petljakov Pe-2]]|lists=|see also=}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi revijo|last=Berns|first=Lennart|date=April–July 1982|title=Destination: Disaster|magazine=[[Air Enthusiast]]|issue=18|pages=54–60|issn=0143-5450}} * Donald, David, ed. ''The Complete Encyclopedia of World Aircraft''. London: Orbis, 1997. {{ISBN|0-7607-0592-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7607-0592-5|<bdi>0-7607-0592-5</bdi>]]. * Eliasson, Gunnar. ''Advanced Public Procurement as Industrial Policy: The Aircraft Industry as a Technical University''. Springer, 2010. {{ISBN|1-4419-5848-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4419-5848-7|<bdi>1-4419-5848-7</bdi>]]. * Frawley, Gerard and Jim Thorn. ''International Directory of Military Aircraft, 1996/97''. Motorbooks International, 1996. {{ISBN|1-875671-20-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-875671-20-X|<bdi>1-875671-20-X</bdi>]]. * Kopenhagen, W. (ed.) ''Das große Flugzeug-Typenbuch.'' Stuttgart: Transpress. 1987, {{ISBN|3-344-00162-0}}. == Zunanje povezave == * [http://www.ejection-history.org.uk/project/Sweden/Sweden.htm "Švedska, 1936–1996"] . ''ejection-history.org'' * [https://web.archive.org/web/20100529082523/http://www.avrosys.nu/aircraft/Bomb/158B18.htm "B 18 - Saab 18 (1944–1959)"] * [https://www.youtube.com/watch?v=y0Ul3OTbXOc Posnetek] vzleta in leta letala Saab 18, YouTube kanal Muzeja švedskih letalskih sil [[Kategorija:Letala Saab]] dwflp07e78j31exi1ga87zok1b461mv 0 602595 6676399 6675618 2026-05-16T10:52:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6676399 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tartu asv2022-04 img06 Old Observatory.jpg|thumbnail|Stari Tartujski observatorij]] [[Slika:Tartu Tähetorn veebrauaris 2012.JPG|thumb|]] [[Slika:Teadusfoto 2015 - 04.jpg|thumb|Fraunhoferjev refraktor]] '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari Tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Zgodovina== Gradnja observatorija se je začela leta 1808. Dokončana je bila leta 1810, postavitev potrebnih instrumentov pa je trajala še nekaj let. Zadnji med njimi je bil Fraunhoferjev refraktor, takrat največji refraktorski teleskop na svetu, postavljen leta 1824.<ref name="history">{{Cite web |url=http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |title=The History of the Old Observatory |access-date=4 January 2016 |archive-date=20 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220081829/http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |url-status=dead }}</ref> Imenovali so ga ''"prvi sodobni, akromatski, refraktorski teleskop"''.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/1967AmJPh..35..344W Fraunhofer and the Great Dorpat Refractor, Waaland, J. Robert, American Journal of Physics, Volume 35, Issue 4, str. 344–350 (1967)]</ref> Od leta 1813 je v observatoriju delel delal [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], od leta 1820 kot profesor in direktor observatorija. Preučeval je [[Dvojna zvezda|dvojne zvezde]] in bil prvi, ki je izmeril natančno razdaljo do zvezde [[Vega (zvezda)|Vega]]. Von Struve je sprožil tudi postavitev [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]], 2821,9 km dolge verige [[Triangulacijska točka|triangulacijskih točk]], ki se razteza od Hammerfesta na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Njegov namen je bil natančno izračunati velikost [[Zemlja|Zemlje]]. Von Struve je pomagal organizirati gradnjo [[Observatorij Pulkovo|observatorija Pulkovo]]. Ko je bil observatorij leta 1839 odprt, je postal njegov direktor. Za direktorja Tartujskega observatorija je bil leta 1840 imenovan [[Johann Heinrich von Mädler]], znan kot ustvarjalec prvega natančnega zemljevida Lune. Von Mädler je populariziral astronomijo in napisal knjigo ''Populäre Astronomie'' (''Priljubljena astronomija'').<ref>[http://www.britannica.com/biography/Johann-Heinrich-von-Madler Johann Heinrich von Mädler] Encyclopædia Britannica</ref> Na položaju direktorja sta mu sledila Thomas Clausen in nato Peter Carl Ludwig Schwarz. Grigorij Levicki (direktor 1894–1907) je uvedel področje [[Seizmologija|seizmologije]], Konstantin Pokrovski (direktor 1907–1917) pa je iskal možnost postavitve nove stavbe observatorija zunaj mesta.<ref name="history" /> Prvi estonski vodja observatorija je bil [[Taavet Rootsmäe]] (direktor 1919–1948). Tam je takrat delal tudi [[Ernst Julius Öpik]], slavni estonski astronom in astrofizik. Öpik je ocenil oddaljenost [[Andromedina galaksija|Andromedine galaksije]], ustvaril metodo za štetje meteoritov in postavil teorijo o izvoru kometov v [[Osončje|Osončju]]. Izvor se danes v njegovo čast imenuje [[Oortov oblak|Öpik-Oortov oblak]]. Po okupaciji Estonije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Öpik pobegnil v tujino in nadaljeval svoje delo v observatoriju Armagh na [[Irska|Irskem]]. Leta 1946 se je lastništvo observatorija preneslo z Univerze v Tartuju na Estonsko akademijo znanosti. V Tõravereju je bil zgrajen večji observatorij, dokončan leta 1964, in večina dejavnosti Tartujskega observatorija se je prenesla na novo lokacijo. Stari observatorij je ostal predvsem pisarniški prostor. Kot javni observatorij ga še vedno lahko uporablja le društvo amaterskih astronomov (Tartu Tähetorni Astronoomiaring). Ker observatorij stoji na najvišji točki v mestu, je bila 24. februarja 1989 na vrhu opazovalnega stolpa prvič javno dvignjena estonska zastava. Prvo [[internet]]no povezavo v mestu je leta 1992 v observatoriju vzpostavila mreža EENet (Estonsko izobraževalno in raziskovalno omrežje).<ref name="ebook">{{Navedi splet |url=http://www.ajaloomuuseum.ut.ee/vvebook/pages/3_3.html |title=Tartu Tähetorn - Rebuilding |accessdate=2026-05-14 |archive-date=2012-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121218082523/http://www.ajaloomuuseum.ut.ee/vvebook/pages/3_3.html |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>[http://hdl.handle.net/10062/48409 Tartu. Eesti Vabariigi aastapäeva tähistamine Tartus Toomemäel tähetorni juures 24. veebruaril 1989. a.], Nilson, Ants, 1989-02-24, 6 photos, University of Tartu Library, photo collection.</ref> Zgradba observatorija je bila leta 1996 vrnjena Univerzi v Tartuju. V letih 2009–2010 je bila obnovljena in zdaj služi kot muzej.<ref name="history" /> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Teadusfoto 2015 - 01.jpg|Janet Laidla, sedanja direktorica Starega observatorija ry Slika:Teadusfoto 2015 - 08.jpg|Predavanje o nočnem fotografiranju Slika:Ur948.jpg|Litografija iz leta 1827 Slika:Tartu tähetorn 2011.jpg|Božično okrašeni Stari observatorij leta 2010 Slika:Tartu_Tähetorn_2011_10.jpg|Park Toomemägi s Struvejevim spomenikom Slika:Tartu Tähetorn oktoobris 2012.JPG| Slika:Tartu Old Observatory.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] adcxmbu9sp4a24h5bpwao2s52zzyrxl 0 602604 6676126 6675903 2026-05-15T15:24:09Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676126 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda, 24. november 1963.|370x370_pik]] '''Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda''' je fotografija iz leta 1963, ki prikazuje, kako lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]] ustreli in pri tem smrtno rani [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]. Fotografijo je posnel fotograf časopisa [[Dallas Times]], [[Robert H. Jackson]] in je leta 1964 prejela Pulitzerjevo nagrado za fotografijo. Jackson je fotografijo posnel v kleti zapora v Dallasu natanko v trenutku, ko je Jack Ruby ustrelil Leeja Harveyja Oswalda. Drug novinar, [[Jack Beers]] iz [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno fotografijo delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Poleg Pulitzerjeve nagrade je Jacksonova fotografija prejela tudi nagradi kluba Texas Headliners Club in Sigma Delta Chi. Leta 2019 je [[The New York Times]] zapisal, da je fotografija "srhljivo posneta". == Ozadje == 22. novembra 1963 je bil v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]] umorjen ameriški predsednik [[John F. Kennedy]]. [[Lee Harvey Oswald]] je bil aretiran in obtožen s strani dallaške policije umora predsednika Kennedyja in dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Dva dni pozneje je dallaška policija uredila premestitev Oswalda v okrožni zapor. Policija je obvestila tiskovne agencije, da je predviden čas premestitve Oswalda 9:15, zato je Jackson prispel pred 9:00, da bi se pripravil. Vendar oblasti niso začele premeščati Oswalda vse do 11:00. Približno petdeset ljudi je bilo v kleti dallaškega zapora, da bi si ogledali Oswaldovo premestitev. [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|sličica|Fotografija trenutek preden je Ruby ustrelil Oswalda.|380x380_pik]] Ob 11:21, ko so Oswalda odpeljali skozi klet, je [[Jack Ruby]] stopil naprej s pištolo in ga od blizu ustrelil ter ga pri tem smrtno ranil. Jackson je posnel fotografijo v trenutku, ko je bil Oswald ustreljen. Jackson je dejal, da ni vedel, da je ujel trenutek streljanja, dokler ni bil film razvit. 25. novembra 1963 je bila slika objavljena na naslovnici Dallas Times Heralda. V časopisnem poslu je bila konkurenca in Jack Beers, ki je delal za [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno sliko, ki je bila posneta šest desetink sekunde pred Jacksonovo. Beersova slika je bila posneta delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Beersova slika je bila objavljena prva, vendar je bila Jacksonova slika bolj priljubljena, ker je ujela trenutek, ko je bil Oswald ustreljen. Beersova slika prikazuje Rubyja, ki že stopa naprej s svojim revolverjem Colt Cobra kalibra 38 trenutek preden je streljal. Članek iz leta 2002 opisuje sliko kot »Rubyja, ki se pojavlja iz senc s popolnoma iztegnjeno pištolo. Toda izraz na Oswaldovem obrazu – mračen, brezbrižen, celo zdolgočasen – in izraz policistov, ki ga vodijo v lisicah, kaže, da nihče od njih Rubyja sploh ni videl, kaj šele, da bi zaznal bližajoči se kaos«. Beersovi prijatelji in družina so povedali, da ni nikoli prebolel dejstva, da je zamudil fotografijo, nagrajeno s Pulitzerjevo nagrado. Ko so oblasti obvestile novinarje v kleti policijskega sedeža, da prihaja Oswald, je Jackson pripravil svoj fotoaparat Nikon S3 35 mm. Jackson je bil že večkrat v kleti policijskega sedeža v Dallasu zaradi premestitev zapornikov, zato je vedel, kje mora stati, da bi dobil najboljšo fotografijo. Dejal je: »Izbral sem mesto ... Fotoaparat sem predhodno izostril približno 3,3 metra pred seboj.« Jackson je povedal, da je kot del priprav večkrat preveril ročico za veter na fotoaparatu. Jackson je bil sprva blokiran in se je moral nagniti čez vozilo, da bi dobil dobro razgledno točko. Novinarji so bili razporejeni v polkrogu, vrata, skozi katera bi vstopil Oswald, pa so bila 3,4 m pred njimi. Jackson je pripravil tudi bliskavico fotoaparata, preden je pogledal v iskalo fotoaparata in videl, kako se Oswald približuje. == Fotografija == Oswald je naredil osem do deset korakov proti novinarjem, ko je Ruby stopil naprej. Jackson je rekel: »On [Ruby] je ustrelil, jaz pa sem pritisnil na sprožilec.« Jackson je v prerivanju, ki je sledilo streljanju, skoraj izgubil fotoaparat; policist je zgrabil fotoaparat, Jackson pa je vztrajal. Slika, ki jo je Jackson posnel, je nastala točno v trenutku po strelu; Rubyjeva pištola ima znake bliska iz cevi in dimne obroče, Oswalda pa je zadela krogla, oči ima stisnjene, usta široko odprta, ker je zakričal od bolečine z mučnim izrazom, njegove vklenjene roke pa se premikajo, da bi se oklepal trebuha. Na sliki se na streljanje odzove tudi detektiv dallaške policije [[Jim Leavelle]]. Leavelle je na sliki nosil bel kavbojski klobuk Stetson, njegovo levo zapestje pa je bilo z lisicami priklenjeno na Oswaldovo desno zapestje. Eden od razlogov, zakaj je bila slika tako prepričljiva, je ta, da je ujela grozo moških v kadru. Tudi drugi fotografi in televizijske kamere so posneli dramatičen prizor, toda po poročanju časopisa [[The Denver Post]] »nihče ni ustvaril podobe kot Jacksonova«. == Glej tudi == * [[Jack Ruby]] * [[Lee Harvey Oswald]] == Zunanje povezave == * [https://static.wixstatic.com/media/fd99d0_b926a09269164fb79e3466a30f0dd597~mv2.jpg Image of Robert H. Jackson and his Pulitzer prize winning picture.] * [https://www.youtube.com/watch?v=P9J9LK430ng&t=23s YouTube BBC News - Bob Jackson about his Pulitzer Prize winning picture] * [https://www.youtube.com/watch?v=r6PcVCqg3tg&rco=1 YouTube Jack Ruby Kills Lee Harvey Oswald] [[Kategorija:Dela leta 1963]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] iw6u46nh1r65ljpzctpy1dcf3oi7n3i 0 602620 6676389 6675828 2026-05-16T10:26:27Z A09 188929 v večji meri končano, posamezni elementi del sodijo v članke o cerkvah 6676389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anže Felicijan''' (krstno ime '''Anse Felicianig''', včasih tudi '''Joannes Felicianig'''), [[slovenci|slovenski]] [[kamnoseštvo|kamnosek]], [[zidar]], * {{c.}} [[1620]], † {{c.}} [[1680]] ==Zasebno== O Felicijanovemu otroštvu ni veliko znanega. Po pogostosti priimka je otroštvo morda preživel na Štajerskem, nato pa preko Vipavskega prišel v [[Brkini|Brkine]]. Prebival je v [[Rodik]]u, kjer je leta 1639 omenjen kot član lokalne bratovščine sv. Valentina. Poročen je bil s Polono († 1686), s katero sta imela štiri sinove, [[Anže Felicijan ml.|Anžeta ml.]] (1641–1718), ki je prav tako bil zidar in kamnosek, Janeza, Tomaža, Jurija (1652–1735, po poklicu zidar), in dve hčeri, Uršulo in Marino. Umrl je okrog leta 1680, ko je v pisnih virih že omenjen kot pokojnik. Delavnico sta prevzela njegova sinova Anže ml. in Jurij, iz Felicijanovega rodu pa je z vmesnimi prekinitvami izšlo še več kamnosekov vse do 19. stoletja v [[Dane pri Sežani|Danah]] in [[Kačiče - Pared|Kačičah]]. ==Delo== Okrog leta 1655 je postal samostojni kamnoseški mojster in v Rodiku odprl kamnoseško delavnico, leta 1656 pa je prvič omenjan kot mojster. V [[škofija Trst|tržaških župnijah]] Dolina, Brezovica ter Loka je po zaslugi župnika Benedikta Fogarina zgradil več cerkva, pokopališč, zanje izdelal kamnoseške elemente ter notranjo opremo. Leta 1661 je obzidal pokopališče pri [[cerkev sv. Urha, Dolina|cerkvi sv. Urha v Dolini]] in sezidal dva portona, portalni vhod na obzidano kraško dvorišče. Zanj je uporabil rodiški sivi apnenec. Nato je dve leti z brezovškim kamnosekom [[Anže Rojina|Anžetom Rojino]] sodeloval pri gradnji hrastovške [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrpelje|cerkve sv. Antona Puščavnika]] (takrat cerkev sv. Helene). Leta 1663 je sezidal [[kor]] v rodiški [[cerkev sv. Trojice, Rodik|cerkvi sv. Trojice]], v [[cerkev sv. Trojice, Hrastovlje|hrastoveljski cerkvi sv. Trojice]] nova okna kot tudi [[prezbiterij]]a v [[cerkev Marije Snežne, Črnotiče|cerkvi Marije Snežne v Črnotičah]] in [[cerkev sv. Elije, Mihele|cerkvi sv. Elije v Mihelah]]. Cerkvi Marije Snežne je naslednjega leta (1665) prizidal še ladjo, v [[cerkev sv. Jedrti, Prešnica|cerkvi sv. Jedrti v Prešnici]] pa kropilnik. V letih 1666–1667 je po vzoru dolinskih portalov postavil še dva pri rodiški cerkvi sv. Trojice ter ji prekril streho. Portona veljata za njegovo najboljše delo. Leta 1670 je sezidal vhodni portal v [[cerkev sv. Petra, Kozina|cerkev sv. Petra]] v Kozini s celopostavno podobo [[sv. Peter|sv. Petra]] in obzidal pokopališče ter izklesal portal za mihelsko cerkev sv. Elije. Leta 1677 je postavil vhodno lopo pri rodiški cerkvi. Izdelal je tudi več kropilnikov, med drugimi za črnotiško [[Cerkev sv. Pavla, Črnotiče|cerkev sv. Pavla]], kubedsko [[Cerkev sv. Florijana, Kubed|cerkev sv. Florijana]], sv. Urha v Dolini, [[Cerkev Marije Vnebovzete, Zvročki|cerkev Marije Vnebovzete]] na Zvročkih, [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Sveti Anton|sv. Antona Puščavnika]] v Svetem Antonu in tinjansko [[Cerkev nadangela Mihaela, Tinjan|cerkev nadangela Mihaela]]. Njegova dela imajo navadno valovito vklesane podolžne profile, pogosto pa se na portalih pojavljajo angelčki s krilci in kodrastimi lasmi ali razne rozete. Te je pogosto izdeloval v kombinacijah sivega in črnega apnenca. Anžetov podpis s kraticami zaznamujejo elementi gotike, renesanse in baroka, najbolj vidna je črka F ter N z desno ukrivljenim deblom. Na podlagi kamnoseških značilnosti njegovih del se predvideva, da je Felicijan izdelal tudi nekatere stavbne člene pri drugih cerkvah v Klancu pri Kozini, Ocizli, Krogljah, [[Petrinje|Petrinjah]] in Črnem Kalu ter tudi kamniti pokopališki križ, ki danes stoji v [[Kodreti|Kodretih]]. ==Viri== *{{navedi knjigo|first=Božidar|last=Premrl|title=Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov: Brkinov, Krasa in Istre|publisher=Kulturno društvo Vilenica|isbn=961-91265-4-8|cobiss=221091840|year=2005|location=Sežana|url=https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/publications/40_0.pdf}} *{{navedi revijo|last=Pahor|first=Daša|year=2004|title=Mojster Anže Felicijan in arhitektura 17. stoletja med Brkini, Krasom in Istro|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|issue=40|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|cobiss=513162879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD5QCAAO}} {{DEFAULTSORT:Felicijan, Anže}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski kamnoseki]] [[Kategorija:Slovenski zidarji]] tpmpza0lgp9cm741wzyxbtlegnyb3tn 118 602637 6676221 6676006 2026-05-15T20:19:37Z A09 188929 -PR objave 6676221 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Slovensko podjetje}} {{Teme osnutkov|biography|fashion}} {{AfC topic|org}} {{Predložitev ČU|||ts=20260515122554|u=Urška Rahonc|ns=118}} {{Predložitev ČU|t||ts=20260515122237|u=Urška Rahonc|ns=118|demo=}}<!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --> == Creatim == '''Creatim, spletne rešitve d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v Šenčurju, ki deluje na področju razvoja spletnih aplikacij, digitalnih produktov in rešitev za e-poslovanje. Ustanovljeno je bilo leta 2000 in se ukvarja z razvojem kompleksnih spletnih sistemov ter digitalno transformacijo podjetij. === Zgodovina === Podjetje Creatim je bilo ustanovljeno leta 2000 kot nadaljevanje razvoja digitalnih dejavnosti znotraj podjetja Ržišnik Perc. V več kot dveh desetletjih delovanja se je razvilo v ponudnika naprednih digitalnih rešitev, zlasti na področju spletnih aplikacij, e-trgovine in digitalizacije poslovnih procesov. Leta 2025 je podjetje obeležilo 25 let delovanja. === Dejavnost === Creatim razvija digitalne rešitve za podjetja in organizacije, predvsem na področju e-poslovanja. Njihove dejavnosti vključujejo: * razvoj spletnih aplikacij * razvoj B2B in B2C platform * spletne trgovine in portale * digitalne produkte in strategije * oblikovanje uporabniške izkušnje (UX)<ref>{{cite web |title=Le zmes tehnologije in dobre uporabniške izkušnje daje prave rezultate |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2903/le-zmes-tehnologije-in-dobre-uporabniske-izkusnje-daje-prave-rezultate/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje je usmerjeno v razvoj kompleksnih rešitev za poslovne uporabnike, kot so B2B portali, ki podpirajo digitalizacijo prodajnih in logističnih procesov ter integracijo poslovnih sistemov.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. – partner |url=https://www.tzslo.si/sl/clanstvo-in-ugodnosti/partner/creatim-d-o-o-2023-05-30 |website=Turistična zveza Slovenije |access-date=2026-04-20}}</ref> === Strokovna usmeritev === Creatim pri razvoju rešitev združuje tehnološki razvoj, uporabniško izkušnjo in poslovne procese. Del dejavnosti vključuje tudi razvoj rešitev z uporabo umetne inteligence, ki se uporabljajo za podporo uporabnikom, optimizacijo digitalnih storitev in izboljšanje uporabniške izkušnje. Podjetje se ukvarja tudi z optimizacijo spletnih rešitev za iskalnike ter prilagajanjem digitalnih vsebin sodobnim tehnologijam, vključno s sistemi umetne inteligence. Poseben poudarek namenja dostopnosti digitalnih rešitev in upoštevanju mednarodnih standardov na področju dostopnosti ter varnosti informacij (ISO 27001). === Projekti in sodelovanja === Creatim sodeluje z različnimi podjetji in organizacijami pri razvoju digitalnih rešitev. Med njegovimi naročniki so podjetja in institucije iz različnih panog, vključno z Merkurjem, NLB, Slovensko turistično organizacijo, AMZS in Kolektorjem. Projekti vključujejo razvoj spletnih trgovin, B2B platform in digitalnih sistemov, ki povezujejo poslovne procese, podatke in uporabniško izkušnjo.<ref>{{cite web |title=Creatim – predstavitev podjetja |url=https://www.tehnoloski-forum.si/nase-zgodbe/creatim |website=Tehnološki forum |access-date=2026-04-20}}</ref> === Izobraževanje in strokovna dejavnost === Podjetje sodeluje tudi na področju izobraževanja in strokovnih dogodkov s področja digitalnega poslovanja, uporabniške izkušnje in razvoja spletnih rešitev. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 7fj6ul05bnrehhswxw7p72gwh1cls00 6676223 6676221 2026-05-15T20:19:48Z A09 188929 Odklanjam predložitev: podjetje - Predložitev se nanaša na podjetje ali organizacijo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676223 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|corp|u=Urška Rahonc|ns=118|decliner=A09|declinets=20260515221948|ts=20260515122554}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Slovensko podjetje}} {{Teme osnutkov|biography|fashion}} {{AfC topic|org}} == Creatim == '''Creatim, spletne rešitve d.o.o.''' je slovensko podjetje s sedežem v Šenčurju, ki deluje na področju razvoja spletnih aplikacij, digitalnih produktov in rešitev za e-poslovanje. Ustanovljeno je bilo leta 2000 in se ukvarja z razvojem kompleksnih spletnih sistemov ter digitalno transformacijo podjetij. === Zgodovina === Podjetje Creatim je bilo ustanovljeno leta 2000 kot nadaljevanje razvoja digitalnih dejavnosti znotraj podjetja Ržišnik Perc. V več kot dveh desetletjih delovanja se je razvilo v ponudnika naprednih digitalnih rešitev, zlasti na področju spletnih aplikacij, e-trgovine in digitalizacije poslovnih procesov. Leta 2025 je podjetje obeležilo 25 let delovanja. === Dejavnost === Creatim razvija digitalne rešitve za podjetja in organizacije, predvsem na področju e-poslovanja. Njihove dejavnosti vključujejo: * razvoj spletnih aplikacij * razvoj B2B in B2C platform * spletne trgovine in portale * digitalne produkte in strategije * oblikovanje uporabniške izkušnje (UX)<ref>{{cite web |title=Le zmes tehnologije in dobre uporabniške izkušnje daje prave rezultate |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/mmarketing/2903/le-zmes-tehnologije-in-dobre-uporabniske-izkusnje-daje-prave-rezultate/novice |website=Marketing Magazin |access-date=2026-04-20}}</ref> Podjetje je usmerjeno v razvoj kompleksnih rešitev za poslovne uporabnike, kot so B2B portali, ki podpirajo digitalizacijo prodajnih in logističnih procesov ter integracijo poslovnih sistemov.<ref>{{cite web |title=Creatim d.o.o. – partner |url=https://www.tzslo.si/sl/clanstvo-in-ugodnosti/partner/creatim-d-o-o-2023-05-30 |website=Turistična zveza Slovenije |access-date=2026-04-20}}</ref> === Strokovna usmeritev === Creatim pri razvoju rešitev združuje tehnološki razvoj, uporabniško izkušnjo in poslovne procese. Del dejavnosti vključuje tudi razvoj rešitev z uporabo umetne inteligence, ki se uporabljajo za podporo uporabnikom, optimizacijo digitalnih storitev in izboljšanje uporabniške izkušnje. Podjetje se ukvarja tudi z optimizacijo spletnih rešitev za iskalnike ter prilagajanjem digitalnih vsebin sodobnim tehnologijam, vključno s sistemi umetne inteligence. Poseben poudarek namenja dostopnosti digitalnih rešitev in upoštevanju mednarodnih standardov na področju dostopnosti ter varnosti informacij (ISO 27001). === Projekti in sodelovanja === Creatim sodeluje z različnimi podjetji in organizacijami pri razvoju digitalnih rešitev. Med njegovimi naročniki so podjetja in institucije iz različnih panog, vključno z Merkurjem, NLB, Slovensko turistično organizacijo, AMZS in Kolektorjem. Projekti vključujejo razvoj spletnih trgovin, B2B platform in digitalnih sistemov, ki povezujejo poslovne procese, podatke in uporabniško izkušnjo.<ref>{{cite web |title=Creatim – predstavitev podjetja |url=https://www.tehnoloski-forum.si/nase-zgodbe/creatim |website=Tehnološki forum |access-date=2026-04-20}}</ref> === Izobraževanje in strokovna dejavnost === Podjetje sodeluje tudi na področju izobraževanja in strokovnih dogodkov s področja digitalnega poslovanja, uporabniške izkušnje in razvoja spletnih rešitev. == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} b9l7hmiohe1p5l4sbqp137codb9supe 0 602640 6676143 6676016 2026-05-15T17:04:10Z Octopus 13285 /* Pristojnosti */ nadaljevanje 6676143 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"/> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 j4e4co9ymp16v4re9h643vnhmk8ni5k 6676166 6676143 2026-05-15T17:36:11Z Octopus 13285 /* Pristojnosti */ ref 6676166 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 h8nv42zihfpt6irt2kijopnjsnph7pn 6676297 6676166 2026-05-16T05:52:55Z Octopus 13285 /* Volitve */ Volitve 6676297 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.<ref name="Vucinich 1982 48"/> Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.<ref name="Vucinich 1982 48"/> ==Tretji element== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 aeka9j39um1w2gi6ypcigk036foup9v 6676298 6676297 2026-05-16T05:55:01Z Octopus 13285 /* Uradniki */ ref 6676298 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 fc4qkfq44z1l5ohhz1fgo1bmphisjak 6676344 6676298 2026-05-16T08:21:16Z Octopus 13285 /* Tretji element */ nadaljevanje 6676344 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 tlfzqb4tkyw18appkc7ihlve5hrsqdf 6676345 6676344 2026-05-16T08:22:02Z Octopus 13285 /* Pristojnosti */ slog 6676345 wikitext text/x-wiki [[Slika:Земское собрание.jpg|thumb|300px|Konstantin Trutovski (1868): Zasedanje provincijskega zemstva]] '''Zemstvo''' ([[Ruščina|rusko]]: земство, latinizirano: zemstvo) je bila institucija lokalne samouprave, ustanovljena v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] leta 1861 kot posledica emancipacijske reforme ruskega carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Idejo o zemstvu je razvil Nikolaj Miljutin, prvi zemski zakoni pa so začeli veljati leta 1864. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 so boljševiki sistem zemstva ukinili in ga nadomestili z večstopenjskim sistemom delavskih in kmečkih svetov (sovjetov). ==Zgodovina== Zemstva so bila ustanovljena kot del širših in obsežnih reform s ciljem ustvarjanja organov izvoljene lokalne samouprave.<ref name=reform>{{cite book |last=Volvenko |first=Aleksei |editor1-last=Burbank |editor1-first=Jane |editor2-last=Von Hagen |editor2-first=Mark |editor3-last=Remnev |editor3-first=A.V. |date=2007 |title=Russian Empire: Space, People, Power, 1700-1930 |chapter=The Zemstvo Reform, the Cossacks, and Administrative Policy on the Don, 1864–1882 |publisher=Indiana University Press |page=348 |isbn=9780253219114}}</ref> Obstoječi sistem lokalne samouprave v Ruskem carstvu je na najnižji ravni predstavljal ''mir'' (''občina'') na regionalni ravni pa ''volost'' (''oblast''). Ti instituciji sta se nadaljevali tudi v obdobju zemstev, vendar sta bili zaradi pomanjkanja neodvisne oblasti obravnavani kot nezadostni.<ref name="Vucinich 1982 44">{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=44}}</ref> Leta 1864 je car sprejel prvi zakon o zemstvih, ki je opredelil njihove pristojnosti. Zemstva so imela upravna pooblastila in bila osredotočena na lokalna vprašanja, ki jih obstoječe institucije niso obravnavale.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=35}} Leta 1865 so bila zemstva ustanovljena v devetnajstih gubernijah v evropskem delu Rusije in v Besarabiji, med letoma 1866 in 1876 pa še v šestnajstih.<ref name=reform/> V treh baltskih gubernijah, devetih zahodnih gubernijah, ki jih je na račun Poljske priključila carica [[Katarina Velika]], v večjem delu [[Kavkaz]]a in na [[Finska|Finskem]] se zemstva niso ustanovila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=34}} Zemstva Donske vojske, ustanovljena leta 1875 po obsežnih posvetovanjih s kozaškimi uradniki, so bila po šestih letih delovanja razpuščena.<ref name=reform/> Do leta 1913 so bila zemstva ustanovljena v 43 gubernijah. Med letoma 1902 in 1905 so se pojavljala številna poročila o popolni izgubi neodvisnosti kmečkih članov zemstev, ker so se njihova pooblastila prenesla na deželne kapitane.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=118}}{{sfn|Figes|p=53}} V tem času se je lokalna uprava tesneje povezala s centralno birokracijo, kot so bili guvernerjevi uradi, ministri za finance in ministri za notranje zadeve. V zadeve zemstev se je vse bolj vpletala posebna policija. Slednje ni bilo po volji uradnikov zemstev, med katerimi je bilo veliko naklonjenih liberalnemu ustavnemu političnemu gibanju. K povečanju napetosti so prispevala tudi finančna in praktična bremena zaradi [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonske vojne]]. Naraščajoče nezaupanje med centralno birokracijo in zemstvi je car prepoznal v svojem manifestu o pokrajinski upravi iz leta 1903. Njegov manifest je podprl reforme, ki jih je vodil notranji minister Vjačeslav von Plehve. Cilj Plehvejevih reform je bil prek guvernerjev vzpostaviti strožji nadzor nad zemstvi. Reforme so naletele na velik odpor zemstev, finančnih ministrov in tudi več guvernerjev. V [[Sankt Peterburg]]u je Plehve prisilil k odstopu guvernerja, ki je nasprotoval reformam. Plehve je tesno sodeloval z oddelkom ruske policije, ki ga je prej sam vodil, in z njegovo pomočjo odstavil številne člane zemstva. Po ruski kmečki vstaji leta 1905–1906 so zemstva postala zelo konservativna. Georgij Lvov je bil izključen iz zemstva, ker je bil "nevaren liberalec". Zemske skupščine, v katerih je še vedno prevladovalo plemstvo, so se od leta 1905 bale nasilja in zemstva so se vse bolj osredotočala na zaščito interesov plemstva in ne na reševanje težav iz leta 1905.{{sfn|Figes|p=207}} Zemstva so sprva dobila precejšnjo moč pri uvajanju davkov in nadzoru nad šolstvom, zdravstveno oskrbo, javnim blagostanjem, oskrbo s hrano in vzdrževanjem cest v svojih krajih. Radikalci, kot so bili Socialistična revolucionarna stranka in nihilisti, so sprva nasprotovali zemstvom, saj so menili, da so reforme premalo obsežne. Lenin se je v svojem članku ''"Kaj je treba storiti"'', objavljenem leta 1901, kljub temu zavzemal za kratkoročno zavezništvo z zemstvi proti carskemu terorju. [[Pjotr Arkadjevič Stolipin|Pjotr Stolipin]] je kot predsednik vlade zemstvom podelil proračun in pooblastila, potrebna za izvedbo številnih projektov v okviru njegovih agrarnih reform. Njegova administracija je tudi povečala število zemstev s 34 na 43. Nova volilna zakonodaja je privedla do tega, da je 30 % članov tretje in četrte dume prihajalo iz zemstev. V obdobju pred revolucijo leta 1905 in skozi celotno Stolipinovo vladavino se je slog razprav med plemiči v zemstvu spremenil: tisto, kar se je začelo kot doseganje soglasja za izkazovanje uslug prijateljem in družini, se je spremenilo v strankarsko parlamentarno politiko, ki je bila že nekoliko podobna vladavini v 20. stoletju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=155–161}}{{sfn|Figes|p=50, 253}} Vseruska zemska zveza je bila ustanovljena avgusta 1914, da bi poenotila politiko zemstev. Zveza je bila liberalna organizacija in je po letu 1915 delovala skupaj z Zvezo mest.<ref name="EU">{{cite web|title=Unions of zemstvos and cities|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\N\Unionsofzemstvosandcities.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=8 February 2016}}</ref> Med rusko revolucijo so zemstva izgubila vso avtoriteto. Edina resnična avtoriteta, ki je ostala v Rusiji, so bili sovjeti.{{sfn|Figes|p=359}} Volitve v zemstva so bile bojkotirane, ker so ljudje za avtoriteto sprejeli sovjete. Mnogo uradnikov zemstev je prenehalo opravljati svojo službo in začelo delati za sovjete.{{sfn|Figes|p=359}} Po oktobrski revoluciji je bil sistem zemstev razpuščen. Ponekod, na primer v Ukrajini, se je institucija ohranila in prevzela bolj nacionalistične oblike.<ref>{{cite web|title=Zemstvo|url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CZ%5CE%5CZemstvo.htm|website=Encyclopedia of Ukraine|publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies.|access-date=30 April 2024}}</ref> ==Pristojnosti== Zemstva prvotno niso bila pristojna za sprejemanje predpisov, zavezujočih za vse državljane znotraj njihove pristojnosti. Leta 1873 so lahko objavljala predpise, zavezujoče za vse državljane, vendar le v zvezi s preprečevanjem požarov. Njihova pooblastila so bila leta 1879 razširjena na predpise za preprečevanje širjenja epidemij in živalskih bolezni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47}} Sčasoma je bil nad zemstvi uveden dodaten guvernerjev nadzor. Od leta 1867 zemstva niso smela več objavljati zapisnikov ali razprav brez posebnega dovoljenja guvernerja. Leta 1879 so guvernerji dobili pooblastilo, da lahko po lastni presoji odpustijo katerega koli zaposlenega v zemstvu. Največja sprememba v pooblastilih zemstev je nastala z zakonom [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] z dne 25. junija, po gregorijanskem koledarju 12. junija 1890.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}} Zakon iz leta 1890 je kot dodaten nadzor ustanovil Urad za zemske zadeve. Uradnike urada je imenoval car, od lokalnih vladnih uradnikov pa maršal plemstva, okrožni tožilec in okrožna sodišča. Urad je med letoma 1891 in 1892 razveljavil 116 zemskih zakonov, od katerih jih je 51 izdala samo Vladimirska deželna skupščina.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=58}}<ref name="Kulikov"> Kulikov, Vladimir V. (3. julij 2014). "Local Self-Government and Administrative Oversight: The Historical Experience of the Zemstvo". Russian Studies in History. '''53''' (3): 56–69. doi:10.1080/10611983.2014.1020228.</ref> Reforme iz leta 1890 so zemskim skupnostim dale pooblastilo za izdajanje predpisov o najrazličnejših vprašanjih, ki so bili zavezujoči za vse državljane zunaj mestnih občin. V zameno so državljani pridobili pravico do pritožbe senatu na zemske zakone. V naslednjih 15 letih, je senat obravnaval 226 pritožb, ki so se nanašale predvsem na davčne spore. Reforme so spremenile pravni status moških, zaposlenih v zemstvu – iz zasebnikov so postali vladni uradniki.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=181–184}} Zemski uradniki so lahko svoje predpise uveljavljali tako, da so kršitelje privedli pred kazenska sodišča. Pred letom 1890 so bile seje zemstva pogosto prekinjene zaradi nesklepčnosti, ki je bila delno posledica tega, da uradniki za seje niso dobili plače ali kakšnega drugega nadomestila.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=47–50}} Med letoma 1897 in 1899 se je resno razpravljalo o vprašanju ukinitve okrožnih zemstev in centralizaciji vseh funkcij znotraj pokrajinskega zemstva. Razprava je bila še posebej pomembna v [[Moskva|Moskvi]], kjer je Dmitrij Šipov, predsednik pokrajinskega zemstva, odstopil v znak protesta, da bi opozoril na razpravo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=195}} Leta 1902 so voditelji zemstev vložili peticijo pri carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]], da bi se zemstvo lahko pritožilo neposredno nanj, kar je cesar zavrnil.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=140}} Minister za notranje zadeve je uradnikom zemstev iz [[Tver]]ja izrecno prepovedal stike z drugimi pokrajinami glede katerega koli vprašanja nacionalne politike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=205}} ===Skupščina zemstva=== Glavni organ zemstva je bila skupščina, katere člani so bili izvoljeni. Skupščina se je običajno sestajala enkrat letno, da bi obravnavala svoj program in imenovala namestnike za izvajanje odlokov, izdanih v odgovor na vprašanja, ki jih je zemstvo obravnavalo.<ref name="Vucinich 1982 44"/> Z odlokom Aleksandra II. iz leta 1864 je bilo ustanovljenih 33 pokrajinskih zemstev, ki so ustrezala obstoječim gubernijam. Vsaka gubernija je bila razdeljena na več okrožij, pri čemer je vsako okrožje imelo svoje okrožno zemstvo. Zakon o ustanovitvi zemstev je opredelil 14 ciljev, ki jih mora vsako zemstvo doseči:{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=45}} # Upravljanje premoženja in prihodkov zemstva # Vzdrževanje premoženja zemstva # Javna prehranska varnost # Upravljanje filantropije, javne blaginje in vzdrževanje cerkvenih stavb # Vzajemno zavarovanje premoženja # Nadzor nad razvojem trgovine in industrije # Gospodarski nadzor nad javnim šolstvom, javnim zdravjem in zaporniškim sistemom # Spodbujanje sodelovanja pri preprečevanju bolezni goveda in pridelkov # Izpolnjevanje civilnih, vojaških in poštnih zahtev # Razdelitev državnih davčnih sredstev, izplačanih zemstvu # Določitev, pobiranje in razdelitev lokalnih davkov # Obveščanje javnosti o lokalnih možnostih socialnega varstva in državljanskih pravicah # Izvedba volitev # Posebne listine ===Volitve=== [[Slika:Poltava Zemstvo Building interior.jpg|thumb|250px|Dvorana Poltavskega zemstva na začetku 20. stoletja]] Zemstvo je bilo sestavljeno iz predstavniškega sveta (zemskoje sobranje) in izvršnega odbora (zemskaja uprava), ki ga je imenoval predstavniški svet. Člane odbora je sestavljalo pet skupin: * veliki zemljiški posestniki, se pravi plemiči, ki so imeli v lasti vsaj 590 akrov (2,4 km²) zemlje in so se srečanj udeleževali osebno, * pooblaščenci malih zemljiških posestnikov, vključno z duhovščino v njihovi vlogi zemljiških posestnikov, * pooblaščenci bogatejših meščanov, * pooblaščenci manj bogatih mestnih slojev in * pooblaščenci kmetov, ki jih je po zakonu z dne 12. (25.) junija 1890 imenoval guverner pokrajine, ali so jih izvolile oblasti. Glasovi plemičev so imeli pri glasovanju večjo težo, čeprav so predstavljali le majhno manjšino prebivalstva.<ref name=Ascher>{{cite book|last1=Ascher|first1=Abraham|title=The Russian Revolution: A Beginner's Guide|date=2014|publisher=Oneworld Publications|page=3}}</ref>{{sfn|Figes|p=47}} Okrožna zemstva so morala imeti 40 % članov skupščine izvoljenih s strani kmetov, medtem ko za deželne skupščine, izvoljene iz okrožij, ta zahteva ni veljala. Na pokrajinski ravni je bila zato zastopanost kmetov precej nižja.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=84–85}}{{sfn|Figes|p=47}} Reforme Aleksandra III. iz leta 1890 so povečale zastopanost plemstva v zemstvih s 55 % leta 1886 na 72 % do leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=54}} Nekateri zgodovinarji predstavljajo neenakost glede na količino zemlje, ki jo je predstavljal en član zemstva. Leta 1877 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 1,76-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič. Do leta 1905 je vsak član kmečke skupščine predstavljal 6,47-kratnik zemlje, ki jo je predstavljal plemič.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=85–89}} Osebe, mlajše od 25 let, osebe v kazenski preiskavi, obsojeni kriminalci in tujci niso smeli biti v zemstvu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=38}} Ženske, ki so imele dovolj premoženja za sedež v zemstvu, same niso mogle glasovati, a so lahko imenovale moškega pooblaščenca, ki je glasoval v njihovem imenu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=83}} Do leta 1913 je bilo 20–40 % volilnih upravičencev v Tulski oblasti žensk, vendar niso imele pravice do opravljanja funkcije poslank, kar je bilo ''[[De iure - de facto|de iure]]'' potrjeno z zakonom leta 1903.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=94–95}} Pred vsakimi volitvami so bili objavljeni seznami volilnih upravičencev in dani v javno obravnavo. Zemstvo je lahko na podlagi javne obravnave volivce odstranilo ali dodalo na seznam. Volivci so morali voliti osebno. Volilni organi niso smeli dajati navodil, kako naj kandidati ravnajo po izvolitvi. Guverner je lahko ugovarjal postopku in začasno ustavil volilne odločitve. Volilna reforma leta 1890 je privedla do ločenih volilnih organov za plemiče in navadne volivce. V tem času duhovniki, Judje in kmetje brez zemlje niso imeli volilne pravice na volitvah v zemstvo. Sledila je volilna reforma, delno motivirana z upadom števila plemiških lastnikov zemlje, kar je pomenilo, da so njim namenjena mesta v skupščini ostala prezna. Volilne reforme so zmanjšale velikost skupščin in število poslancev za 20–30 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–43}} Leta 1906 je lahko vsako zemstvo izvolilo enega poslanca, ki ga je zastopal v državnem svetu.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Odsotnost z sej se je v tem obdobju močno povečala. Številna zemstva so veljala za dobro obiskana, če se je sej udeležila polovica njihovih članov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|pp=118–119}} Pravila, ki so urejala volitve v zemstva, so postala model za volilni zakon iz leta 1906. ===Postopki=== Zemske skupščine so se sestajale vsaj enkrat letno, ne več kot dvajset dni. Izredne seje zemstva so zahtevale dovoljenje ministra za notranje zadeve. Na teh sejah so se lahko obravnavalo le vprašanja, ki jih je odobril minister. Pokrajinske seje je odpiral in zapiral lokalni guverner, okrožne seje pa lokalni maršal plemstva. Zemske skupščine so običajno imenovale manjše komisije, zadolžene za izvedbo njihovih sklepov. Ena takšnih komisij je bil izvršilni odbor, ki je deloval vse leto. To, da je nekdo več let opravljal funkcijo maršala plemstva in predsednika izvršnega odbora, ni bilo nič nenavadnega.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=40–56}} Zakone zemstva sta morala običajno odobriti guverner ali minister za notranje zadeve. Zakoni so lahko bili zavrnjeni z utemeljitvijo, da so nezakoniti ali v nasprotju z državnimi interesi. Če zakoni niso bili odobreni, so morali guvernerji o tem obvestiti skupščino in predlagati spremembe zakona, ki bi omogočile njegov sprejem. Če kompromisa ni bilo mogoče najti, je zadevo obravnaval senat. Od guvernerja se je pričakovalo, da bo nastopil kot tožnik in dokazal, da je bil odlok zemstva nepravičen. Guverner je lahko po uveljavitvi odloka preklical njegovo odobritev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=57–58}}<ref name="Kulikov"/> Po letu 1890 je ministrstvo za notranje zadeve z razširjenimi nadzornimi pooblastili začelo dosledno ovirati delo pokrajinskih zemstev.{{sfn|Figes|p=53}} ==Uradniki== Od leta 1864 do 1889 so zemstva volila mirovne sodnike.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} Po tem obdobju je bil ustanovljen položaj zemskega načelnika, ki ga je imenovalo lokalno plemstvo, plačevalo pa ga je zemstvo. To v zemstvu ni bilo priljubljeno. Skupščina je poskušala znižati njegovo plačo, kar je pripeljalo do več tožb.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=193–195}} Od leta 1866 do 1905 so uradniki zemstva v veliki meri smeli sklepati pogodbe. Občasno so bile izjemoma dovoljene na primer pogodbe o požarnem pozavarovanju ali prodaji velikih kmetijskih strojev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=48}} ==Tretji element== Izvršilni odbori zemstva so bili vključeni v upravljanje osebja, ki je delalo za zemstvo. V to osebje so spadali tudi zunanji strokovni sodelavci, imenovani "tretji element". Med slednjimi so bili predvsem zdravstveni delavci, pedagogi, agronomi in drugi.<ref name=Ascher /><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=53}}</ref><ref>{{harvtxt|Vucinich|Emmons|1982|p=120}}</ref>{{sfn|Figes|p=52}} Tretji element je bil vir nezaupanja centralne vlade do zemstev. Za razliko od upraviteljev zemstva (prvi element) in namestnikov (drugi element) je tretji element pogosto prihajal iz kmečkega razreda. Njihov status je bil pogost vzrok za sume, da so liberalni radikalci, kar so nekateri resnično bili, in njihovo preganjanje s strani policije.{{sfn|Figes|p=52–53}} Izraz "tretji element" je leta 1900 skoval viceguverner Vladimir Kondoidi, da bi označil radikalne uslužbence zemstva v [[Samara|Samari]]. Trdil je, da je tretji element v veliki meri prevzel nadzor nad dejanskim delovanjem zemstva. Samarski guverner je nato vodil preiskavo, ki je odkrila, da več kot polovica uslužbencev zemskega sveta nikoli ni oddala vlog za odobritev guvernerju, kot to zahteva zakon.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=93}} ==Davki== [[Slika:Grigorij Grigorjewitsch Mjassojedow 001.jpg|thumb|250px|Grigorij Mjasojedov (1872): ''Zemstvo obeduje''; na sliki je upodobljen najrevnejši, kmečki del zemstva]] Ena glavnih funkcij zemstev je bil njihov deseti cilj: razdelitev dodeljenih državnih sredstev. V zgodnjih letih je bilo zemstvom dodeljenih približno 20 % letnih državnih prihodkov Rusije. Zemstva so prejemala davčne prihodke tudi iz različnih drugih virov in za različne namene. Tipično davčno politiko zemstva je težko opredeliti. Zemljiški davek, ki je predstavljal med 3 in 90 odstotki prihodkov zemstva, na primer, je bil odvisen tako od zemstva kot od letine. V številnih okrožjih naj bi v imenu zemstva davke na žetev pobirala policija. V praksi je to povzročalo obilo težav, ker zemstvo ni bilo pristojno za policijo, skupščinam pa je bilo prepovedano nagrajevati policijo, vključno z zahvalami.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=97–104}} Leta 1866 je senat odločil, da zemstva ne smejo obdavčiti industrijske proizvodnje.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=206}} Na začetku sistema zemstev so obstajale tudi naravne obveznosti, kot so obveznost opravljanja cestnih del, in davki v naravi, na primer davek v pšenici, ki je bil za kmete bolj zaskrbljujoč kot denarne obdavčitve. Ti davki so predstavljali velik del sredstev zemstva, vendar niso bili priljubljeni. Sčasoma so se večinoma pretvorili v davke v denarju.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=98}} Tudi ta politika ni bila priljubljena, saj so kmetje zemstva pogosto imeli za ničvredne institucije, ki so pobrale veliko davkov.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=111}}{{sfn|Figes|p=52}} Izdatki zemstev so se z 89,1 milijona rubljev leta 1900 povečali na 290,5 milijona rubljev leta 1913. Od slednjega zneska je bilo 90,1 milijona rubljev porabljenih za izobraževanje, 71,4 milijona za zdravstveno pomoč, 22,2 milijona za izboljšave kmetijstva in 8 milijonov za veterinarske ukrepe. Glavni viri prihodkov zemstev so bili davki na zemljišča, gozdove, podeželska bivališča, tovarne, rudnike in druge nepremičnine.<ref>RUSSIA, U.S.S.R. A Complete Handbook. 1933. Ur. P. Malevsky-Malevich. str. 500.</ref> Udeleženci ruske revolucije leta 1905 so bili večinoma tudi udeleženci zemstev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=440}} V letih 1905–1906 je 66 okrožij bojkotiralo plačevanje davkov, ki so se jim zdeli previsoki. Nezadovoljstvo je bilo najhujše tam, kjer je bil davek zemstva na zemljišča, dodeljena kmetom, obdavčen veliko višje kot na zasebna zemljišča.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=108}} Med pomembnejšimi udeleženci revolucije leta 1905, povezanimi z zemstvi, so bili Dmitrij Šipov, Dmitrij Šahovskoj, Georgij Lvov, Pavel Dolgorukov in Fjodor Redičev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=145–146}} Več njih je bilo tudi članov Besede, tajne organizacije liberalcev, ki so razpravljali o vprašanjih zemstev.{{sfn|Figes|p=165}} Leta 1917 so podeželska društva v [[Stavropol|Stavropolu]] zavrnila plačevanje davkov in bojkotirala šole, zdravstvene domove in vse druge storitve, ko je bilo tam prvič uvedeno zemstvo. Zaradi naraščajočih napetosti je policija ubila tri protestnike, zemstvo pa je ostalo na oblasti. Guverner je o tem poročal: : ''"Nezadovoljstvo podeželskega prebivalstva z uvedbo zemstva je bilo očitno skoraj povsod v provinci kmalu po razdelitvi davčnih seznamov. Kmetje, ki niso bili dovolj obveščeni o davkih in področju delovanja zemstva, ki je obstajalo šele v prvem letu obstoja, so opazili predvsem izjemno povečanje lokalnih davkov."''{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=109}} ==Šolstvo== [[Slika:Krasno NNov-8840.jpg|thumb|right|250px|Zgradba nekdanje zemske osnovne šole v Krasnem]] V času obstoja zemskega sistema se je pismenost povečala z 10 % na 68 %.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=243}} Zemski izobraževalni sistem je bil zgrajen na obstoječih kmečkih in cerkvenih izobraževalnih sistemih. Od leta 1907 do 1917 je vse večji nadzor nad izobraževanjem izvajalo ministrstvo za šolstvo. Od leta 1886 in ves čas obstoja zemstev si je centralna carska birokracija prizadevala pridobiti dodaten nadzor nad osnovnim šolstvom. Nadzor se je začel s posebnimi šolskimi inšpekcijami, ki so lahko dosegle zaprtje nezadovoljivih šol. Maršal plemstva je z zakonodajo o osnovnih šolah iz leta 1874 dobil posebne privilegije: izvajanje šolskih inšpekcij, izključno pooblastilo za odpiranje novih šol in predsedovanje šolskim odborom. Ti privilegiji niso imele velikega vpliva na šole, ker večina zemstev nikoli ni prepustila finančnega nadzora nad šolami šolskim odborom in mnogi domnevni inšpekcijski pregledi preprosto niso bili nikoli izvedeni. Kmetje so večinoma dajali prednost zemskim šolam pred obstoječimi šolami, ki sta jih ustanovila krona ali duhovščina. Število šol, ki jih je upravljala Cerkev, se je z 24.000 leta 1886 do leta 1880 zmanjšalo na 4.000.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=247–252}} Šolski sistem zemstva je bil zgrajen na obstoječem kmečkem izobraževalnem sistemu. Pred letom 1870 so morale kmečke skupnosti zagotavljati izobraževalne ustanove, zemstva pa učiteljem niso zagotavljala zanesljivega plačevanja. V 70. letih 19. stoletja so zemstva že zagotavljala plače učiteljev in dodatna sredstva, kot so šolske table. Prehod od financiranja teh šol s strani kmečkih skupnosti do financiranja iz proračunov zemstva je trajal več desetletij. Zemstva so dosegla proračunsko enakost z lokalnimi kmečkimi skupnostmi šele leta 1889, nato pa so se proračuni zemstva hitro povečali in izobraževanje je postalo največji delež v teh proračunih. Leta 1893 so skupni izdatki zemstev za izobraževanje znašali 9 milijonov rubljev, leta 1913 pa skoraj 90 milijonov rubljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=253–264}} Učenci zemskih šol so lahko po presoji zemstva opravljali letne izpite. Stopnja uspešnosti na teh izpitih je služila za ocenjevanje uspešnosti učiteljev, moški učenci, ki so izpite opravili, pa so imeli krajšo vojaško službo.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=259–260}} Učitelji zemstva so večinoma prihajali iz srednjega družbenega razreda. Med učitelji so bili moški in ženske, pri čemer je bilo več žensk. Učitelje so težile nizke plače, osamljenost v neznanih skupnostih in to, da so bili neporočeni. Leta 1911 je bilo poročenih samo 17 % učiteljic in 47 % učiteljev.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260–262}} Prvi formalni učni načrt za šolstvo v zemstvu je leta 1897 ustvarilo ministrstvo za šolstvo. Program je predpisoval šest ur poučevanja Božje besede, tri ure slovanske cerkve, osem ur ruskega jezika, dve uri pisanja in pet ur aritmetike tedensko.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=260}} Skoraj vsaka druga oblika šolanja je bila deležna kritik, vsi pa so spodbujali branje besedil in petje cerkvenih pesmi.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=263}} Leta 1907 je Duma ustanovila sklad za ustanavljanje šol v vsaki vasi v Rusiji. Sredstva so bila prek zemstev razdeljena obstoječim šolam ali pa so bila dana šolskim kuratorjem, kar je pogosto sprožilo gradnjo novih šol. Pod vodstvom šolskih kuratorjev je nastala nova kategorija "državnih šol", ki niso bile povezane z zemstvi. Leta 1910 je ministrstvo za šolstvo ustanovilo nacionalni pokojninski sklad, v katerega so se lahko vključili vsi učitelji. Dodatni upravni ukrepi leta 1913 so povzročili, da so bile obstoječe zemske šole pod večjim vplivom ministrstva za šolstvo kot zemstva samega. Leta 1914 so zemstva izgubila moč usmerjanja šolskih učiteljev, ministrstvo pa je pridobilo moč odpustiti vse šolske učitelje, za katere je menilo, da so neprimerni.{{sfn|Vucinich|Emmons|1982|p=266–268}} ==Zdravstvo== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski imperij]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1861]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1917]] 1861 1918 b4ynyrkzzzxj8qy41dbmioqdl31yosm 0 602645 6676117 6676041 2026-05-15T15:10:17Z Pinky sl 2932 Podatki v infopolju iz wikipodatkov z avtomatsko kategorizacijo letnice rojstva 6676117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Marguerite Oswald |image=Marguerite Oswald 1964.jpg |birth_date=<!-- Wikipoedatki --> |birth_place=<!-- Wikipoedatki --> |death_date=<!-- Wikipoedatki --> |death_place=<!-- Wikipoedatki --> |children=3, vključno z [[Lee Harvey Oswald|Leejem Harveyjem Oswaldom]] |citizenship=[[ZDA]] }} '''Marguerite Frances Claverie Oswald Ekdahl''' ([[19. julij]] [[1907]] – [[17. januar]] [[1981]]), znana tudi kot '''Marguerite Oswald''', je bila mama [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]].<ref>{{Cite news|author=Langguth, A.J.|url=https://www.latimes.com/opinion/op-ed/la-xpm-2013-nov-22-la-oe-langguth-oswald-mother-kennedy-20131122-story.html|title=Christmas with Oswald's mother|date=November 22, 2013|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=May 7, 2019|language=en-US|issn=0458-3035}}</ref><ref>{{Citation|last=HelmerReenberg|title=December 4, 1963 – Interview with Marguerite Oswald, Lee Harvey Oswald's mother|date=January 6, 2013|url=https://www.youtube.com/watch?v=NSz1Y5ft13Q|access-date=April 12, 2019}}</ref> Po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] in umoru svojega sina je Marguerite Oswald vztrajala pri sinovi nedolžnosti in trdila, da je bil Lee agent [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]]. V svojem domu je zgradila svetišče v čast njegovega življenja in vojaške službe pri Marincih ter pogosto promovirala teorije zarote v zvezi z atentatom. Napisala je knjižico z naslovom Posledice usmrtitve: Pokop in zadnji obredi Leeja Harveyja Oswalda, ki pa ni bila nikoli javno objavljena. == Glej tudi == * [[Lee Harvey Oswald]] == Sklici == <references /> 7sfp4fm3efgpk1g8fo2k280i3qpyxwo 6676118 6676117 2026-05-15T15:16:11Z Pinky sl 2932 pp prvi stavek biografij (Wikipedija:Slogovni priročnik/Biografije#Prva vrstica) 6676118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Marguerite Oswald |image=Marguerite Oswald 1964.jpg |birth_date=<!-- Wikipodatki --> |birth_place=<!-- Wikipodatki --> |death_date=<!-- Wikipodatki --> |death_place=<!-- Wikipodatki --> |children=3, vključno z [[Lee Harvey Oswald|Leejem Harveyjem Oswaldom]] |citizenship=[[ZDA]] }} '''Marguerite Frances Claverie Oswald Ekdahl''' (znana tudi kot '''Marguerite Oswald'''), ameriška znana osebnost , * [[19. julij]] [[1907]], [[New Orleans]], [[ZDA]] , † [[17. januar]] [[1981]], [[Fort Worth, Teksas|Fort Worth, Texas]] Marguerite Oswald je bila mama [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]].<ref>{{Cite news|author=Langguth, A.J.|url=https://www.latimes.com/opinion/op-ed/la-xpm-2013-nov-22-la-oe-langguth-oswald-mother-kennedy-20131122-story.html|title=Christmas with Oswald's mother|date=November 22, 2013|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=May 7, 2019|language=en-US|issn=0458-3035}}</ref><ref>{{Citation|last=HelmerReenberg|title=December 4, 1963 – Interview with Marguerite Oswald, Lee Harvey Oswald's mother|date=January 6, 2013|url=https://www.youtube.com/watch?v=NSz1Y5ft13Q|access-date=April 12, 2019}}</ref> Po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] in umoru svojega sina je Marguerite Oswald vztrajala pri sinovi nedolžnosti in trdila, da je bil Lee agent [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]]. V svojem domu je zgradila svetišče v čast njegovega življenja in vojaške službe pri Marincih ter pogosto promovirala teorije zarote v zvezi z atentatom. Napisala je knjižico z naslovom Posledice usmrtitve: Pokop in zadnji obredi Leeja Harveyja Oswalda, ki pa ni bila nikoli javno objavljena. == Glej tudi == * [[Lee Harvey Oswald]] == Sklici == <references /> c4lfuaqq1bcwfv85izo0n8lr12dbenh 6676124 6676118 2026-05-15T15:22:24Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Francoski Američani]]; +[[Kategorija:Nemški Američani]]; +[[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Marguerite Oswald |image=Marguerite Oswald 1964.jpg |birth_date=<!-- Wikipodatki --> |birth_place=<!-- Wikipodatki --> |death_date=<!-- Wikipodatki --> |death_place=<!-- Wikipodatki --> |children=3, vključno z [[Lee Harvey Oswald|Leejem Harveyjem Oswaldom]] |citizenship=[[ZDA]] }} '''Marguerite Frances Claverie Oswald Ekdahl''' (znana tudi kot '''Marguerite Oswald'''), ameriška znana osebnost , * [[19. julij]] [[1907]], [[New Orleans]], [[ZDA]] , † [[17. januar]] [[1981]], [[Fort Worth, Teksas|Fort Worth, Texas]] Marguerite Oswald je bila mama [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]].<ref>{{Cite news|author=Langguth, A.J.|url=https://www.latimes.com/opinion/op-ed/la-xpm-2013-nov-22-la-oe-langguth-oswald-mother-kennedy-20131122-story.html|title=Christmas with Oswald's mother|date=November 22, 2013|work=[[Los Angeles Times]]|access-date=May 7, 2019|language=en-US|issn=0458-3035}}</ref><ref>{{Citation|last=HelmerReenberg|title=December 4, 1963 – Interview with Marguerite Oswald, Lee Harvey Oswald's mother|date=January 6, 2013|url=https://www.youtube.com/watch?v=NSz1Y5ft13Q|access-date=April 12, 2019}}</ref> Po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]] in umoru svojega sina je Marguerite Oswald vztrajala pri sinovi nedolžnosti in trdila, da je bil Lee agent [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]]. V svojem domu je zgradila svetišče v čast njegovega življenja in vojaške službe pri Marincih ter pogosto promovirala teorije zarote v zvezi z atentatom. Napisala je knjižico z naslovom Posledice usmrtitve: Pokop in zadnji obredi Leeja Harveyja Oswalda, ki pa ni bila nikoli javno objavljena. == Glej tudi == * [[Lee Harvey Oswald]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Francoski Američani]] [[Kategorija:Nemški Američani]] [[Kategorija:Lee Harvey Oswald]] oylwqaaqcuopc706yf1idznwtq6x1kz 14 602648 6676113 2026-05-15T15:02:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category|Horse trainers}} {{Cat main|Trener konj}} [[Kategorija:Športni trenerji]] [[Kategorija:Konjeništvo]] [[Kategorija:Jahači|Trenerji]]« 6676113 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Horse trainers}} {{Cat main|Trener konj}} [[Kategorija:Športni trenerji]] [[Kategorija:Konjeništvo]] [[Kategorija:Jahači|Trenerji]] br33khne8v28bznaro4z2ry1z96qtu1 14 602650 6676122 2026-05-15T15:21:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat}} {{Cat main|Lee Harvey Oswald}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:John F. Kennedy]] [[Kategorija:Atentatorji]]« 6676122 wikitext text/x-wiki {{Commons cat}} {{Cat main|Lee Harvey Oswald}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:John F. Kennedy]] [[Kategorija:Atentatorji]] kk5qszho4q4gbf9cdo6sxgqajv53ykm 1 602651 6676141 2026-05-15T17:03:05Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676141 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602652 6676142 2026-05-15T17:03:12Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6676142 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 602653 6676214 2026-05-15T20:03:55Z Miha.kolenc 255562 Novo ustvarjena stran 6676214 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''[[Currer Bell]]'' in nosi polni naslov ''[[Jane Eyre: An Autobiography]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje [[Prvina|prvine]] [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem [[Poudarek|poudarku]] na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Razredne razlike|razrednih razlik]] in [[položaja žensk]] v [[Angleška družba 19. stoletja|angleški družbi 19. stoletja]]. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih [[Književni ideali|književnih idealov]]. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali [[Nevtralnost|nevtralnimi]] [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. [[Izkušnja|Izkušnje]], ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19.stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji [[Preminuli|preminulega]] strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v [[nezavest]]. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reed-ovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, [[disciplina]] pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi [[Razkošje|razkošno]] življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu [[Šolski nadzornik|nadzornica]] na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in [[vodstvo]], kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata [[nemir]] in [[nelagodje]]. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa [[Jezdec|jezdeca]], ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo [[Vinjenost|vinjen]], povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi [[dim]], ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri [[Družabna igra|družabnih igrah]], zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove [[prihodnost]]. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro [[pismo]], v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na [[sprehod]]. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi [[Zaročenec|zaročencema]]. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje [[bogastvo]], da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva [[Neznanec|neznanca]], ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo [[Nezavestnost|nezavestno]] vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za [[Mladoporočenec|mladoporočenca]], medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem in podoba žensk === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – [[Trpljenje|trpljenju]]. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz [[Ranljivost|ranljive]] deklice v [[Samozadostnost|samozadostno]] in [[Samozavest|samozavestno]] žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj [[občutek]] za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne [[Idealiziranost|idealizira]], temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotska pripoved === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja [[mračnost]] in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklic == <references /> * == Zunanje povezave == * [[iarchive:janeeyreautobiog00bronrich|Jane Eyre na Internet Archive]] * [https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte Jane Eyre v Encyclopaedia Britannica] fipfrdryr5bunedpwlsz0td1fn27k2n 6676216 6676214 2026-05-15T20:05:39Z Miha.kolenc 255562 /* Feminizem in podoba žensk */ 6676216 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''[[Currer Bell]]'' in nosi polni naslov ''[[Jane Eyre: An Autobiography]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje [[Prvina|prvine]] [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem [[Poudarek|poudarku]] na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Razredne razlike|razrednih razlik]] in [[položaja žensk]] v [[Angleška družba 19. stoletja|angleški družbi 19. stoletja]]. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih [[Književni ideali|književnih idealov]]. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali [[Nevtralnost|nevtralnimi]] [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. [[Izkušnja|Izkušnje]], ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19.stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji [[Preminuli|preminulega]] strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v [[nezavest]]. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reed-ovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, [[disciplina]] pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi [[Razkošje|razkošno]] življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu [[Šolski nadzornik|nadzornica]] na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in [[vodstvo]], kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata [[nemir]] in [[nelagodje]]. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa [[Jezdec|jezdeca]], ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo [[Vinjenost|vinjen]], povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi [[dim]], ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri [[Družabna igra|družabnih igrah]], zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove [[prihodnost]]. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro [[pismo]], v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na [[sprehod]]. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi [[Zaročenec|zaročencema]]. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje [[bogastvo]], da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva [[Neznanec|neznanca]], ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo [[Nezavestnost|nezavestno]] vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za [[Mladoporočenec|mladoporočenca]], medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – [[Trpljenje|trpljenju]]. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz [[Ranljivost|ranljive]] deklice v [[Samozadostnost|samozadostno]] in [[Samozavest|samozavestno]] žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj [[občutek]] za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne [[Idealiziranost|idealizira]], temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotska pripoved === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja [[mračnost]] in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklic == <references /> * == Zunanje povezave == * [[iarchive:janeeyreautobiog00bronrich|Jane Eyre na Internet Archive]] * [https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte Jane Eyre v Encyclopaedia Britannica] jg2mqzutqkprgr0ol8h5g1pm00thfbi 6676235 6676216 2026-05-15T21:07:34Z Yerpo 8417 +[[Kategorija:Angleški romani]]; +[[Kategorija:Knjige leta 1847]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676235 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''[[Currer Bell]]'' in nosi polni naslov ''[[Jane Eyre: An Autobiography]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje [[Prvina|prvine]] [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem [[Poudarek|poudarku]] na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Razredne razlike|razrednih razlik]] in [[položaja žensk]] v [[Angleška družba 19. stoletja|angleški družbi 19. stoletja]]. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih [[Književni ideali|književnih idealov]]. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali [[Nevtralnost|nevtralnimi]] [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. [[Izkušnja|Izkušnje]], ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19.stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji [[Preminuli|preminulega]] strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v [[nezavest]]. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reed-ovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, [[disciplina]] pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi [[Razkošje|razkošno]] življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu [[Šolski nadzornik|nadzornica]] na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in [[vodstvo]], kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata [[nemir]] in [[nelagodje]]. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa [[Jezdec|jezdeca]], ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo [[Vinjenost|vinjen]], povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi [[dim]], ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri [[Družabna igra|družabnih igrah]], zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove [[prihodnost]]. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro [[pismo]], v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na [[sprehod]]. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi [[Zaročenec|zaročencema]]. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje [[bogastvo]], da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva [[Neznanec|neznanca]], ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo [[Nezavestnost|nezavestno]] vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za [[Mladoporočenec|mladoporočenca]], medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – [[Trpljenje|trpljenju]]. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz [[Ranljivost|ranljive]] deklice v [[Samozadostnost|samozadostno]] in [[Samozavest|samozavestno]] žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj [[občutek]] za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne [[Idealiziranost|idealizira]], temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotska pripoved === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja [[mračnost]] in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklic == <references /> * == Zunanje povezave == * [[iarchive:janeeyreautobiog00bronrich|Jane Eyre na Internet Archive]] * [https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte Jane Eyre v Encyclopaedia Britannica] [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] pkkws93ewltfkehmx2w8cuf6oavk2r7 6676249 6676235 2026-05-15T21:35:09Z Miha.kolenc 255562 6676249 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''[[Currer Bell]]'' in nosi polni naslov ''[[Jane Eyre: An Autobiography]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje [[Prvina|prvine]] [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem [[Poudarek|poudarku]] na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Razredne razlike|razrednih razlik]] in [[položaja žensk]] v [[Angleška družba 19. stoletja|angleški družbi 19. stoletja]]. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih [[Književni ideali|književnih idealov]]. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali [[Nevtralnost|nevtralnimi]] [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. [[Izkušnja|Izkušnje]], ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19.stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji [[Preminuli|preminulega]] strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v [[nezavest]]. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reed-ovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, [[disciplina]] pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi [[Razkošje|razkošno]] življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu [[Šolski nadzornik|nadzornica]] na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in [[vodstvo]], kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata [[nemir]] in [[nelagodje]]. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa [[Jezdec|jezdeca]], ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo [[Vinjenost|vinjen]], povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi [[dim]], ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri [[Družabna igra|družabnih igrah]], zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove [[prihodnost]]. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro [[pismo]], v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na [[sprehod]]. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi [[Zaročenec|zaročencema]]. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje [[bogastvo]], da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva [[Neznanec|neznanca]], ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo [[Nezavestnost|nezavestno]] vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za [[Mladoporočenec|mladoporočenca]], medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – [[Trpljenje|trpljenju]]. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz [[Ranljivost|ranljive]] deklice v [[Samozadostnost|samozadostno]] in [[Samozavest|samozavestno]] žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj [[občutek]] za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne [[Idealiziranost|idealizira]], temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotska pripoved === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja [[mračnost]] in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] peycsg4kp2u4qifl8hw45lp85r0dsiw 6676325 6676249 2026-05-16T07:16:16Z Miha.kolenc 255562 6676325 wikitext text/x-wiki {{Infobox book | name = Jane Eyre | image = File:1931 Jane Eyre.jpg | image_caption = Naslovnica izdaje iz leta 1931 | author = Charlotte Brontë | language = angleški | genre = razvojni roman ljubezenska zgodba gotska pripoved | pub_date = 19. 11. 1847 | country = Združeno kraljestvo }} '''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''[[Currer Bell]]'' in nosi polni naslov ''[[Jane Eyre: An Autobiography]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]]. Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}</ref> in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Razredne razlike|razrednih razlik]] in [[položaja žensk]] v [[Angleška družba 19. stoletja|angleški družbi 19. stoletja]]. Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih [[Književni ideali|književnih idealov]]. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}</ref> == Ozadje in nastanek == Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali [[Nevtralnost|nevtralnimi]] [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}</ref> Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}</ref> == Povzetek vsebine == Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19.stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}</ref> Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reed-ovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}</ref> == Glavni liki == * '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja * '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva * '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost * '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica * '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane * '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna * '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre<ref>{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}</ref> == Teme == === Feminizem === V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}</ref> Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> === Vera === [[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}</ref> == Žanri == === Razvojni roman === Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.<ref>{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}</ref> === Ljubezenski roman === ''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}</ref> === Gotska pripoved === Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1847]] rgq5ac2xryho6hm3rl34t3ewzs9lgg5 3 602654 6676222 2026-05-15T20:19:48Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Creatim|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676222 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Creatim|Creatim]] (15. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Iz sklicev tega osnutka ni razvidno, da je tema [[Wikipedija:Odmevnost|primerna za članek v Wikipediji]]. Če povzamemo, osnutek potrebuje več objavljenih virov, ki so: <br /> *''poglobljeni'' (ne le bežne omembe ali rutinske objave) *[[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivi'']] *[[Wikipedija:SEKUNDARNI|''sekundarni'']] *''strogo neodvisni'' od subjekta <br /> Pred ponovno predložitvijo se prepričajte, da ste dodali sklice, ki ustrezajo ''vsem štirim'' merilom. Če dodatnih sklicev ni mogoče najti, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Creatim]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Creatim '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Creatim '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> n3as0tb04kbkujjooojx32o4d1wdqh7 6676390 6676222 2026-05-16T10:28:10Z A09 188929 koi 6676390 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Creatim|Creatim]] (15. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Iz sklicev tega osnutka ni razvidno, da je tema [[Wikipedija:Odmevnost|primerna za članek v Wikipediji]]. Če povzamemo, osnutek potrebuje več objavljenih virov, ki so: <br /> *''poglobljeni'' (ne le bežne omembe ali rutinske objave) *[[Wikipedija:Zanesljivi viri|''zanesljivi'']] *[[Wikipedija:SEKUNDARNI|''sekundarni'']] *''strogo neodvisni'' od subjekta <br /> Pred ponovno predložitvijo se prepričajte, da ste dodali sklice, ki ustrezajo ''vsem štirim'' merilom. Če dodatnih sklicev ni mogoče najti, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Creatim]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Creatim '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Creatim '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Urška Rahonc. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Urška Rahonc|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778927289) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:28, 16. maj 2026 (CEST) 99617bi79gvzzur4k358e1rnc0cgwcf 118 602655 6676225 2026-05-15T20:24:44Z ~2026-29116-38 259961 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6676225 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-mctg">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/slovenija-bo-dobila-prvi-mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo/a/9023191 |title=Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo |publisher=Finance |date=23. april 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="gic-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://www.gic.si/trajnost/gradbenistvo-4-0 |title=Gradbeništvo 4.0 |publisher=GIC Gradnje |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi.<ref name="finance-mctg" /><ref name="gic-mctg">{{navedi splet |url=https://www.gic.si/trajnost/mctg-gzero |title=GZERO – MCTG |publisher=GIC Gradnje |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje.<ref name="sicris" /><ref name="cobiss-bibliografija">{{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 |title=Rok Cajzek – osebna bibliografija |publisher=COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Glej tudi == * [[GIC Gradnje]] * [[Gradbeništvo]] * [[Trajnostna gradnja]] * [[Digitalni dvojček]] * [[Motokros]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 0txpiqjspi3qql791qunf33x1eofsfx 6676227 6676225 2026-05-15T20:35:35Z A09 188929 -primarni/PR viri, -COBISS 6676227 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi. Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje. Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Glej tudi == * [[GIC Gradnje]] * [[Gradbeništvo]] * [[Trajnostna gradnja]] * [[Digitalni dvojček]] * [[Motokros]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] ni3a1m3ja7s8io1izl1mhxgpyy9up53 6676233 6676227 2026-05-15T20:56:20Z ~2026-29178-31 259963 6676233 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[Gic gradnje|GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi. Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje. Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Glej tudi == * [[GIC Gradnje]] * [[Gradbeništvo]] * [[Trajnostna gradnja]] * [[Digitalni dvojček]] * [[Motokros]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 96s2j7uoqipi19lfckg1x2qiwb3qoj6 6676359 6676233 2026-05-16T09:16:07Z A09 188929 /* Glej tudi */ 6676359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[Gic gradnje|GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi. Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje. Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] d090hq2goikxi1jjh0l7tu63etx9oq1 6676360 6676359 2026-05-16T09:16:25Z A09 188929 Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676360 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU||ns=118|u=~2026-29116-38|ts=20260516111625}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[Gic gradnje|GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi. Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje. Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[:Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[:Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[:Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[:Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[:Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[:Kategorija:Živeči ljudje]] 3l0bzn7s0maw7q8m6ppgipouzz3s5xk 6676364 6676360 2026-05-16T09:20:30Z A09 188929 Odklanjam predložitev: ai - Predložitev izgleda kot delo umetne inteligence ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676364 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|ai|ns=118|u=~2026-29116-38|decliner=A09|declinets=20260516112030|ts=20260516111625}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Infopolje Osebnost | ime = Rok Cajzek | slika = | opis_slike = | datum_rojstva = | kraj_rojstva = | državljanstvo = slovensko | izobrazba = doktor znanosti | poklic = gradbeni inženir, gospodarstvenik, raziskovalec | znan_po = vodenju Skupine GIC in družbe GIC Gradnje |education=doktor znanosti|occupation=gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik}} '''Rok Cajzek''' je slovenski gradbeni inženir, raziskovalec, gospodarstvenik in nekdanji motokrosist. V javnosti je znan predvsem po vodenju Skupine GIC oziroma gradbenem podjetju [[Gic gradnje|GIC Gradnje]], kjer je po prenosu vodenja iz prve na drugo generacijo prevzel vodilno vlogo v skupini.<ref name="finance-prenos">{{navedi splet |url=https://live.finance.si/druzinski-prenos-gic-gradnje-prevzema-rok-cajzek/a/9019814 |title=Družinski prenos: GIC Gradnje prevzema Rok Cajzek |publisher=Finance Live |date=26. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="kozjansko-prenos">{{navedi splet |url=https://kozjansko.info/ivan-cajzek-vodenje-svojega-podjetja-predaja-nasledniku/ |title=Ivan Cajzek vodenje svojega podjetja predaja nasledniku |publisher=Kozjansko.info |date=25. december 2023 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izobrazba in raziskovalno delo == Cajzek je študiral na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]. Po podatkih sistema SICRIS je leta 2012 pridobil naziv magister gospodarski inženir na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, leta 2019 pa doktoriral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.<ref name="sicris">{{navedi splet |url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 |title=dr. Rok Cajzek – raziskovalec št. 36996 |publisher=SICRIS/COBISS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegova doktorska disertacija nosi naslov ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''.<ref name="dkum-disertacija">{{navedi splet |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 |title=Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem |publisher=Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru |date=2019 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Raziskovalno se ukvarja z gradbenim menedžmentom, stroškovno optimizacijo, terminskim planiranjem gradbenih projektov, digitalizacijo gradbenih procesov in uporabo matematičnih modelov v gradbeni operativi.<ref name="sicris" /><ref name="hrcak2016">{{navedi revijo |url=https://hrcak.srce.hr/clanak/225543 |title=Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs |last1=Cajzek |first1=Rok |last2=Klanšek |first2=Uroš |journal=Tehnički vjesnik |volume=23 |issue=1 |pages=9–18 |year=2016 |doi=10.17559/TV-20140108112928 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po podatkih SICRIS je zaposlen v družbi GIC Gradnje in je evidentiran kot aktiven raziskovalec.<ref name="sicris" /> == Kariera == Poklicno pot je začel v družinskem podjetju GIC Gradnje. Po navedbah časnika ''Finance'' je bil leta 2022 pomočnik direktorja družbe GIC Gradnje; skupina je bila v istem viru opisana kot skupina trinajstih podjetij s približno 160 zaposlenimi.<ref name="finance2022">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/rok-cajzek-gic-gradnje-postavljamo-nove-trende-v-gradbeni-panogi/a/9005412 |title=Rok Cajzek, GIC gradnje: Postavljamo nove trende v gradbeni panogi |publisher=Finance |date=3. november 2022 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Konec leta 2023 je ustanovitelj skupine Ivan Cajzek po več kot treh desetletjih vodenja predal vodenje sinu Roku Cajzku.<ref name="finance-prenos" /><ref name="kozjansko-prenos" /> Po navedbah Kozjansko.info se je Cajzek že med študijem gradbeništva zaposlil v podjetju in se v njem preizkusil na različnih področjih dela.<ref name="kozjansko-prenos" /> V okviru skupine GIC je povezan tudi z razvojnimi projekti na področju digitalizacije, trajnostne gradnje in naprednega upravljanja proizvodnje gradbenih materialov. Med vidnejšimi projekti skupine sta Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Rogaški Slatini in betonarna Negonje 2.0, ki je bila v medijih predstavljena kot digitalizirana betonarna nove generacije.<ref name="finance-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/prva-digitalizirana-betonarna-v-sloveniji/a/9025236 |title=Prva digitalizirana betonarna v Sloveniji |publisher=Finance |date=3. julij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == Cajzek je v javnih nastopih in strokovnih prispevkih povezan z digitalizacijo gradbeništva, uvajanjem podatkovno podprtih procesov ter trajnostno gradnjo. V okviru skupine GIC je sodeloval pri razvoju projekta ''Gradbeništvo 4.0'', katerega namen je bila celovita digitalna preobrazba poslovnih funkcij, procesov na gradbiščih in v betonarnah ter uvedba gradbene platforme za upravljanje postopkov in dokumentacije.<ref name="eu-gradbenistvo40">{{navedi splet |url=https://slovenia.representation.ec.europa.eu/novice-dogodki/novice-0/gradbenistvo-40-betonarna-negonje-2024-06-17_sl |title=Gradbeništvo 4.0 in Betonarna Negonje |publisher=Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji |date=17. junij 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Eden izmed vidnejših projektov skupine GIC je Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) v Rogaški Slatini. V javnosti je bil predstavljen kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje, namenjen prikazu naprednih pristopov, inovativnih materialov, digitalne preobrazbe in povezovanja deležnikov v gradbeni panogi. Trajnostno usmeritev skupina GIC predstavlja tudi pod imenom ''G Zero''. Po uradni predstavitvi gre za koncept, usmerjen v zmanjševanje vplivov gradnje na okolje, zmanjševanje odpadkov, manjši ogljični odtis in uvajanje trajnostnih rešitev v gradbeništvu.<ref name="gzero">{{navedi splet |url=https://gzero.si/ |title=GZERO – vizija trajnostne gradnje |publisher=G Zero |accessdate=15. maj 2026}}</ref> V kontekstu biografskega članka je G Zero mogoče razumeti predvsem kot del širše razvojne in trajnostne usmeritve skupine GIC, ne kot samostojno osebno dejavnost. Na področju digitalizacije proizvodnje betona je Cajzek soavtor strokovnega članka o naprednem upravljanju betonarn s podporo digitalnih dvojčkov. Članek obravnava uporabo senzorskih podatkov, spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje, simulacije delovanja in usposabljanje v okviru industrije 4.0.<ref name="digitalni-dvojcki">{{navedi splet |url=https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=24110 |title=Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov |publisher=DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije |date=2025 |accessdate=15. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je GIC Gradnje v Negonjah pri Rogaški Slatini odprl betonarno Negonje 2.0. Mediji so jo opisali kot betonarno nove generacije z digitaliziranimi procesi naročanja, proizvodnje in laboratorijskega dela.<ref name="zelena-betonarna">{{navedi splet |url=https://www.zelenaslovenija.si/novice/prva-betonarna-nove-generacije/ |title=Prva betonarna nove generacije |publisher=Zelena Slovenija |date=16. maj 2024 |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="finance-betonarna" /> == Športna kariera == Pred poklicno kariero v gradbeništvu je bil Cajzek aktiven v motokrosu. Po pregledu slovenskih državnih in pokalnih prvakov v motokrosu je bil leta 2002 državni prvak Slovenije v razredu MX 85, leta 2005 pa državni prvak Slovenije v razredu MX 125.<ref name="mxhis-prvaki">{{navedi splet |url=https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ |title=DP in PP Slovenije od 1992 do 2014 |publisher=Naša MX zgodovina |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Strokovno in javno delovanje == Cajzek se pojavlja kot avtor in soavtor strokovnih ter znanstvenih objav s področja gradbeništva, gradbenega menedžmenta, optimizacije gradbenih projektov, digitalizacije in trajnostne gradnje. Je član izdajateljskega sveta revije ''Gradbeni vestnik'', strokovno-znanstvene publikacije s področja gradbeništva.<ref name="gradbeni-vestnik-info">{{navedi splet |url=https://gradbenivestnik.zveza-dgits.si/informacije |title=Gradbeni vestnik – osnovne informacije |publisher=Gradbeni vestnik / ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref name="zdgits-publishing">{{navedi splet |url=https://www.zveza-dgits.si/publishing-notes/ |title=Publishing notes |publisher=ZDGITS |accessdate=15. maj 2026}}</ref> == Izbrana bibliografija == * Cajzek, Rok; Klanšek, Uroš. »Mixed-integer nonlinear programming based optimal time scheduling of construction projects under nonconvex costs«. ''Tehnički vjesnik'', 23(1), 2016, str. 9–18.<ref name="hrcak2016" /> * Cajzek, Rok. ''Stroškovna optimizacija planov gradbenih projektov z omejenimi viri in alternativnimi proizvodnimi procesi z mešanim celoštevilskim nelinearnim programiranjem''. Doktorska disertacija. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2019.<ref name="dkum-disertacija" /> * Držečnik, Mateja; Klanšek, Uroš; Zupančič Hartner, Tjaša; Cajzek, Rok. »Napredno upravljanje betonarn s podporo digitalnih dvojčkov«. ''Gradbeni vestnik'', letn. 74, 2025, str. 150–162.<ref name="digitalni-dvojcki" /> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si/|GIC}} * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/42557 Profil v sistemu SICRIS] * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/197491299 Osebna bibliografija v sistemu COBISS] * [https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=73057 Doktorska disertacija v Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru] * [https://gzero.si/ G Zero] * [https://mxhis.splet.arnes.si/464-2/ Pregled državnih in pokalnih prvakov Slovenije v motokrosu] {{DEFAULTSORT:Cajzek, Rok}} [[:Kategorija:Slovenski gradbeni inženirji]] [[:Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[:Kategorija:Slovenski raziskovalci]] [[:Kategorija:Slovenski motokrosisti]] [[:Kategorija:Alumni Univerze v Mariboru]] [[:Kategorija:Živeči ljudje]] 9owyloi5iatpndsthh93horiv38udih 14 602657 6676237 2026-05-15T21:08:05Z Yerpo 8417 n 6676237 wikitext text/x-wiki {{knjige po letih|184|7}} r93orhegr5ppc4kn8p8k0yia5emqqwx 3 602658 6676240 2026-05-15T21:10:53Z A09 188929 nova stran z vsebino: »{{subst:pozdrav}}--~~~~ PS: Članek [[Jane Eyre]], ki si ga nedavno ustvaril, je poln nezaželenih [[WP:POVEZAVA|notranjih povezav]]. Te naj bi bile konstruktivne (in nekoč imele napisane članke), vsekakor pa ne povezave na besede, ki jih je moč razložiti s slovarsko definicijo. Bi jih lahko odstranil? Hvala in lep večer želim,« 6676240 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:10, 15. maj 2026 (CEST) PS: Članek [[Jane Eyre]], ki si ga nedavno ustvaril, je poln nezaželenih [[WP:POVEZAVA|notranjih povezav]]. Te naj bi bile konstruktivne (in nekoč imele napisane članke), vsekakor pa ne povezave na besede, ki jih je moč razložiti s slovarsko definicijo. Bi jih lahko odstranil? Hvala in lep večer želim, k23671scnn0dc7rn3rcojozgudqcix1 6676241 6676240 2026-05-15T21:11:13Z A09 188929 6676241 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} PS: Članek [[Jane Eyre]], ki si ga nedavno ustvaril, je poln nezaželenih [[WP:POVEZAVA|notranjih povezav]]. Te naj bi bile konstruktivne (in nekoč imele napisane članke), vsekakor pa ne povezave na besede, ki jih je moč razložiti s slovarsko definicijo. Bi jih lahko odstranil? Hvala in lep večer želim,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:10, 15. maj 2026 (CEST) i5fh9cnyawyzxzcenwxoiaew4rvqfiv 0 602659 6676242 2026-05-15T21:11:33Z TOPILINGO 253114 ustvarjeno s prevodom strani »[[:es:Special:Redirect/revision/173064230|Xochiyáoyotl]]« 6676242 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references></references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] 8exdbc665yqe5ub2b5gwdiy22p74592 6676244 6676242 2026-05-15T21:12:18Z TOPILINGO 253114 6676244 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references></references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] quqqa97srrkx87uz40v1ylck4fvdtra 6676245 6676244 2026-05-15T21:13:12Z TOPILINGO 253114 6676245 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references></references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] 87ktzi8y2q9viwvofyo3fq9o4cmccpo 6676248 6676245 2026-05-15T21:33:39Z TOPILINGO 253114 /* Sklici */ 6676248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] gd3bn6v3sazctyu0si9k7lgp7ro8q0e 6676251 6676248 2026-05-15T21:37:23Z TOPILINGO 253114 /* Značilnosti */ 6676251 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] 3b66nlmacngy90ap1cz9g5qzy1jqi31 6676252 6676251 2026-05-15T21:38:15Z TOPILINGO 253114 6676252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] e6lw4wnignrm7dquunmm2jt7aj22h3k 6676258 6676252 2026-05-15T22:01:14Z TOPILINGO 253114 6676258 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}}[[ Huejotzingo]]<br>Cholula<br>Atlixco<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško Trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] 6keelwfh4isddeak27pt37e5xgeg6em 6676262 6676258 2026-05-15T22:14:50Z TOPILINGO 253114 6676262 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteška civilizacija|Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Republika Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|18px}} [[Huejotzingo]]<br>[[Cholula]]<br>[[Atlixco]]<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško Trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] fdj1momwc9p5pxg8nrjlt4vkoi50py0 6676313 6676262 2026-05-16T06:50:09Z TOPILINGO 253114 Vizualni popravek v infopolju in popravek povezave do strani Tlaxcala 6676313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Cvetlične vojne | place = Mezoamerika | combatant1 = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteška civilizacija|Azteški Imperij]] | combatant2 = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Tlaxcala|Tlaxcala]]<br>{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|16px}} [[Huejotzingo]]<br>[[Cholula]]<br>[[Atlixco]]<br>Ostala mesta | date = 1454 - 1519 (65 let) | result = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti. | image = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]] | caption = Cvetlične vojne | alt = Cvetlične vojne | partof = Xochiyáoyotl | wikidata = Q886263 }} [[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]] '''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].<ref name="Hassig1988p10">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Isaac1983">{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}</ref> Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško Trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.<ref name="Tuerenhout2005p172">{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}</ref> Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.<ref name="Hassig1988p10" /> Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].<ref name="Isaac1983" /> Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.<ref>{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}</ref> == Izvor == Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.<ref name="Isaac19832" /> V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].<ref name="Isaac19832" /> Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.<ref name="Isaac19832" /> Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza "cvetlične vojne" in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.<ref name="Hicks1979p892">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}</ref> == Značilnosti == Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Tekmujoči vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.<ref name="Tuerenhout2005p1722" /> Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.<ref name="Hassig1988p102" /> Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.<ref name="Hassig1988p102" /> Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]] (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.<ref name="Hassig1988p1302">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}</ref><ref name="Hassig1988p972">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.<ref name="Hassig1988p1302" /> V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.<ref name="Hassig1988p542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.<ref name="Hassig1988p542" /> Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.<ref name="Hassig1988p2542">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.<ref name="Hassig1988p2543" /> V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].<ref name="Hassig1988p130" /><ref name="Hassig1988p1392">{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}</ref> [[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot "cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt".<ref name="AguilarMoreno2006p1482">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.<ref name="AguilarMoreno2006p462">{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}</ref> == Interpretacije == Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.<ref name="Pennock20232">{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}</ref> Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.<ref name="Szoblik20202">{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}</ref> Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.<ref name="Pennock20232" /> V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.<ref name="Pennock20232" /> Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.<ref name="Hicks1979p882">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.<ref name="Hicks1979p89-902">{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}</ref> Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.<ref name="Hicks1979p89-902" /> Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.<ref name="Hassig1988p254" /> Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].<ref name="Hassig1988p254" /> Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.<ref name="PinaChan19722">{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}</ref> Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.<ref name="HarnerHarrisControversy2">[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)</ref><ref name="HarrisWebArchive2">Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)</ref> Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.<ref name="HarrisWebArchive2" /> == Sklici == <references> <ref name="Isaac19832">Isaac, Barry L. (1983). "The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation". Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.</ref> <ref name="Tuerenhout2005p1722">Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.</ref> <ref name="Hassig1988p102">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p2543">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p130">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> <ref name="Hassig1988p254">Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.</ref> </references> == Viri == * {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}} * {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genocidi]] [[Kategorija:Azteki]] oaocbldqzh8hn52no3npb956c65p3c6 3 602660 6676246 2026-05-15T21:15:04Z A09 188929 pozdrav 6676246 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:15, 15. maj 2026 (CEST) a63bmdwbn7bjw47byb60zhf12a0m4cp 0 602661 6676301 2026-05-16T06:16:36Z Wikimaster slo 259962 Dodan motokrosist. Osnovni zapis. 6676301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost|ime=Matevž Irt|slika=|opis_slike=|datum_rojstva=|kraj_rojstva=Slovenija|državljanstvo={{zastava|Slovenija}} Slovenija|poklic=motokrosist|znan po=motokros, MX3}} '''Matevž Irt''' je slovenski motokrosist, ki velja za enega vidnejših predstavnikov slovenskega motokrosa v mednarodnem prostoru. Tekmoval je v različnih kategorijah motokrosa, največ uspehov pa dosegel v razredu MX3 svetovnega prvenstva. Leta 2009 je postal prvi slovenski dirkač z zmago na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu, ko je zmagal na dirki razreda MX3 v Jastrebarskem na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amzs.si/sport/novice/2021-04-01-jubilejna-stota-clanica-amzs-je-avtomotodrustvo-irt-brothers|title=Jubilejna stota članica AMZS je Avtomotodruštvo IRT Brothers|publisher=AMZS|accessdate=2026-05-16}}</ref> Leta 2010 je osvojil skupno tretje mesto v svetovnem prvenstvu MX3.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/avtomotosport/matevz-irt-najboljsi-sportnik-po-izboru-amzs-23517|title=Matevž Irt najboljši športnik po izboru AMZS|publisher=Siol.net|accessdate=2026-05-16}}</ref> Poleg evropskih tekmovanj je nastopal tudi v Indoneziji, kjer je osvojil naslov državnega prvaka v motokrosu.<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/mm-sport/matevz-irt-je-prvak-indonezijskega-prvenstva-v-motokrosu/|title=Matevž Irt je prvak indonezijskega prvenstva v motokrosu|publisher=Avto Magazin|accessdate=2026-05-16}}</ref> Matevž Irt prihaja iz motokrosistične družine Irt in skupaj z bratoma Jernejem in Petrom Irtom predstavlja eno najbolj prepoznavnih motokros družin v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sport-tv.si/dobrodelni-bratje-irt-zbrali-vec-kot-deset-tisocakov-foto/|title=Dobrodelni bratje Irt zbrali več kot deset tisočakov|publisher=Šport TV|accessdate=2026-05-16}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 4q4432sgpynmwpcqaciygs2qpk4spkr 6676321 6676301 2026-05-16T07:07:21Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski dirkači]]; +[[Kategorija:Motociklistični dirkači]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6676321 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost|ime=Matevž Irt|slika=|opis_slike=|datum_rojstva=|kraj_rojstva=Slovenija|državljanstvo={{zastava|Slovenija}} Slovenija|poklic=motokrosist|znan po=motokros, MX3}} '''Matevž Irt''', [[Slovenci|slovenski]] [[motokrosist]]. Velja za enega vidnejših predstavnikov slovenskega [[motokros]]a v mednarodnem prostoru. Tekmoval je v različnih kategorijah motokrosa, največ uspehov pa dosegel v razredu MX3 svetovnega prvenstva. Leta 2009 je postal prvi slovenski dirkač z zmago na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu, ko je zmagal na dirki razreda MX3 v Jastrebarskem na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amzs.si/sport/novice/2021-04-01-jubilejna-stota-clanica-amzs-je-avtomotodrustvo-irt-brothers|title=Jubilejna stota članica AMZS je Avtomotodruštvo IRT Brothers|publisher=AMZS|accessdate=2026-05-16}}</ref> Leta 2010 je osvojil skupno tretje mesto v svetovnem prvenstvu MX3.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/avtomotosport/matevz-irt-najboljsi-sportnik-po-izboru-amzs-23517|title=Matevž Irt najboljši športnik po izboru AMZS|publisher=Siol.net|accessdate=2026-05-16}}</ref> Poleg evropskih tekmovanj je nastopal tudi v Indoneziji, kjer je osvojil naslov državnega prvaka v motokrosu.<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/mm-sport/matevz-irt-je-prvak-indonezijskega-prvenstva-v-motokrosu/|title=Matevž Irt je prvak indonezijskega prvenstva v motokrosu|publisher=Avto Magazin|accessdate=2026-05-16}}</ref> Matevž Irt prihaja iz motokrosistične družine Irt in skupaj z bratoma Jernejem in Petrom Irtom predstavlja eno najbolj prepoznavnih motokros družin v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sport-tv.si/dobrodelni-bratje-irt-zbrali-vec-kot-deset-tisocakov-foto/|title=Dobrodelni bratje Irt zbrali več kot deset tisočakov|publisher=Šport TV|accessdate=2026-05-16}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{škrbina o dirkaču}} {{DEFAULTSORT:Irt, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski dirkači]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] 1lo3bgi7u6s5z8afjo412sddj05izfe 6676322 6676321 2026-05-16T07:11:03Z Sporti 5955 dp 6676322 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Osebnost|ime=Matevž Irt|slika=|opis_slike=|datum_rojstva=|kraj_rojstva=Slovenija|državljanstvo={{zastava|Slovenija}} Slovenija|poklic=motokrosist|znan po=motokros, MX3}} '''Matevž Irt''', [[Slovenci|slovenski]] [[motokrosist]], * [[29. julij]] [[1988]]. Velja za enega vidnejših predstavnikov slovenskega [[motokros]]a v mednarodnem prostoru. Tekmoval je v različnih kategorijah motokrosa, največ uspehov pa dosegel v razredu MX3 svetovnega prvenstva. Leta 2009 je postal prvi slovenski dirkač z zmago na dirki svetovnega prvenstva v motokrosu, ko je zmagal na dirki razreda MX3 v Jastrebarskem na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amzs.si/sport/novice/2021-04-01-jubilejna-stota-clanica-amzs-je-avtomotodrustvo-irt-brothers|title=Jubilejna stota članica AMZS je Avtomotodruštvo IRT Brothers|publisher=AMZS|accessdate=2026-05-16}}</ref> Leta 2010 je osvojil skupno tretje mesto v svetovnem prvenstvu MX3.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/sportal/avtomotosport/matevz-irt-najboljsi-sportnik-po-izboru-amzs-23517|title=Matevž Irt najboljši športnik po izboru AMZS|publisher=Siol.net|accessdate=2026-05-16}}</ref> Poleg evropskih tekmovanj je nastopal tudi v Indoneziji, kjer je osvojil naslov državnega prvaka v motokrosu.<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/moto/mm-sport/matevz-irt-je-prvak-indonezijskega-prvenstva-v-motokrosu/|title=Matevž Irt je prvak indonezijskega prvenstva v motokrosu|publisher=Avto Magazin|accessdate=2026-05-16}}</ref> Matevž Irt prihaja iz motokrosistične družine Irt in skupaj z bratoma Jernejem in Petrom Irtom predstavlja eno najbolj prepoznavnih motokros družin v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sport-tv.si/dobrodelni-bratje-irt-zbrali-vec-kot-deset-tisocakov-foto/|title=Dobrodelni bratje Irt zbrali več kot deset tisočakov|publisher=Šport TV|accessdate=2026-05-16}}</ref> == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} == Sklici == {{sklici}} {{škrbina o dirkaču}} {{DEFAULTSORT:Irt, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski dirkači]] [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] dd3bsgsw0u6lazgy40wvvacgwtaqctx 0 602664 6676315 2026-05-16T07:02:48Z Wikimaster slo 259962 Urejanje slike, dodajanje vsebine (zgodovina, dosežki, nagrade) 6676315 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | logo = [[File:GIC-logo.png|thumb|The company's current, primary wordmark or logo.]] | ime_podjetja = GIC GRADNJE d.o.o. | logotip = | tip = družba z omejeno odgovornostjo | panoga = gradbeništvo | ustanovitev = 1992 | ustanovitelj = Ivan Cajzek | sedež = Rogaška Slatina, Slovenija | naslov = Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina | dejavnost = gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, gradbeništvo, izvajanje in inženiring | spletna_stran = https://www.gic.si }} '''GIC gradnje''' je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Rogaški Slatini. Družba je registrirana za dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter deluje na področju gradbeništva, izvajanja gradenj in inženiringa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ajpes.si/podjetje/GIC_GRADNJE_d.o.o.|title=GIC GRADNJE d.o.o. – podatki o poslovnem subjektu|publisher=AJPES|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje deluje v okviru širše '''Skupine GIC''', ki povezuje družbe in dejavnosti s področja gradbeništva, proizvodnje betona, kamnolomov, razvoja nepremičnin in drugih povezanih storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gic.si/skupina/organizacija|title=GIC – Organizacija|publisher=GIC|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Zgodovina == Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko je Ivan Cajzek začel razvijati samostojno gradbeno dejavnost. Mediji so ob podelitvi Nagrade GZS za leto 2022 poročali, da je Cajzek podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v naslednjih desetletjih pa se je podjetje razvilo v gradbeno družbo, prisotno na slovenskem in delu hrvaškega trga.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/gospodarstvo/gzs-bo-podelila-gospodarske-oskarje/|title=GZS podelila gospodarske oskarje, kdo so dobitniki?|publisher=N1 Slovenija|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob predstavitvi nominirancev za priznanje Podjetnik leta 2022 zapisala, da je Ivan Cajzek direktor in lastnik družinskega podjetja GIC GRADNJE, ki v gradbeni dejavnosti posluje več kot tri desetletja. V predstavitvi je navedla, da podjetje gradi poslovne, gospodarske, industrijske in turistične objekte, izvaja sanacije in adaptacije ter obnavlja objekte kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Revija ''Gradbenik'' je leta 2020 ob tridesetletnici podjetja objavila prispevek o razvoju GIC GRADNJE ter navedla, da podjetje deluje na področjih gradenj, investitorskega inženiringa in proizvodnje gradbenih materialov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/gic-gradnje-30-let-uspesnega-dela|title=GIC GRADNJE: 30 let uspešnega dela|publisher=Gradbenik|date=26. marec 2020|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == GIC GRADNJE izvaja gradbene projekte na področju visokih gradenj, poslovnih in gospodarskih objektov, industrijskih objektov, turističnih objektov, sanacij, adaptacij in obnov. Podjetje izvaja tudi inženirske storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> V okviru Skupine GIC so z gradbeno dejavnostjo povezane tudi dejavnosti proizvodnje betona, kamnolomov, laboratorijskih storitev, razvoja nepremičnin in upravljanja objektov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gic.si/skupina/organizacija|title=GIC – Organizacija|publisher=GIC|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Pomembnejši projekti == === Potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana === Med pomembnejšimi projekti družbe je dograditev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Fraport Slovenija je leta 2019 objavil, da je z družbo GIC GRADNJE podpisal pogodbo za izvedbo del pri razširitvi potniškega terminala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/en/newsroom/news/2019/Works-for-the-expansion-of-the-passenger-terminal-begin.html|title=Works for the expansion of the passenger terminal begin|publisher=Fraport Slovenija|date=27. junij 2019|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Novi terminal je bil odprt za potnike leta 2021. Fraport Slovenija je ob odprtju navedel, da je objekt namenjen izboljšanju potniške izkušnje in povečanju zmogljivosti ljubljanskega letališča.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|publisher=Fraport Slovenija|date=1. julij 2021|accessdate=16. maj 2026}}</ref> === Mednarodni center za trajnostno gradnjo === Skupina GIC je investitor Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo, znanega kot MCTG, v Rogaški Slatini. Časnik ''Finance'' je leta 2024 poročal, da je bil v Rogaški Slatini postavljen temeljni kamen za prvi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Sloveniji, zasnovan kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/slovenija-bo-dobila-prvi-mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo/a/9023191|title=Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Finance|date=23. april 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> O projektu je poročala tudi revija ''Gradbenik'', ki je MCTG opisala kot objekt, zasnovan po kriterijih trajnostne gradnje in namenjen demonstraciji trajnostnih rešitev v gradbeni panogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo|title=Mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Gradbenik|date=27. maj 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> MCTG je vključen tudi med pilotne projekte uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s).<ref>{{navedi splet|url=https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/predstavitev-pilotnih-projektov/|title=Predstavitev pilotnih projektov|publisher=Kazalniki trajnostne gradnje|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == GIC GRADNJE je sodeloval v projektu '''Gradbeništvo 4.0''', ki je bil del programa digitalne preobrazbe gospodarstva. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je projekt opisalo kot projekt, ki postavlja temelje digitalne preobrazbe gradbene panoge in vključuje digitalizacijo proizvodnje, gradbene operative, komerciale, kadrovske funkcije in razvoja programske opreme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-12-02-projekti-za-digitalno-preobrazbo-gospodarstva/|title=Projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva|publisher=GOV.SI|date=2. december 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje je z digitalizacijo povezano tudi prek projekta '''Betonarna 2.0.''' Projekt je bil leta 2025 med finalisti nagrade GoDigital.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/znani-finalisti-za-nagrado-godigital-2025/|title=Znani finalisti za nagrado GoDigital 2025|publisher=GoDigital, GZS|date=24. november 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Priznanja in nagrade == Ustanovitelj podjetja Ivan Cajzek je leta 2022 prejel priznanje '''Podjetnik leta 2022''', ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/obrtnik-leta-2022-je-leon-kranjc-podjetnik-leta-2022-pa-ivan-cajzek-63922e1b216d47ab311475f1|title=Obrtnik leta 2022 je Leon Kranjc, Podjetnik leta 2022 pa Ivan Cajzek|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=8. december 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Leta 2023 je Ivan Cajzek prejel '''Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2022'''. Gospodarska zbornica Slovenije je ob podelitvi navedla, da je nagrado prejelo pet gospodarstvenikov, med njimi Ivan Cajzek, direktor GIC GRADNJE d.o.o.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/85526/nagrade-gzs-podeljenih-5-gospodarskih-oskarjev|title=Nagrade GZS: podeljenih 5 gospodarskih oskarjev|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> GIC GRADNJE d.o.o. je leta 2025 prejelo zlato priznanje za inovacije v celjski regiji za inovacijo '''Nova doba gradbeništva – pametno, digitalno, trajnostno'''.<ref>{{navedi splet|url=https://rgzc.gzs.si/vsebina/Novice/tabid/14279/ArticleId/90004//podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-celjske-regije-2025/language/sl-SI/dnnprintmode/true/Default.aspx|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 2025|publisher=GZS – Regionalna gospodarska zbornica Celje|date=3. junij 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Na nacionalni ravni je GIC GRADNJE d.o.o. za isto inovacijo prejelo srebrno nacionalno priznanje GZS za inovacije.<ref>{{navedi splet|url=https://glasgospodarstva.gzs.si/podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-v-sloveniji/|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji|publisher=Glas gospodarstva, GZS|date=20. oktober 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Projekt '''Betonarna 2.0: digitalni dvojček in umetna inteligenca za pametno gradnjo''' je bil leta 2025 finalist nagrade GoDigital in je prejel posebno priznanje za inovativno digitalno transformacijo industrije.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/konferenca-godigital-inovativna-digitalizacija-spreminja-pravila-igre/|title=Konferenca GoDigital: Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre|publisher=GoDigital, GZS|date=16. december 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Gradbeništvo]] * [[Trajnostna gradnja]] * [[Digitalizacija]] * [[BIM]] * [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si}} == Sklici == {{sklici}} 5u1o5c6z3rs65kelj3xeinizq6dd1ve 6676317 6676315 2026-05-16T07:04:21Z Yerpo 8417 {{KOI}} 6676317 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Podjetje | logo = [[File:GIC-logo.png|thumb|The company's current, primary wordmark or logo.]] | ime_podjetja = GIC GRADNJE d.o.o. | logotip = | tip = družba z omejeno odgovornostjo | panoga = gradbeništvo | ustanovitev = 1992 | ustanovitelj = Ivan Cajzek | sedež = Rogaška Slatina, Slovenija | naslov = Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina | dejavnost = gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, gradbeništvo, izvajanje in inženiring | spletna_stran = https://www.gic.si }} '''GIC gradnje''' je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Rogaški Slatini. Družba je registrirana za dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter deluje na področju gradbeništva, izvajanja gradenj in inženiringa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ajpes.si/podjetje/GIC_GRADNJE_d.o.o.|title=GIC GRADNJE d.o.o. – podatki o poslovnem subjektu|publisher=AJPES|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje deluje v okviru širše '''Skupine GIC''', ki povezuje družbe in dejavnosti s področja gradbeništva, proizvodnje betona, kamnolomov, razvoja nepremičnin in drugih povezanih storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gic.si/skupina/organizacija|title=GIC – Organizacija|publisher=GIC|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Zgodovina == Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko je Ivan Cajzek začel razvijati samostojno gradbeno dejavnost. Mediji so ob podelitvi Nagrade GZS za leto 2022 poročali, da je Cajzek podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v naslednjih desetletjih pa se je podjetje razvilo v gradbeno družbo, prisotno na slovenskem in delu hrvaškega trga.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/gospodarstvo/gzs-bo-podelila-gospodarske-oskarje/|title=GZS podelila gospodarske oskarje, kdo so dobitniki?|publisher=N1 Slovenija|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob predstavitvi nominirancev za priznanje Podjetnik leta 2022 zapisala, da je Ivan Cajzek direktor in lastnik družinskega podjetja GIC GRADNJE, ki v gradbeni dejavnosti posluje več kot tri desetletja. V predstavitvi je navedla, da podjetje gradi poslovne, gospodarske, industrijske in turistične objekte, izvaja sanacije in adaptacije ter obnavlja objekte kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Revija ''Gradbenik'' je leta 2020 ob tridesetletnici podjetja objavila prispevek o razvoju GIC GRADNJE ter navedla, da podjetje deluje na področjih gradenj, investitorskega inženiringa in proizvodnje gradbenih materialov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/gic-gradnje-30-let-uspesnega-dela|title=GIC GRADNJE: 30 let uspešnega dela|publisher=Gradbenik|date=26. marec 2020|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == GIC GRADNJE izvaja gradbene projekte na področju visokih gradenj, poslovnih in gospodarskih objektov, industrijskih objektov, turističnih objektov, sanacij, adaptacij in obnov. Podjetje izvaja tudi inženirske storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> V okviru Skupine GIC so z gradbeno dejavnostjo povezane tudi dejavnosti proizvodnje betona, kamnolomov, laboratorijskih storitev, razvoja nepremičnin in upravljanja objektov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gic.si/skupina/organizacija|title=GIC – Organizacija|publisher=GIC|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Pomembnejši projekti == === Potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana === Med pomembnejšimi projekti družbe je dograditev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Fraport Slovenija je leta 2019 objavil, da je z družbo GIC GRADNJE podpisal pogodbo za izvedbo del pri razširitvi potniškega terminala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/en/newsroom/news/2019/Works-for-the-expansion-of-the-passenger-terminal-begin.html|title=Works for the expansion of the passenger terminal begin|publisher=Fraport Slovenija|date=27. junij 2019|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Novi terminal je bil odprt za potnike leta 2021. Fraport Slovenija je ob odprtju navedel, da je objekt namenjen izboljšanju potniške izkušnje in povečanju zmogljivosti ljubljanskega letališča.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|publisher=Fraport Slovenija|date=1. julij 2021|accessdate=16. maj 2026}}</ref> === Mednarodni center za trajnostno gradnjo === Skupina GIC je investitor Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo, znanega kot MCTG, v Rogaški Slatini. Časnik ''Finance'' je leta 2024 poročal, da je bil v Rogaški Slatini postavljen temeljni kamen za prvi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Sloveniji, zasnovan kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/slovenija-bo-dobila-prvi-mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo/a/9023191|title=Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Finance|date=23. april 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> O projektu je poročala tudi revija ''Gradbenik'', ki je MCTG opisala kot objekt, zasnovan po kriterijih trajnostne gradnje in namenjen demonstraciji trajnostnih rešitev v gradbeni panogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo|title=Mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Gradbenik|date=27. maj 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> MCTG je vključen tudi med pilotne projekte uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s).<ref>{{navedi splet|url=https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/predstavitev-pilotnih-projektov/|title=Predstavitev pilotnih projektov|publisher=Kazalniki trajnostne gradnje|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == GIC GRADNJE je sodeloval v projektu '''Gradbeništvo 4.0''', ki je bil del programa digitalne preobrazbe gospodarstva. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je projekt opisalo kot projekt, ki postavlja temelje digitalne preobrazbe gradbene panoge in vključuje digitalizacijo proizvodnje, gradbene operative, komerciale, kadrovske funkcije in razvoja programske opreme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-12-02-projekti-za-digitalno-preobrazbo-gospodarstva/|title=Projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva|publisher=GOV.SI|date=2. december 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje je z digitalizacijo povezano tudi prek projekta '''Betonarna 2.0.''' Projekt je bil leta 2025 med finalisti nagrade GoDigital.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/znani-finalisti-za-nagrado-godigital-2025/|title=Znani finalisti za nagrado GoDigital 2025|publisher=GoDigital, GZS|date=24. november 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Priznanja in nagrade == Ustanovitelj podjetja Ivan Cajzek je leta 2022 prejel priznanje '''Podjetnik leta 2022''', ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/obrtnik-leta-2022-je-leon-kranjc-podjetnik-leta-2022-pa-ivan-cajzek-63922e1b216d47ab311475f1|title=Obrtnik leta 2022 je Leon Kranjc, Podjetnik leta 2022 pa Ivan Cajzek|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=8. december 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Leta 2023 je Ivan Cajzek prejel '''Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2022'''. Gospodarska zbornica Slovenije je ob podelitvi navedla, da je nagrado prejelo pet gospodarstvenikov, med njimi Ivan Cajzek, direktor GIC GRADNJE d.o.o.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/85526/nagrade-gzs-podeljenih-5-gospodarskih-oskarjev|title=Nagrade GZS: podeljenih 5 gospodarskih oskarjev|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> GIC GRADNJE d.o.o. je leta 2025 prejelo zlato priznanje za inovacije v celjski regiji za inovacijo '''Nova doba gradbeništva – pametno, digitalno, trajnostno'''.<ref>{{navedi splet|url=https://rgzc.gzs.si/vsebina/Novice/tabid/14279/ArticleId/90004//podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-celjske-regije-2025/language/sl-SI/dnnprintmode/true/Default.aspx|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 2025|publisher=GZS – Regionalna gospodarska zbornica Celje|date=3. junij 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Na nacionalni ravni je GIC GRADNJE d.o.o. za isto inovacijo prejelo srebrno nacionalno priznanje GZS za inovacije.<ref>{{navedi splet|url=https://glasgospodarstva.gzs.si/podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-v-sloveniji/|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji|publisher=Glas gospodarstva, GZS|date=20. oktober 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Projekt '''Betonarna 2.0: digitalni dvojček in umetna inteligenca za pametno gradnjo''' je bil leta 2025 finalist nagrade GoDigital in je prejel posebno priznanje za inovativno digitalno transformacijo industrije.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/konferenca-godigital-inovativna-digitalizacija-spreminja-pravila-igre/|title=Konferenca GoDigital: Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre|publisher=GoDigital, GZS|date=16. december 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Gradbeništvo]] * [[Trajnostna gradnja]] * [[Digitalizacija]] * [[BIM]] * [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si}} == Sklici == {{sklici}} snnu2w1nve344mggzv570mtztv9dul0 6676355 6676317 2026-05-16T09:03:25Z A09 188929 -primarni viri 6676355 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Podjetje | logo = [[File:GIC-logo.png|thumb|The company's current, primary wordmark or logo.]] | ime_podjetja = GIC GRADNJE d.o.o. | logotip = | tip = družba z omejeno odgovornostjo | panoga = gradbeništvo | ustanovitev = 1992 | ustanovitelj = Ivan Cajzek | sedež = Rogaška Slatina, Slovenija | naslov = Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina | dejavnost = gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, gradbeništvo, izvajanje in inženiring | spletna_stran = https://www.gic.si }} '''GIC gradnje''' je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Rogaški Slatini. Družba je registrirana za dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter deluje na področju gradbeništva, izvajanja gradenj in inženiringa. Podjetje deluje v okviru širše '''Skupine GIC''', ki povezuje družbe in dejavnosti s področja gradbeništva, proizvodnje betona, kamnolomov, razvoja nepremičnin in drugih povezanih storitev. == Zgodovina == Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko je Ivan Cajzek začel razvijati samostojno gradbeno dejavnost. Mediji so ob podelitvi Nagrade GZS za leto 2022 poročali, da je Cajzek podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v naslednjih desetletjih pa se je podjetje razvilo v gradbeno družbo, prisotno na slovenskem in delu hrvaškega trga.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/gospodarstvo/gzs-bo-podelila-gospodarske-oskarje/|title=GZS podelila gospodarske oskarje, kdo so dobitniki?|publisher=N1 Slovenija|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob predstavitvi nominirancev za priznanje Podjetnik leta 2022 zapisala, da je Ivan Cajzek direktor in lastnik družinskega podjetja GIC GRADNJE, ki v gradbeni dejavnosti posluje več kot tri desetletja. V predstavitvi je navedla, da podjetje gradi poslovne, gospodarske, industrijske in turistične objekte, izvaja sanacije in adaptacije ter obnavlja objekte kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Revija ''Gradbenik'' je leta 2020 ob tridesetletnici podjetja objavila prispevek o razvoju GIC GRADNJE ter navedla, da podjetje deluje na področjih gradenj, investitorskega inženiringa in proizvodnje gradbenih materialov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/gic-gradnje-30-let-uspesnega-dela|title=GIC GRADNJE: 30 let uspešnega dela|publisher=Gradbenik|date=26. marec 2020|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == GIC GRADNJE izvaja gradbene projekte na področju visokih gradenj, poslovnih in gospodarskih objektov, industrijskih objektov, turističnih objektov, sanacij, adaptacij in obnov. Podjetje izvaja tudi inženirske storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> V okviru Skupine GIC so z gradbeno dejavnostjo povezane tudi dejavnosti proizvodnje betona, kamnolomov, laboratorijskih storitev, razvoja nepremičnin in upravljanja objektov. == Pomembnejši projekti == === Potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana === Med pomembnejšimi projekti družbe je dograditev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Fraport Slovenija je leta 2019 objavil, da je z družbo GIC GRADNJE podpisal pogodbo za izvedbo del pri razširitvi potniškega terminala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/en/newsroom/news/2019/Works-for-the-expansion-of-the-passenger-terminal-begin.html|title=Works for the expansion of the passenger terminal begin|publisher=Fraport Slovenija|date=27. junij 2019|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Novi terminal je bil odprt za potnike leta 2021. Fraport Slovenija je ob odprtju navedel, da je objekt namenjen izboljšanju potniške izkušnje in povečanju zmogljivosti ljubljanskega letališča.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|publisher=Fraport Slovenija|date=1. julij 2021|accessdate=16. maj 2026}}</ref> === Mednarodni center za trajnostno gradnjo === Skupina GIC je investitor Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo, znanega kot MCTG, v Rogaški Slatini. Časnik ''Finance'' je leta 2024 poročal, da je bil v Rogaški Slatini postavljen temeljni kamen za prvi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Sloveniji, zasnovan kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/slovenija-bo-dobila-prvi-mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo/a/9023191|title=Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Finance|date=23. april 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> O projektu je poročala tudi revija ''Gradbenik'', ki je MCTG opisala kot objekt, zasnovan po kriterijih trajnostne gradnje in namenjen demonstraciji trajnostnih rešitev v gradbeni panogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo|title=Mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Gradbenik|date=27. maj 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> MCTG je vključen tudi med pilotne projekte uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s).<ref>{{navedi splet|url=https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/predstavitev-pilotnih-projektov/|title=Predstavitev pilotnih projektov|publisher=Kazalniki trajnostne gradnje|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == GIC GRADNJE je sodeloval v projektu '''Gradbeništvo 4.0''', ki je bil del programa digitalne preobrazbe gospodarstva. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je projekt opisalo kot projekt, ki postavlja temelje digitalne preobrazbe gradbene panoge in vključuje digitalizacijo proizvodnje, gradbene operative, komerciale, kadrovske funkcije in razvoja programske opreme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-12-02-projekti-za-digitalno-preobrazbo-gospodarstva/|title=Projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva|publisher=GOV.SI|date=2. december 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje je z digitalizacijo povezano tudi prek projekta '''Betonarna 2.0.''' Projekt je bil leta 2025 med finalisti nagrade GoDigital.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/znani-finalisti-za-nagrado-godigital-2025/|title=Znani finalisti za nagrado GoDigital 2025|publisher=GoDigital, GZS|date=24. november 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Priznanja in nagrade == Ustanovitelj podjetja Ivan Cajzek je leta 2022 prejel priznanje '''Podjetnik leta 2022''', ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/obrtnik-leta-2022-je-leon-kranjc-podjetnik-leta-2022-pa-ivan-cajzek-63922e1b216d47ab311475f1|title=Obrtnik leta 2022 je Leon Kranjc, Podjetnik leta 2022 pa Ivan Cajzek|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=8. december 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Leta 2023 je Ivan Cajzek prejel '''Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2022'''. Gospodarska zbornica Slovenije je ob podelitvi navedla, da je nagrado prejelo pet gospodarstvenikov, med njimi Ivan Cajzek, direktor GIC GRADNJE d.o.o.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/85526/nagrade-gzs-podeljenih-5-gospodarskih-oskarjev|title=Nagrade GZS: podeljenih 5 gospodarskih oskarjev|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> GIC GRADNJE d.o.o. je leta 2025 prejelo zlato priznanje za inovacije v celjski regiji za inovacijo '''Nova doba gradbeništva – pametno, digitalno, trajnostno'''.<ref>{{navedi splet|url=https://rgzc.gzs.si/vsebina/Novice/tabid/14279/ArticleId/90004//podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-celjske-regije-2025/language/sl-SI/dnnprintmode/true/Default.aspx|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 2025|publisher=GZS – Regionalna gospodarska zbornica Celje|date=3. junij 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Na nacionalni ravni je GIC GRADNJE d.o.o. za isto inovacijo prejelo srebrno nacionalno priznanje GZS za inovacije.<ref>{{navedi splet|url=https://glasgospodarstva.gzs.si/podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-v-sloveniji/|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji|publisher=Glas gospodarstva, GZS|date=20. oktober 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Projekt '''Betonarna 2.0: digitalni dvojček in umetna inteligenca za pametno gradnjo''' je bil leta 2025 finalist nagrade GoDigital in je prejel posebno priznanje za inovativno digitalno transformacijo industrije.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/konferenca-godigital-inovativna-digitalizacija-spreminja-pravila-igre/|title=Konferenca GoDigital: Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre|publisher=GoDigital, GZS|date=16. december 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si}} == Sklici == {{sklici}} 4hcg8mljdhcdh27qrspz0535wus2vvn 6676357 6676355 2026-05-16T09:08:00Z A09 188929 -bežne omembe, PR viri 6676357 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Podjetje | logo = [[File:GIC-logo.png|thumb|The company's current, primary wordmark or logo.]] | ime_podjetja = GIC GRADNJE d.o.o. | logotip = | tip = družba z omejeno odgovornostjo | panoga = gradbeništvo | ustanovitev = 1992 | ustanovitelj = Ivan Cajzek | sedež = Rogaška Slatina, Slovenija | naslov = Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina | dejavnost = gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, gradbeništvo, izvajanje in inženiring | spletna_stran = https://www.gic.si }} '''GIC gradnje''' je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Rogaški Slatini. Družba je registrirana za dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter deluje na področju gradbeništva, izvajanja gradenj in inženiringa. Podjetje deluje v okviru širše '''Skupine GIC''', ki povezuje družbe in dejavnosti s področja gradbeništva, proizvodnje betona, kamnolomov, razvoja nepremičnin in drugih povezanih storitev. == Zgodovina == Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko je Ivan Cajzek začel razvijati samostojno gradbeno dejavnost. Mediji so ob podelitvi Nagrade GZS za leto 2022 poročali, da je Cajzek podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v naslednjih desetletjih pa se je podjetje razvilo v gradbeno družbo, prisotno na slovenskem in delu hrvaškega trga.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/gospodarstvo/gzs-bo-podelila-gospodarske-oskarje/|title=GZS podelila gospodarske oskarje, kdo so dobitniki?|publisher=N1 Slovenija|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob predstavitvi nominirancev za priznanje Podjetnik leta 2022 zapisala, da je Ivan Cajzek direktor in lastnik družinskega podjetja GIC GRADNJE, ki v gradbeni dejavnosti posluje več kot tri desetletja. V predstavitvi je navedla, da podjetje gradi poslovne, gospodarske, industrijske in turistične objekte, izvaja sanacije in adaptacije ter obnavlja objekte kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Revija ''Gradbenik'' je leta 2020 ob tridesetletnici podjetja objavila prispevek o razvoju GIC GRADNJE ter navedla, da podjetje deluje na področjih gradenj, investitorskega inženiringa in proizvodnje gradbenih materialov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/gic-gradnje-30-let-uspesnega-dela|title=GIC GRADNJE: 30 let uspešnega dela|publisher=Gradbenik|date=26. marec 2020|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == GIC GRADNJE izvaja gradbene projekte na področju visokih gradenj, poslovnih in gospodarskih objektov, industrijskih objektov, turističnih objektov, sanacij, adaptacij in obnov. Podjetje izvaja tudi inženirske storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> V okviru Skupine GIC so z gradbeno dejavnostjo povezane tudi dejavnosti proizvodnje betona, kamnolomov, laboratorijskih storitev, razvoja nepremičnin in upravljanja objektov. == Pomembnejši projekti == === Potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana === Med pomembnejšimi projekti družbe je dograditev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Fraport Slovenija je leta 2019 objavil, da je z družbo GIC GRADNJE podpisal pogodbo za izvedbo del pri razširitvi potniškega terminala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/en/newsroom/news/2019/Works-for-the-expansion-of-the-passenger-terminal-begin.html|title=Works for the expansion of the passenger terminal begin|publisher=Fraport Slovenija|date=27. junij 2019|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Novi terminal je bil odprt za potnike leta 2021. Fraport Slovenija je ob odprtju navedel, da je objekt namenjen izboljšanju potniške izkušnje in povečanju zmogljivosti ljubljanskega letališča.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|publisher=Fraport Slovenija|date=1. julij 2021|accessdate=16. maj 2026}}</ref> === Mednarodni center za trajnostno gradnjo === Skupina GIC je investitor Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo, znanega kot MCTG, v Rogaški Slatini. Časnik ''Finance'' je leta 2024 poročal, da je bil v Rogaški Slatini postavljen temeljni kamen za prvi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Sloveniji, zasnovan kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/top-gradbenistvo/slovenija-bo-dobila-prvi-mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo/a/9023191|title=Slovenija bo dobila prvi mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Finance|date=23. april 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> O projektu je poročala tudi revija ''Gradbenik'', ki je MCTG opisala kot objekt, zasnovan po kriterijih trajnostne gradnje in namenjen demonstraciji trajnostnih rešitev v gradbeni panogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo|title=Mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Gradbenik|date=27. maj 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> MCTG je vključen tudi med pilotne projekte uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s).<ref>{{navedi splet|url=https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/predstavitev-pilotnih-projektov/|title=Predstavitev pilotnih projektov|publisher=Kazalniki trajnostne gradnje|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Priznanja in nagrade == Ustanovitelj podjetja Ivan Cajzek je leta 2022 prejel priznanje '''Podjetnik leta 2022''', ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/obrtnik-leta-2022-je-leon-kranjc-podjetnik-leta-2022-pa-ivan-cajzek-63922e1b216d47ab311475f1|title=Obrtnik leta 2022 je Leon Kranjc, Podjetnik leta 2022 pa Ivan Cajzek|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=8. december 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Leta 2023 je Ivan Cajzek prejel '''Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2022'''. Gospodarska zbornica Slovenije je ob podelitvi navedla, da je nagrado prejelo pet gospodarstvenikov, med njimi Ivan Cajzek, direktor GIC GRADNJE d.o.o.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/85526/nagrade-gzs-podeljenih-5-gospodarskih-oskarjev|title=Nagrade GZS: podeljenih 5 gospodarskih oskarjev|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> GIC GRADNJE d.o.o. je leta 2025 prejelo zlato priznanje za inovacije v celjski regiji za inovacijo '''Nova doba gradbeništva – pametno, digitalno, trajnostno'''.<ref>{{navedi splet|url=https://rgzc.gzs.si/vsebina/Novice/tabid/14279/ArticleId/90004//podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-celjske-regije-2025/language/sl-SI/dnnprintmode/true/Default.aspx|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 2025|publisher=GZS – Regionalna gospodarska zbornica Celje|date=3. junij 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Na nacionalni ravni je GIC GRADNJE d.o.o. za isto inovacijo prejelo srebrno nacionalno priznanje GZS za inovacije.<ref>{{navedi splet|url=https://glasgospodarstva.gzs.si/podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-v-sloveniji/|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji|publisher=Glas gospodarstva, GZS|date=20. oktober 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si}} == Sklici == {{sklici}} k8qq31q0cj8mv7lmwwhth1a750zyzm6 6676358 6676357 2026-05-16T09:08:22Z A09 188929 -PR 6676358 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Podjetje | logo = [[File:GIC-logo.png|thumb|The company's current, primary wordmark or logo.]] | ime_podjetja = GIC GRADNJE d.o.o. | logotip = | tip = družba z omejeno odgovornostjo | panoga = gradbeništvo | ustanovitev = 1992 | ustanovitelj = Ivan Cajzek | sedež = Rogaška Slatina, Slovenija | naslov = Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina | dejavnost = gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, gradbeništvo, izvajanje in inženiring | spletna_stran = https://www.gic.si }} '''GIC gradnje''' je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Rogaški Slatini. Družba je registrirana za dejavnost gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter deluje na področju gradbeništva, izvajanja gradenj in inženiringa. Podjetje deluje v okviru širše '''Skupine GIC''', ki povezuje družbe in dejavnosti s področja gradbeništva, proizvodnje betona, kamnolomov, razvoja nepremičnin in drugih povezanih storitev. == Zgodovina == Začetki podjetja segajo v leto 1990, ko je Ivan Cajzek začel razvijati samostojno gradbeno dejavnost. Mediji so ob podelitvi Nagrade GZS za leto 2022 poročali, da je Cajzek podjetje GIC Gradnje ustanovil leta 1990, v naslednjih desetletjih pa se je podjetje razvilo v gradbeno družbo, prisotno na slovenskem in delu hrvaškega trga.<ref>{{navedi splet|url=https://n1info.si/gospodarstvo/gzs-bo-podelila-gospodarske-oskarje/|title=GZS podelila gospodarske oskarje, kdo so dobitniki?|publisher=N1 Slovenija|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ob predstavitvi nominirancev za priznanje Podjetnik leta 2022 zapisala, da je Ivan Cajzek direktor in lastnik družinskega podjetja GIC GRADNJE, ki v gradbeni dejavnosti posluje več kot tri desetletja. V predstavitvi je navedla, da podjetje gradi poslovne, gospodarske, industrijske in turistične objekte, izvaja sanacije in adaptacije ter obnavlja objekte kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Revija ''Gradbenik'' je leta 2020 ob tridesetletnici podjetja objavila prispevek o razvoju GIC GRADNJE ter navedla, da podjetje deluje na področjih gradenj, investitorskega inženiringa in proizvodnje gradbenih materialov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/gic-gradnje-30-let-uspesnega-dela|title=GIC GRADNJE: 30 let uspešnega dela|publisher=Gradbenik|date=26. marec 2020|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Dejavnost == GIC GRADNJE izvaja gradbene projekte na področju visokih gradenj, poslovnih in gospodarskih objektov, industrijskih objektov, turističnih objektov, sanacij, adaptacij in obnov. Podjetje izvaja tudi inženirske storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/znani-nominiranci-za-obrtnika-in-podjetnika-leta-2022-637b861a216d470362b5d74a|title=Znani nominiranci za Obrtnika in Podjetnika leta 2022|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=21. november 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> V okviru Skupine GIC so z gradbeno dejavnostjo povezane tudi dejavnosti proizvodnje betona, kamnolomov, laboratorijskih storitev, razvoja nepremičnin in upravljanja objektov. == Pomembnejši projekti == === Potniški terminal Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana === Med pomembnejšimi projekti družbe je dograditev potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Fraport Slovenija je leta 2019 objavil, da je z družbo GIC GRADNJE podpisal pogodbo za izvedbo del pri razširitvi potniškega terminala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/en/newsroom/news/2019/Works-for-the-expansion-of-the-passenger-terminal-begin.html|title=Works for the expansion of the passenger terminal begin|publisher=Fraport Slovenija|date=27. junij 2019|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Novi terminal je bil odprt za potnike leta 2021. Fraport Slovenija je ob odprtju navedel, da je objekt namenjen izboljšanju potniške izkušnje in povečanju zmogljivosti ljubljanskega letališča.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fraport-slovenija.si/content/fraport-company-slovenija/sl/medijsko-sredisce/novice/2021/nov-terminal-ljubljanskega-letalisca-odprl-vrata-za-potnike.html|title=Nov terminal ljubljanskega letališča odprl vrata za potnike|publisher=Fraport Slovenija|date=1. julij 2021|accessdate=16. maj 2026}}</ref> === Mednarodni center za trajnostno gradnjo === Skupina GIC je investitor Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo, znanega kot MCTG, v Rogaški Slatini. Časnik ''Finance'' je leta 2024 poročal, da je bil v Rogaški Slatini postavljen temeljni kamen za prvi Mednarodni center za trajnostno gradnjo v Sloveniji, zasnovan kot inovacijsko-razvojni laboratorij in demonstracijski center trajnostne gradnje. O projektu je poročala tudi revija ''Gradbenik'', ki je MCTG opisala kot objekt, zasnovan po kriterijih trajnostne gradnje in namenjen demonstraciji trajnostnih rešitev v gradbeni panogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gradbenik.net/novice/mednarodni-center-za-trajnostno-gradnjo|title=Mednarodni center za trajnostno gradnjo|publisher=Gradbenik|date=27. maj 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> MCTG je vključen tudi med pilotne projekte uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje po evropskem okviru Level(s).<ref>{{navedi splet|url=https://kazalnikitrajnostnegradnje.si/predstavitev-pilotnih-projektov/|title=Predstavitev pilotnih projektov|publisher=Kazalniki trajnostne gradnje|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Digitalizacija in trajnostna gradnja == GIC GRADNJE je sodeloval v projektu '''Gradbeništvo 4.0''', ki je bil del programa digitalne preobrazbe gospodarstva. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je projekt opisalo kot projekt, ki postavlja temelje digitalne preobrazbe gradbene panoge in vključuje digitalizacijo proizvodnje, gradbene operative, komerciale, kadrovske funkcije in razvoja programske opreme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-12-02-projekti-za-digitalno-preobrazbo-gospodarstva/|title=Projekti za digitalno preobrazbo gospodarstva|publisher=GOV.SI|date=2. december 2024|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Podjetje je z digitalizacijo povezano tudi prek projekta '''Betonarna 2.0.''' Projekt je bil leta 2025 med finalisti nagrade GoDigital.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/znani-finalisti-za-nagrado-godigital-2025/|title=Znani finalisti za nagrado GoDigital 2025|publisher=GoDigital, GZS|date=24. november 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Priznanja in nagrade == Ustanovitelj podjetja Ivan Cajzek je leta 2022 prejel priznanje '''Podjetnik leta 2022''', ki ga podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ozs.si/novice/obrtnik-leta-2022-je-leon-kranjc-podjetnik-leta-2022-pa-ivan-cajzek-63922e1b216d47ab311475f1|title=Obrtnik leta 2022 je Leon Kranjc, Podjetnik leta 2022 pa Ivan Cajzek|publisher=Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije|date=8. december 2022|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Leta 2023 je Ivan Cajzek prejel '''Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2022'''. Gospodarska zbornica Slovenije je ob podelitvi navedla, da je nagrado prejelo pet gospodarstvenikov, med njimi Ivan Cajzek, direktor GIC GRADNJE d.o.o.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/85526/nagrade-gzs-podeljenih-5-gospodarskih-oskarjev|title=Nagrade GZS: podeljenih 5 gospodarskih oskarjev|publisher=Gospodarska zbornica Slovenije|date=7. marec 2023|accessdate=16. maj 2026}}</ref> GIC GRADNJE d.o.o. je leta 2025 prejelo zlato priznanje za inovacije v celjski regiji za inovacijo '''Nova doba gradbeništva – pametno, digitalno, trajnostno'''.<ref>{{navedi splet|url=https://rgzc.gzs.si/vsebina/Novice/tabid/14279/ArticleId/90004//podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-celjske-regije-2025/language/sl-SI/dnnprintmode/true/Default.aspx|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam celjske regije 2025|publisher=GZS – Regionalna gospodarska zbornica Celje|date=3. junij 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Na nacionalni ravni je GIC GRADNJE d.o.o. za isto inovacijo prejelo srebrno nacionalno priznanje GZS za inovacije.<ref>{{navedi splet|url=https://glasgospodarstva.gzs.si/podelitev-priznanj-najboljsim-inovacijam-v-sloveniji/|title=Podelitev priznanj najboljšim inovacijam v Sloveniji|publisher=Glas gospodarstva, GZS|date=20. oktober 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> Projekt '''Betonarna 2.0: digitalni dvojček in umetna inteligenca za pametno gradnjo''' je bil leta 2025 finalist nagrade GoDigital in je prejel posebno priznanje za inovativno digitalno transformacijo industrije.<ref>{{navedi splet|url=https://godigital.gzs.si/konferenca-godigital-inovativna-digitalizacija-spreminja-pravila-igre/|title=Konferenca GoDigital: Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre|publisher=GoDigital, GZS|date=16. december 2025|accessdate=16. maj 2026}}</ref> == Zunanje povezave == * {{uradna spletna stran|https://www.gic.si}} == Sklici == {{sklici}} 05rxptpy7iaacr77z6lh7ufzbypz6ty 3 602665 6676316 2026-05-16T07:03:55Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] 6676316 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Wikimaster slo. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Wikimaster slo|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778915033) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:03, 16. maj 2026 (CEST) 0655tuv7e6295rxc4ezgv3qcmg5oht9 6676320 6676316 2026-05-16T07:06:26Z Wikimaster slo 259962 /* */ odgovor 6676320 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Wikimaster slo. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Wikimaster slo|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778915033) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:03, 16. maj 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo, :hvala za opozorilo in pojasnilo glede pravil Wikipedije. :Zavedam se pravil o nepristranskosti in možnega navzkrižja interesov. Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o podjetju, ki temelji na javno dostopnih in preverljivih virih. :Pri pripravi vsebine sem skušal uporabljati predvsem neodvisne vire, kot so AJPES, GZS, OZS, GOV.SI, Fraport Slovenija, Finance, Gradbenik in drugi javno objavljeni članki. Prav tako sem se izogibal marketinškemu jeziku in subjektivnim ocenam. :Seveda razumem, da mora biti članek skladen s smernicami Wikipedije glede preverljivosti, nevtralnosti in enciklopedične relevantnosti. Morebitne dodatne popravke, predloge ali usmeritve z veseljem upoštevam. :Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 09:06, 16. maj 2026 (CEST) 0g1x4o3mn15910tk9o9byezk8amngku 6676349 6676320 2026-05-16T08:37:00Z Yerpo 8417 odg 6676349 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Wikimaster slo. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Wikimaster slo|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778915033) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:03, 16. maj 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo, :hvala za opozorilo in pojasnilo glede pravil Wikipedije. :Zavedam se pravil o nepristranskosti in možnega navzkrižja interesov. Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o podjetju, ki temelji na javno dostopnih in preverljivih virih. :Pri pripravi vsebine sem skušal uporabljati predvsem neodvisne vire, kot so AJPES, GZS, OZS, GOV.SI, Fraport Slovenija, Finance, Gradbenik in drugi javno objavljeni članki. Prav tako sem se izogibal marketinškemu jeziku in subjektivnim ocenam. :Seveda razumem, da mora biti članek skladen s smernicami Wikipedije glede preverljivosti, nevtralnosti in enciklopedične relevantnosti. Morebitne dodatne popravke, predloge ali usmeritve z veseljem upoštevam. :Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 09:06, 16. maj 2026 (CEST) ::Ceneno floskulo "Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o [xy]" ponavljajo mnogi, a poanta je, da je že obstoj članka o podjetju na eni najvidnejših spletnih strani neke vrste promocija - bralec dobi (v konkretnem primeru lažen) vtis, da je nekdo nevpleten opazil podjetje in napisal članek o njemu, kar že samo po sebi dvigne prestiž subjekta. Ravno zato je za smernico o navzkrižju interesov vseeno, kaj trdi promotor. Če res želiš spoštovati smernice in usmeritve, potem umakni objave in sledi napotkom v poglavu "Kako se izogniti navzkrižju interesov" na strani [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:36, 16. maj 2026 (CEST) 383iw2vxznuowpjwej5vma4p42o0qp3 6676370 6676349 2026-05-16T09:33:11Z Wikimaster slo 259962 /* */ odgovor 6676370 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Wikimaster slo. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Wikimaster slo|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778915033) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:03, 16. maj 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo, :hvala za opozorilo in pojasnilo glede pravil Wikipedije. :Zavedam se pravil o nepristranskosti in možnega navzkrižja interesov. Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o podjetju, ki temelji na javno dostopnih in preverljivih virih. :Pri pripravi vsebine sem skušal uporabljati predvsem neodvisne vire, kot so AJPES, GZS, OZS, GOV.SI, Fraport Slovenija, Finance, Gradbenik in drugi javno objavljeni članki. Prav tako sem se izogibal marketinškemu jeziku in subjektivnim ocenam. :Seveda razumem, da mora biti članek skladen s smernicami Wikipedije glede preverljivosti, nevtralnosti in enciklopedične relevantnosti. Morebitne dodatne popravke, predloge ali usmeritve z veseljem upoštevam. :Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 09:06, 16. maj 2026 (CEST) ::Ceneno floskulo "Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o [xy]" ponavljajo mnogi, a poanta je, da je že obstoj članka o podjetju na eni najvidnejših spletnih strani neke vrste promocija - bralec dobi (v konkretnem primeru lažen) vtis, da je nekdo nevpleten opazil podjetje in napisal članek o njemu, kar že samo po sebi dvigne prestiž subjekta. Ravno zato je za smernico o navzkrižju interesov vseeno, kaj trdi promotor. Če res želiš spoštovati smernice in usmeritve, potem umakni objave in sledi napotkom v poglavu "Kako se izogniti navzkrižju interesov" na strani [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:36, 16. maj 2026 (CEST) :::Pozdravljeni, Yerpo, :::hvala za dodatno pojasnilo in usmeritev. :::Razumem bistvo smernice glede navzkrižja interesov in se strinjam, da je pri člankih, kjer obstaja osebna ali poslovna povezanost s temo, potrebna dodatna previdnost. Prav tako razumem argument, da lahko že sam obstoj članka ustvarja določeno percepcijo relevantnosti oziroma ugleda subjekta. :::Vseeno pa bi želel debato usmeriti predvsem na konkretno vsebino članka in njegovo skladnost s temeljnimi načeli Wikipedije – nepristranskostjo, preverljivostjo in enciklopedično relevantnostjo. :::Zato bi vas prosil za bolj konkretno pojasnilo: :::* kateri deli besedila po vašem mnenju delujejo promocijsko, :::* katere formulacije niso nevtralne, :::* kateri uporabljeni viri niso dovolj neodvisni ali zanesljivi, :::* oziroma ali je problem predvsem v sami relevantnosti subjekta za enciklopedijo. :::Če so določeni deli zapisani preveč promocijsko, jih je mogoče preoblikovati ali odstraniti. Če so problem viri, lahko ostanejo zgolj najbolj neodvisni in sekundarni. Če so posamezne navedbe sporne, jih je mogoče ustrezno korigirati. :::Po mojem razumevanju smernica o navzkrižju interesov sama po sebi še '''ne pomeni avtomatične neprimernosti članka''', temveč predvsem zahteva višji standard previdnosti, transparentnosti in preverljivosti. Tudi sama smernica govori predvsem o izogibanju promociji, oglaševanju, izvirnemu raziskovanju in neenciklopedični vsebini. :::Moj interes ni ustvarjanje reklamnega zapisa, temveč priprava vsebine, ki bi bila ob ustreznih virih in nevtralnem tonu lahko enciklopedično sprejemljiva. Zato bi bil vesel konkretnih usmeritev glede vsebine same, saj menim, da je to najbolj konstruktivna pot do rešitve. :::Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 11:33, 16. maj 2026 (CEST) tlvqcymjtt0os4nsuss3n6nxi7936ga 6676411 6676370 2026-05-16T11:06:00Z Yerpo 8417 odg 6676411 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Wikimaster slo. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Wikimaster slo|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778915033) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:03, 16. maj 2026 (CEST) :Spoštovani Yerpo, :hvala za opozorilo in pojasnilo glede pravil Wikipedije. :Zavedam se pravil o nepristranskosti in možnega navzkrižja interesov. Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o podjetju, ki temelji na javno dostopnih in preverljivih virih. :Pri pripravi vsebine sem skušal uporabljati predvsem neodvisne vire, kot so AJPES, GZS, OZS, GOV.SI, Fraport Slovenija, Finance, Gradbenik in drugi javno objavljeni članki. Prav tako sem se izogibal marketinškemu jeziku in subjektivnim ocenam. :Seveda razumem, da mora biti članek skladen s smernicami Wikipedije glede preverljivosti, nevtralnosti in enciklopedične relevantnosti. Morebitne dodatne popravke, predloge ali usmeritve z veseljem upoštevam. :Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 09:06, 16. maj 2026 (CEST) ::Ceneno floskulo "Namen priprave članka ni promocija, temveč vzpostavitev osnovnega enciklopedičnega zapisa o [xy]" ponavljajo mnogi, a poanta je, da je že obstoj članka o podjetju na eni najvidnejših spletnih strani neke vrste promocija - bralec dobi (v konkretnem primeru lažen) vtis, da je nekdo nevpleten opazil podjetje in napisal članek o njemu, kar že samo po sebi dvigne prestiž subjekta. Ravno zato je za smernico o navzkrižju interesov vseeno, kaj trdi promotor. Če res želiš spoštovati smernice in usmeritve, potem umakni objave in sledi napotkom v poglavu "Kako se izogniti navzkrižju interesov" na strani [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:36, 16. maj 2026 (CEST) :::Pozdravljeni, Yerpo, :::hvala za dodatno pojasnilo in usmeritev. :::Razumem bistvo smernice glede navzkrižja interesov in se strinjam, da je pri člankih, kjer obstaja osebna ali poslovna povezanost s temo, potrebna dodatna previdnost. Prav tako razumem argument, da lahko že sam obstoj članka ustvarja določeno percepcijo relevantnosti oziroma ugleda subjekta. :::Vseeno pa bi želel debato usmeriti predvsem na konkretno vsebino članka in njegovo skladnost s temeljnimi načeli Wikipedije – nepristranskostjo, preverljivostjo in enciklopedično relevantnostjo. :::Zato bi vas prosil za bolj konkretno pojasnilo: :::* kateri deli besedila po vašem mnenju delujejo promocijsko, :::* katere formulacije niso nevtralne, :::* kateri uporabljeni viri niso dovolj neodvisni ali zanesljivi, :::* oziroma ali je problem predvsem v sami relevantnosti subjekta za enciklopedijo. :::Če so določeni deli zapisani preveč promocijsko, jih je mogoče preoblikovati ali odstraniti. Če so problem viri, lahko ostanejo zgolj najbolj neodvisni in sekundarni. Če so posamezne navedbe sporne, jih je mogoče ustrezno korigirati. :::Po mojem razumevanju smernica o navzkrižju interesov sama po sebi še '''ne pomeni avtomatične neprimernosti članka''', temveč predvsem zahteva višji standard previdnosti, transparentnosti in preverljivosti. Tudi sama smernica govori predvsem o izogibanju promociji, oglaševanju, izvirnemu raziskovanju in neenciklopedični vsebini. :::Moj interes ni ustvarjanje reklamnega zapisa, temveč priprava vsebine, ki bi bila ob ustreznih virih in nevtralnem tonu lahko enciklopedično sprejemljiva. Zato bi bil vesel konkretnih usmeritev glede vsebine same, saj menim, da je to najbolj konstruktivna pot do rešitve. :::Hvala za vaš čas in pregled članka. [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] ([[Uporabniški pogovor:Wikimaster slo|pogovor]]) 11:33, 16. maj 2026 (CEST) ::::Promocija ima številne oblike, kot so recimo "infomerciali", ki dajejo vtis nevtralnosti in strokovnosti, pa so še vedno predvsem oglas. Zato je ton samo en vidik. Usmeritev debate na ožje vidike članka po mojem mnenju ne bi rešila ničesar, ker s kozmetičnimi popravki osnovni problem ostaja. Poleg izbora teme gre za izbor predstavljenih podatkov in podobne splošnejše vidike, kjer je mnogo manevrskega prostora za oblikovanje percepcije bralca in zato ni zanemarljivo, kak interes vodi avtorja. Če skupnost objavljanja člankov v navzkrižju interesov (še) ni izrecno prepovedala, je taka praksa vsaj izjemno nehigienična in neokusna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:05, 16. maj 2026 (CEST) b86l7conmdjmshfm2h2k6kbqpljn3v0 0 602666 6676323 2026-05-16T07:11:16Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Motokros]] 6676323 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Motokros]] qvdlsl1fzh0lddec43cl5d6yaqz9lhw 0 602667 6676335 2026-05-16T08:03:47Z Sporti 5955 n 6676335 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Rodosu | image = | image_caption = | date = marec | region = [[Rodos]] | english = | localnames = {{native name|el|Διεθνής Γύρος Ρόδου}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = Kolesarski klub Rodilios & športni izleti Hellas | director = Giorgos Leventakis<ref>{{cite web|title=Tour of Rhodes Regulations|url=https://rhodestour.gr/regulations/tour-of-rhodes-regulations|publisher=RhodesTour|access-date=11 April 2021}}</ref> | first = {{Start date|1987}} | number = 20 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}} | mostwins = {{flagathlete|[[Fabian Cancellara]]|SUI}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Matteo Scalco]]|ITA}} }} '''Dirka po Rodosu''' ({{lang-el|Διεθνής Γύρος Ρόδου}}) je vsakoletna [[pomlad]]na [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Grčija|grškem]] otoku [[Rodos]]u. Prvič je potekala leta 1987, redno pa od leta 1995. Med letoma 2001 in 2003 je postala profesionalna dirka, v tem času jo je dvakrat osvojil [[Fabian Cancellara]], s čimer je najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke.<ref>{{cite news|title=Όταν ο Καντσελλάρα και Ουίγκινς αγωνίστηκαν στη Ρόδο|language=el|url=http://sportsfeed.gr/otan-kantselara-kai-wiggins-agonistikan-stin-ellada/|access-date=11 April 2021|publisher=sportsfeed.gr|date=7 March 2017}}</ref> Od leta 2004 dirka ni potekala do leta 2015, po letu premora je leta 2017 postala del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{Cite web |title=Palmares International Tour of Rhodes |url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-of-rhodes/2023/gc/history |access-date=2023-03-17 |website=www.procyclingstats.com}}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1987 |{{ikonazastave|GRC}} [[Kanellos Kanellopoulos]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Michalis Farantakis]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Georgios Maniatis]] |- |1988-1994 |colspan=3 align=center | ''ni potekala'' |- |1995 |{{ikonazastave|GRC}} [[Kanellos Kanellopoulos]]<br>{{ikonazastave|GRC}} [[Vasilis Anastopoulos]] | | |- |1996 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Golovanov]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jaromír Purmenský]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Sedláček (kolesar)|Tomáš Sedláček]] |- |1997 |{{ikonazastave|CZE}} [[Jozef Regec]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Kornatov]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] |- |1998 |{{ikonazastave|DEU}} [[Holger Sievers]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Heinz Marchel]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Rob Reynolds Jones]] |- |1999 |{{ikonazastave|AUT}} [[Arno Kaspret]] | | |- |2000 |{{ikonazastave|DNK}} [[Dennis Rasmussen (kolesar)|Dennis Rasmussen]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Van Dartel]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Friedrich Berein]] |- |2001 |{{ikonazastave|CHE}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksej Markov]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |- |2002 |{{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] |- |2003 |{{ikonazastave|NLD}} [[Bram Schmitz]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Lang]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Thomas Bruun Eriksen]] |- |2004-2014 |colspan=3 align=center | ''ni potekala'' |- |2015 |{{ikonazastave|GRC}} [[Vasileios Simantirakis]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Pavlos Chalkiopoulos]] |{{ikonazastave|GRC}} [[Georgios Karatzios]] |- |2016 |colspan=3 align=center | ''ni potekala'' |- |2017 |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Åsmund Romstad Løvik]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Cyrille Thièry]] |- |2018 |{{ikonazastave|ITA}} [[Mirco Maestri]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Torstein Træen]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Syver Wærsted]] |- |2019 |{{ikonazastave|NLD}} [[Martijn Budding]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Markus Hoelgaard]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Roland Thalmann]] |- |2020 |{{ikonazastave|NOR}} [[Søren Wærenskjold]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Koch]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]] |- |2021 |{{ikonazastave|NOR}} [[Fredrik Dversnes]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Koch]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Stan Van Tricht]] |- |2022 |{{ikonazastave|DNK}} [[Louis Bendixen]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Lukas Meiler]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Alexis Guérin]] |- |2023 |{{ikonazastave|PRT}} [[António Morgado]] |{{ikonazastave|CYP}} [[Andreas Miltiadis]] |{{ikonazastave|NOR}} [[André Drege]] |- |2024 |{{ikonazastave|NOR}} [[André Drege]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Romele]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Colin Stüssi]] |- |2025 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre-Henry Basset]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Ben Felix Jochum]] |{{ikonazastave|USA}} [[Colby Simmons]] |- |2026 |{{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Scalco]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Adam Rafferty]] |{{ikonazastave|COL}} [[Juan Felipe Rodriguez]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Grčiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1987]] [[Kategorija:Rodos]] i1gpnccfsk6fie0jaira9u2jb79ij5e 1 602668 6676338 2026-05-16T08:05:05Z Sporti 5955 CEE 6676338 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Grčija}} e26aqlk6005obvr4almm2y4epla6xx1 14 602669 6676340 2026-05-16T08:06:00Z Sporti 5955 n 6676340 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[kolesarska dirka|kolesarskih dirkah]] v [[Grčija|Grčiji]]}} [[Kategorija:Kolesarske dirke po državah|Grčija]] [[Kategorija:Športne prireditve v Grčiji]] [[Kategorija:Kolesarstvo v Grčiji|Dirke]] 785i5eo6ptw4gkipn9k56ue3mrozfiu 14 602670 6676342 2026-05-16T08:07:06Z Sporti 5955 n 6676342 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Dodekanez]] oza378zczkf0ro6zistzt9nj3ezit96 3 602671 6676354 2026-05-16T08:58:53Z A09 188929 koi 6676354 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Predrag Šainović. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Predrag Šainović|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778921932) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:58, 16. maj 2026 (CEST) s8gg2hh09slf8mylmrk38kp0o12ezsm 3 602673 6676363 2026-05-16T09:20:30Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Rok Cajzek|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676363 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Rok Cajzek|Rok Cajzek]] (16. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Ta predložitev se bere kot [[WP:LLM|nepregledano besedilo, ki ga je ustvarila umetna inteligenca]]. Nenadzorovana raba umetne inteligence je odsvetovana. Zagotovite skladnost predložitve z vsemi Wikipedijinimi smernicami pred ponovno predložitvijo osnutka.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Rok Cajzek]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Rok_Cajzek '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Rok_Cajzek '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> nwtdhtrsp1mkwkx0icrjut8n1lnkzsh 3 602675 6676375 2026-05-16T09:34:53Z A09 188929 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Branko Zadnik|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6676375 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Branko Zadnik|Branko Zadnik]] (16. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Branko Zadnik]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> o6xsdcorltwcgz0saq2ivlr6192tii5 6676377 6676375 2026-05-16T09:35:26Z A09 188929 koi 6676377 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Branko1950. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Branko1950|o katerih si pisal]] na Wikipediji - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1778924124) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Branko Zadnik|Branko Zadnik]] (16. maj) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Branko Zadnik]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Branko_Zadnik '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> msr5vshi9j558lzclspvqky8cdt0isi 1 602676 6676381 2026-05-16T10:08:07Z Upwinxp 126544 /* Škotščina ali skotščina */ nov razdelek 6676381 wikitext text/x-wiki == Škotščina ali skotščina == == Predlog za prestavitev (16. maj 2026) == {{predlog za prestavitev/datiran|Skotščina}} [[:Škotščina]] → {{no redirect|Skotščina}} – Knjiga [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/76658947 Jeziki in ljudstva Evrope] ta jezik imenuje skotščina, [[Škotska gelščina|keltski jezik]] pa škotščina. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:08, 16. maj 2026 (CEST) naeqk1j2tb9dmav35d2vnh47qsi3s5r 0 602677 6676403 2026-05-16T11:02:09Z Sirova palčka 226245 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6676403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marija Končina|birth_date=25. september 1947|birth_place=Maribor|occupation=profesorica slovenskega jezika, avtorica učbenikov, urednica}} == Življenje in delo<ref>{{Navedi splet|title=Marija KONČINA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-koncina/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-16|language=sl-SI}}</ref> == Obiskovala je učiteljišče v Murski Soboti, nato pa študirala slovenščino in srbohrvaščino na mariborski Pedagoški akademiji. Diplomirala je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma 1970 in 1972 je bila zaposlena na Kovinarskem šolskem centru v Mariboru, od leta 1977 in do upokojitve pa na [[Šolski center Celje|Šolskem centru Celje]]. Bila je vodja šolskega aktiva slavistov in mentorica šolskega glasila Tehnik. Med letoma 1995 in 2000 je vodila študijsko skupino za učitelje materinščine v srednjih šolah celjske, posavske in zasavske regije. Sodelovala je z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]] in sodelovala pri različnih projektih in pripravi predlogov za učni načrt iz slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, v poklicno-tehniškem izobraževanju ter pri predlogu učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in osnovni šoli. Pripomogla je pri oblikovanju katalogov za slovenščino v gimnazijah in srednjih šolah ter programih srednjega strokovnega izobraževanja. Je soavtorica učnih načrtov za slovenski jezik in književnost v gimnazijah in srednjih šolah v letih 1987, 1996, 1998 in 2008. Je soavtorica učbeniškega kompleta ''[[Na pragu besedila]]'', ki izhaja od leta 1999. Tri mandate je bila članica Republiške predmetne komisije za slovenščino. Je avtorica izpitnih pol za jezik na [[Matura|maturi]] in soavtorica maturitetnih katalogov. Od leta 1983 do leta 1993 je vodila [[Slavistično društvo Celje]] in dvakrat organizirala zborovanje slovenskih slavistov Trenutno je urednica revije ''[[Vpogled]]'' in članica žirije pesniške [[Nagrada Fanny Haussmann|nagrade Fanny Haussmann]]. Za svoje delo je prejela prizannje, ki ji ga je za uspehe pri poučevanju materinščine podelilo stanovsko združenje. Poleg tega je prejemnica [[Savinovo priznanje|Savinovega priznanja]] in častnega [[Gallusovo priznanje|Gallusovega priznanja]]. 6um5jbgd6yhqy3xwebcoe3x8vd9jyf2 6676404 6676403 2026-05-16T11:02:50Z Sirova palčka 226245 6676404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marija Končina|birth_date=25. september 1947|birth_place=Maribor|occupation=profesorica slovenskega jezika, avtorica učbenikov, urednica}} == Življenje in delo<ref>{{Navedi splet|title=Marija KONČINA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-koncina/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-16|language=sl-SI}}</ref> == Obiskovala je učiteljišče v Murski Soboti, nato pa študirala slovenščino in srbohrvaščino na mariborski Pedagoški akademiji. Diplomirala je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma 1970 in 1972 je bila zaposlena na Kovinarskem šolskem centru v Mariboru, od leta 1977 in do upokojitve pa na [[Šolski center Celje|Šolskem centru Celje]]. Bila je vodja šolskega aktiva slavistov in mentorica šolskega glasila Tehnik. Med letoma 1995 in 2000 je vodila študijsko skupino za učitelje materinščine v srednjih šolah celjske, posavske in zasavske regije. Sodelovala je z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]] in sodelovala pri različnih projektih in pripravi predlogov za učni načrt iz slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, v poklicno-tehniškem izobraževanju ter pri predlogu učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in osnovni šoli. Pripomogla je pri oblikovanju katalogov za slovenščino v gimnazijah in srednjih šolah ter programih srednjega strokovnega izobraževanja. Je soavtorica učnih načrtov za slovenski jezik in književnost v gimnazijah in srednjih šolah v letih 1987, 1996, 1998 in 2008. Je soavtorica učbeniškega kompleta ''[[Na pragu besedila]]'', ki izhaja od leta 1999. Tri mandate je bila članica Republiške predmetne komisije za slovenščino. Je avtorica izpitnih pol za jezik na [[Matura|maturi]] in soavtorica maturitetnih katalogov. Od leta 1983 do leta 1993 je vodila [[Slavistično društvo Celje]] in dvakrat organizirala zborovanje slovenskih slavistov Trenutno je urednica revije ''[[Vpogled]]'' in članica žirije pesniške [[Nagrada Fanny Haussmann|nagrade Fanny Haussmann]]. Za svoje delo je prejela prizannje, ki ji ga je za uspehe pri poučevanju materinščine podelilo stanovsko združenje. Poleg tega je prejemnica [[Savinovo priznanje|Savinovega priznanja]] in častnega [[Gallusovo priznanje|Gallusovega priznanja]]. == Sklici == 6532d07kwd0ggi4vtx326bqv9d8xqy1 6676408 6676404 2026-05-16T11:03:58Z Sirova palčka 226245 Sirova palčka je prestavil_a stran [[Osnutek:Marija Končina]] na [[Marija Končina]] 6676404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Marija Končina|birth_date=25. september 1947|birth_place=Maribor|occupation=profesorica slovenskega jezika, avtorica učbenikov, urednica}} == Življenje in delo<ref>{{Navedi splet|title=Marija KONČINA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-koncina/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-16|language=sl-SI}}</ref> == Obiskovala je učiteljišče v Murski Soboti, nato pa študirala slovenščino in srbohrvaščino na mariborski Pedagoški akademiji. Diplomirala je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma 1970 in 1972 je bila zaposlena na Kovinarskem šolskem centru v Mariboru, od leta 1977 in do upokojitve pa na [[Šolski center Celje|Šolskem centru Celje]]. Bila je vodja šolskega aktiva slavistov in mentorica šolskega glasila Tehnik. Med letoma 1995 in 2000 je vodila študijsko skupino za učitelje materinščine v srednjih šolah celjske, posavske in zasavske regije. Sodelovala je z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]] in sodelovala pri različnih projektih in pripravi predlogov za učni načrt iz slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, v poklicno-tehniškem izobraževanju ter pri predlogu učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in osnovni šoli. Pripomogla je pri oblikovanju katalogov za slovenščino v gimnazijah in srednjih šolah ter programih srednjega strokovnega izobraževanja. Je soavtorica učnih načrtov za slovenski jezik in književnost v gimnazijah in srednjih šolah v letih 1987, 1996, 1998 in 2008. Je soavtorica učbeniškega kompleta ''[[Na pragu besedila]]'', ki izhaja od leta 1999. Tri mandate je bila članica Republiške predmetne komisije za slovenščino. Je avtorica izpitnih pol za jezik na [[Matura|maturi]] in soavtorica maturitetnih katalogov. Od leta 1983 do leta 1993 je vodila [[Slavistično društvo Celje]] in dvakrat organizirala zborovanje slovenskih slavistov Trenutno je urednica revije ''[[Vpogled]]'' in članica žirije pesniške [[Nagrada Fanny Haussmann|nagrade Fanny Haussmann]]. Za svoje delo je prejela prizannje, ki ji ga je za uspehe pri poučevanju materinščine podelilo stanovsko združenje. Poleg tega je prejemnica [[Savinovo priznanje|Savinovega priznanja]] in častnega [[Gallusovo priznanje|Gallusovega priznanja]]. == Sklici == 6532d07kwd0ggi4vtx326bqv9d8xqy1 6676419 6676408 2026-05-16T11:19:28Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]] 6676419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marija Končina''', [[Slovenci|slovenska]] [[učitelj]]ica in [[urednik|urednica]], * [[25. september]] [[1947]], [[Maribor]]. == Življenje in delo<ref>{{Navedi splet|title=Marija KONČINA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-koncina/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-16|language=sl-SI}}</ref> == Obiskovala je učiteljišče v Murski Soboti, nato pa študirala slovenščino in srbohrvaščino na mariborski Pedagoški akademiji. Diplomirala je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Med letoma 1970 in 1972 je bila zaposlena na Kovinarskem šolskem centru v Mariboru, od leta 1977 in do upokojitve pa na [[Šolski center Celje|Šolskem centru Celje]]. Bila je vodja šolskega aktiva slavistov in mentorica šolskega glasila Tehnik. Med letoma 1995 in 2000 je vodila študijsko skupino za učitelje materinščine v srednjih šolah celjske, posavske in zasavske regije. Sodelovala je z [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|Zavodom Republike Slovenije za šolstvo]] in sodelovala pri različnih projektih in pripravi predlogov za učni načrt iz slovenščine v srednjem strokovnem izobraževanju, v poklicno-tehniškem izobraževanju ter pri predlogu učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in osnovni šoli. Pripomogla je pri oblikovanju katalogov za slovenščino v gimnazijah in srednjih šolah ter programih srednjega strokovnega izobraževanja. Je soavtorica učnih načrtov za slovenski jezik in književnost v gimnazijah in srednjih šolah v letih 1987, 1996, 1998 in 2008. Je soavtorica učbeniškega kompleta ''[[Na pragu besedila]]'', ki izhaja od leta 1999. Tri mandate je bila članica Republiške predmetne komisije za slovenščino. Je avtorica izpitnih pol za jezik na [[Matura|maturi]] in soavtorica maturitetnih katalogov. Od leta 1983 do leta 1993 je vodila [[Slavistično društvo Celje]] in dvakrat organizirala zborovanje slovenskih slavistov Trenutno je urednica revije ''[[Vpogled]]'' in članica žirije pesniške [[Nagrada Fanny Haussmann|nagrade Fanny Haussmann]]. Za svoje delo je prejela prizannje, ki ji ga je za uspehe pri poučevanju materinščine podelilo stanovsko združenje. Poleg tega je prejemnica [[Savinovo priznanje|Savinovega priznanja]] in častnega [[Gallusovo priznanje|Gallusovega priznanja]]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Končina, Marija}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 0ol5celibrz738gdsrkpzbcgx2vtawx 118 602678 6676409 2026-05-16T11:03:58Z Sirova palčka 226245 Sirova palčka je prestavil_a stran [[Osnutek:Marija Končina]] na [[Marija Končina]] 6676409 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marija Končina]] eqn075ybaqikcud7invrszd2gwc3rnm